Fakulteta za turizem vpisuje 9. generacijo magistrskih študentov in vabi na informativni dan za magistrski študijski program Turistične destinacije in doživetja, ki bo potekal 12. maja 2022 ob 17. uri, na spletu.
Informativni dan
Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru vabi na informativni dan za magistrski študijski program Turistične destinacije in doživetja. Predstavitev bo potekala v četrtek, 12. 5. 2022, ob 17. uri v živo, avli Fakultete za turizem UM v Brežicah. Vse, ki vas zanima nadaljevanje študija na 2. stopnji, vljudno vabljeni! Za več informacij o informativnem dnevu obiščite spletno stran fakultete ft.um.si.
Sodoben študijski program
Magistrski študij na Fakulteti za turizem sicer ni novost, saj bodo v študijskem letu 2022/23 vpisali že 9. generacijo študentov na podiplomskem študiju turizma. Letošnja generacija je tretja, ki bo imela priložnost študirati na prenovljenem magistrskem programu Turistične destinacije in doživetja, ki je nadgradnja prejšnjega programa Turizem.
Sprememba programa je bila predvsem prilagoditev hitrim spremembam v svetu, predvsem v turističnem gospodarstvu, ki vedno znova išče inovativne pristope. Tako imajo vsebine, kot so trajnost ter digitalizacija in komuniciranje, še večjo veljavo kot prej. Sodoben in vsebinsko bogat program je usmerjen k poglobljenemu izobraževanju in usposabljanju razvojnega in vodilnega kadra, poudarek je na pridobivanju znanja o strateškem razvoju destinacij in oblikovanja kreativnih doživetij po meri sodobnih turistov. Poleg strateškega in analitičnega pristopa pa študij temelji na praktičnih primerih, ponuja širok nabor izbirnih predmetov, tudi v obliki učenja tujih jezikov.
Inovativni in individualni pristop
Študij je zasnovan precej inovativno ter stavi predvsem na osebni pristop in kakovostne medsebojne odnose. Načrtovan je tako, da študenti pridobijo potrebna znanja, ki se nadgrajujejo, ter da lahko svojo kreativno idejo za magistrsko nalogo razvijajo že med študijem.
Delo poteka v manjših skupinah, kar omogoča prilagodljivost in individualno mentoriranje, ki ne poteka le pri pripravi magistrske naloge, ampak skozi celoten študij. Učenje na primerih iz prakse, sodelovanje študentov v projektih, mednarodna gostovanja številnih tujih strokovnjakov so le nekatere prednosti podiplomskega študija na Fakulteti za turizem. Študij se zaključi s pripravo ter zagovorom zaključnega dela, študenti pridobijo naziv magistrica oz. magister turizma.
Način študija
Način študija je redni in za vse tiste, ki te možnosti še niso izkoristili, brezplačen. Predavanja potekajo praviloma med tednom v popoldanskem času, kar omogoča udeležbo tudi tistim študentom, ki so že zaposleni. Študij je namenjen vsem tistim, ki so s turizmom povezani pri svojem delu, vsem študentom, ki so na prvi stopnji študirali turizem ali sorodno družboslovno področje ter vsem, ki jih navdušuje delo in raziskovanje v turizmu in z njim povezana področja. Prav interdisciplinarnost turizma omogoča, da najdemo povezavo z različnimi panogami.
Dodatne informacije
Vsi, ki se boste vpisali na študij 2. bolonjske stopnje, imate možnost svojo vlogo oddati na portalu eVŠ do 8. septembra 2022.
Vsem tistim, ki razmišljate o vpisu na magistrski študij, vendar se vam ob tem še vedno poraja več vprašanj, kot so npr. ali imam pogoje za vpis, lahko redno in brezplačno študiram tudi ob delu, ali moram pred vpisom opraviti diferencialne izpite in podobno, na Fakulteti svetujejo, da jih kontaktirate. Lahko se priključite na informativni dan v četrtek, 12. 5. 2022, ob 17. uri, ali pa jim pošljete sporočilo na naslov ft@um.si ali kar pokličete na telefonsko številko 08 20 57 067. Na vsa vaša vprašanja bodo z veseljem odgovorili. Več informacij najdete tudi na spletni strani www.ft.um.si ter tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru se veselijo sodelovanja in dela z novo generacijo študentov, bodočih inovativnih kreatorjev turizma.
Vlada Republike Slovenije je preko Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila evropska sredstva za uvajanje novih pristopov v vzgoji in izobraževanju. Tako je bil odobren projekt »E-vsebine, e-storitve za podporo uvajanju novih pristopov v vzgoji in izobraževanju«. Kaj prinašajo evropska sredstva oziroma kaj prinaša novi projekt?
