Nekdanji politik in gospodarstvenik Igor Bavčar bi moral zaradi pranja denarja v zaporu na Dobu prestati še pet mesecev, a je bil pred tednom dni izpuščen na prostost. Bavčarju, prvemu notranjemu ministru v samostojni Sloveniji in nekdanjemu vodji enega izmed največjih slovenskih podjetij Istrabenz, je komisija za pogojni odpust na ministrstvu za pravosodje odobrila predčasni odpust.
Informacija o predčasnem odpustu iz zapora preseneča, ker Bavčar državi še vedno dolguje več milijonov evrov in ker zoper njega potekajo tudi drugi kazenski postopki.
Igor Bavčar od liberalnega politika do gospodarstvenika
Igor Bavčar je bil pomembna osebnost na prelomu iz 80. na 90. leta prejšnjega stoletja. Ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) leta 1988 aretirala četverico (Janeza Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla in Ivana Borštnerja), je bil Bavčar soustanovitelj in predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki jim je stopila v bran. Aktivno so delovali do volitev leta 1990.
Igor Bavčar je imel pomembno vlogo pri slovenski osamosvojitvi od Jugoslavije. Leta 1990 je postal prvi notranji minister samostojne države. Kasneje je bil minister za evropske zadeve in sodeloval v vladi Janeza Drnovška.
Leta 2002 je Bavčar prestopil iz politike v gospodarstvo. Postal je predsednik uprave Istrabenza v Kopru. S tega mesta je odstopil leta 2009, holding pa pustil v insolventnosti (pred stečajem).
Vplivni slovenski podjetniki zlorabili položaje
Nekaj mesecev po njegovem odstopu so kriminalisti začeli preiskavo o prodaji Istrabenzovih delnic.
V sodnem postopku se je Bavčar znašel, ker je leta 2007 z bratoma Nastjo (takrat lastnik Microtrusta) in Kristjanom Sušinskim opral 24,3 milijona evrov. Šlo je za poskus menedžerskega odkupa Istrabenza. A načrt ni uspel med drugim zaradi prevelikih apetitov in svetovne gospodarske krize leta 2008, ki je ni predvidel.
Šlo je za preprodajo delnic Istrabenza, ko je Pivovarna Laško (pod vodstvom Boška Šrota) 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je prodala Plinfin za samo 7.500 evrov Sportini. Slednja pa jo je za 24,9 milijona prodala Microtrustu istega dne, kot je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Odnose med udeleženci povezujejo tudi z drugimi dogodki. Pod preiskovalnim očesom se je na primer znašla prodaja državnega deleža Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško v času prve vlade Janeza Janše (2005).
Leta 2017 v zapor zaradi pranja denarja
Bavčar je bil v zadevi Istrabenz leta 2013 obsojen na sedem let zaporne kazni. Večkrat je zaprosil za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, pri čemer je bil leta 2015 tudi uspešen. Istega leta je vrhovno sodišče razveljavilo že pravnomočno sodbo z leta 2013.
Septembra 2016 je ljubljansko okrožno sodišče Igorja Bavčarja v ponovnem sojenju spoznalo za krivega kaznivega dejanja pranja denarja, oprostilo pa ga je obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Slednji je bil sicer že leta 2013 obsojen zlorabe položaja pri preprodaji delnic.
Za očitana dejanja pri preprodaji delnic Istrabenza so Bavčarja obsodili na zaporno kazen petih let in mu določili 18 milijonov evrov denarne kazni, za kolikor je oškodoval Pivovarno Laško. Po več pritožbah je septembra 2017 le odšel v zapor.
Sodnica Vladislava Lundar je ob izreku sodbe leta 2016 dejala, da so dokazali, da so obtoženi – poleg Bavčarja še brata Sušinski – vedeli, da imajo denar z izvorom iz kaznivega dejanja. Zaradi česar so želeli zakriti njegov izvor, na primer s kupovanjem delnic.
Predčasni odpust iz zapora
Komisija za pogojni odpust je konec maja Igorju Bavčarju dovolila na svobodo pet mesecev pred iztekom kazni, ker je prestal že več kot 80 odstotkov zaporne kazni. Eden izmed pogojev za predhodni odpust je namreč, da oseba prestane vsaj polovico kazni.
Ta odločitev je marsikoga presenetila, ker Bavčar še ni poravnal milijonske premoženjske škode, ki jo je povzročil Pivovarni Laško. Poleg tega je na seznamu največjih davčnih dolžnikov v državi.
Po poročanju slovenskih medijev je bil Bavčar v času prestajanja kazni deležen raznih ugodnosti. Pred približno enim letom je bil premeščen na odprti oddelek zapora na Igu, od koder naj bi hodil na delo.
Bavčar z odvetnikom Janezom Koščakom iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji glede primera Istrabenz čaka tudi odločitev na ravni Evrope. O njegovi pritožbi bo namreč po tem, ko jo je zavrnilo ustavno sodišče, odločalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Zoper Bavčarja še drugi nedokončani kazenski postopki
Čeprav je Bavčar zaenkrat zaključil z zaporom, še ni opravil s sodišči. Še vedno ga bremenita dva kazenska postopka na okrožnih sodiščih v Ljubljani in Kopru.
Na koprskem sodišču mu ponovno sodijo zaradi domnev nezakonitih poslov s prodajo delnic še enega velikega podjetja na Obali – Intereurope. V tej zadevi je bil aprila 2019 obtožen davčne utaje.
Dejstvo, da je oseba vključena v druge kazenske postopke, vpliva na presojo komisije za pogojni odpust. Ni pa to razlog, da bi pogojni odpust zavrnila, je lani – ko se je razširila tedaj še neuradna informacija o Bavčarjevem predhodnem odpustu – za oddajo Svet na Kanalu A pojasnil Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