Evropski sklad za regionalni razvoj prinaša nova sredstva
Sredstva za projekt prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt bo spodbujal večjo uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije oziroma IKT pri učenju in poučevanju. Trojka Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes in Institut informacijskih znanosti bo skrbela za uresničevanje projekta.
Zagotovljena bo celovita nadgradnja izobraževalnih e-storitev in e-vsebin. Obenem bo zagotovljena tudi podpora učencem, dijakom in učiteljem v osnovnih in srednjih šolah v obdobju 2021-2023. Projekt bo prispeval k izboljšanju učnega procesa, temeljil pa bo na uporabi inovativnih pristopov, izboljšavo kompetenc in dosežkov mladih ter usposobljenosti izobraževalcev preko povišane uporabe IKT pri učenju in poučevanju.
Evropska sredstva za uvajanje novih pristopov v vzgoji in izobraževanju (vir: vlada RS)
Znanstveniki so cepivo proti covid-19 razvili izjemno hitro. In čeprav se o epidemiji ne govori več veliko, svojega dela še niso zaključili. V nekaterih laboratorijih po svetu se namreč še vedno ukvarjajo s pomembnim problemom: kljub cepivu virusa nismo povsem zatrli. Obstoječa cepiva sicer precej dobro pripravijo naš imunski sistem na okužbo s covid-19, ne preprečijo pa širjenja virusa. Zato se izbruhi okužb še vedno pojavljajo. Znanstveniki vidijo mogočo rešitev v posebnem cepivu v obliki spreja za nos.
Njihov cilj je ustvariti močno imunsko zaščito v nosu in grlu, kjer se tudi začne večina okužb. Poleg možnosti, da bi s tovrstnimi spreji preprečili okužbo, bi bila nova oblika cepiva tudi prijetnejša posameznikom, ki se bojijo igel.
Prvi preizkusi novih sprejev že potekajo. Ker so spreji zasnovani na podoben način kot nekatera cepiva proti sezonski gripi, njihova proizvodnja in distribucija ne bi predstavljali večje ovire, saj bi jih lahko proizvajali v obstoječih proizvodnjah. Široko uporabljeni cepivi Pfizer in Moderna zaenkrat še ne bosta na voljo v obliki spreja. Obe cepivi vsebujeta drobne maščobne nanodelce z genetskim materialom (RNA) za proteine virusa. Te delce pa bi bilo prek nosa potrebno transportirati v človeške celice, kar dodatno otežujejo izločki v nosu.
Trenutno je edino odobreno cepivo v obliki spreja cepivo proti gripi Flumist oziroma Fluenz. Cepivo vsebuje oslabljen virus gripe, ki lahko prodre v celice nosne sluznice in sproži imunski odziv. Poleg tega, da posameznika zaščiti proti gripi, pomaga tudi pri preprečevanju širjenja okužb v družbi. Podobne rezultate si znanstveniki obetajo tudi od novega cepiva proti koronavirusu.
Ob tem poudarjajo, naj posamezniki zaradi razvoja nove oblike cepiva ne odlašajo z običajnim cepljenjem preko injekcijske igle, saj cepivo letos najverjetneje še ne bo na voljo. Zaenkrat tudi moč imunskega odziva in trajanje zaščite novega cepiva še nista znana. Če se bo izkazalo, da cepivo nudi močno zaščito, ki pa traja le nekaj mesecev, bo morda to cepivo predstavljalo jesenski poživitveni odmerek. Nova oblika cepiva pa ne bo pomembna le v boju proti širjenju koronavirusa, saj bi na podoben način lahko postopali tudi pri drugih boleznih.
Po tem, ko se lanski poskus ukinitve financiranja Radia Študent (RŠ) s strani njegove ustanoviteljice – Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) – ni izšel, sta zdaj radio in študentska organizacija ponovno v konfliktu. »ŠOU hoče okupirati Radio Študent,« so iz RŠ zapisali na Facebooku.
Predstavniki ŠOU ogrožajo status nevladne organizacije radia. Če bi status izgubili, se ne bi mogli prijavljati na razpise, s čimer bi izgubili tudi polovico financiranja. Poleg tega ŠOU radiu ovira objavo razpisa za novega direktorja. V ŠOU celo predlagajo imenovanje svojega direktorja, Andreja Klasinca, na mesto vršilca dolžnosti direktorja RŠ.
Lanski poskus ukinitve financiranja in privatizacije RŠ
Spomnimo, da je lani veliko prahu med širšo javnostjo dvignil pritisk ŠOU na Radio Študent, ki med drugim redno poroča o spornem delovanju študentske organizacije.
ŠOU kot ustanoviteljica Zavoda Radio Študent slednjemu vsako leto nameni del sredstev iz svojega večmilijonskega proračuna. V proračunu za leto 2021 pa postavke za sofinanciranje Radia Študent ni bilo. Po pritisku javnosti je organizacija radiu sicer namenila nekaj sredstev, a 64.000 evrov je premalo, da bi radio deloval v enakem obsegu kot prej.
Radio študent potrebuje status nevladne organizacije
Radio Študent ima status nevladne organizacije v javnem interesu. Nevladne organizacije so nepridobitne, neprofitne, neodvisne od drugih subjektov in niso organizirane kot politične stranke, verske skupnosti, sindikati ali zbornice.
Logotip Radia Študent
Status je radiu podelil Urad za mladino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. To mu omogoča prijavo na mnogo razpisov ter prejemanje različnih donacij in dela dohodnin.
Na te načine, vezane na status nevladne organizacije, je RŠ lani prejel 250.000 evrov, kar je znašalo skoraj polovico letnega proračuna. Če izgubijo status nevladne organizacije, torej izgubijo skoraj polovico sredstev za delovanje.
ŠOU ovira podaljšanje statusa nevladne organizacije
Ta status Radia Študent je ogrožen, ker morajo na podlagi pogojev novele Zakona o nevladnih organizacijah nekoliko spremeniti akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent.
V Svetu zavoda, ki upravlja Zavod RŠ, so tudi trije predstavniki ŠOU v Ljubljani. Ti so se dolgo prerekali glede podrobnosti spremembe akta o ustanovitvi. Nazadnje so v ŠOU le privolili v spremembe, vendar se je zalomilo pri potrditvi na seji študentskega zbora ŠOU.
Zakaj na seji niso mogli potrditi sprememb?
Pred več kot mesecem dni, 24. marca, bi morali na redni seji študentskega zbora ŠOU glasovati o predlogu spremembe akta o ustanovitvi Radia Študent. A še preden so študentski poslanci lahko glasovali o tej točki, je sejo predčasno zapustilo toliko prisotnih, da ni bila več sklepčna. Akt torej ostaja enak, radiu grozi izguba statusa nevladne organizacije, več kot mesec dni kasneje pa na ŠOU seje še niso nadaljevali.
Trenutno ima Svet zavoda RŠ sedem članov. Tri predstavnike izvolijo sodelavci in sodelavke Radia Študent, trije so predstavniki ŠOU v Ljubljani, en član pa je predstavnik zainteresirane javnosti. Svet trenutno sestavljajo:
Predstavniki ŠOU: Andrej Klasinc (direktor ŠOU), Aleksander Milićević (vodja poslanske skupine Povezani) in Omar Smajlović (član Povezanih).
Predstavniki RŠ: Svit Komel (predstavnik redakcij RŠ in predsednik Sveta), Lovrenc Rogelj (predstavnik izvedbenih služb RŠ) in Primož Pucelj (predstavnik zaposlenih).
Predstavnik zainteresirane javnosti: dr. Rajko Muršič.
Svet zavoda je med drugim pristojen za potrjevanje letnih finančnih potrdil, sprejemanje aktov Zavoda Radio Študent, razpisovanje volitev ter imenovanje direktorja in odgovornega urednika radia.
Zaradi novih pogojev neodvisnosti in neprofitnosti novele Zakona o nevladnih organizacijah mora RŠ nekoliko spremeniti akt o ustanovitvi zavoda. Zmanjšati morajo število predstavnikov ŠOU v Svetu zavoda Radio Študent, saj je ŠOU oseba javnega prava. Število njihovih predstavnikov v Svetu je treba zmanjšati s treh na enega.
Kot so zapisali na RŠ, je trenutno predlagano spremembo pripravil prav odvetnik ŠOU in odhod poslancev s seje študentskega zbora ŠOU razumejo kot bojkot.
Opozorili so še, da je ŠOU že potrdil spremembo temeljnih aktov skladno s pogoji novele zakona svojima drugima dvema zavodoma; Študentskemu kampusu in Kersnikovi. To vidijo kot dokaz za neutemeljenost bojkota.
Težave tudi z razpisom direktorja
Radio ima zaradi predstavnikov ŠOU težave tudi pri razpisu svojega direktorja. Štiriletni mandat se bo trenutni direktorici Ani Kandare iztekel konec junija.
Mesto za funkcijo direktorja razpisuje Svet zavoda. Kandidati in kandidatke pa morajo v demokratičnem postopku svojo vizijo dela predstaviti sodelavkam in sodelavcem, ki pred imenovanjem podajo svoje mnenje. Svet zavoda upošteva podporo sodelavcev posameznim kandidatom in nato imenuje direktorja ali direktorico.
Vendar pa RŠ zdaj ne more objaviti razpisa za direktorja zavoda, ker se predstavnika ŠOU Milićević in Smajlović sej Sveta ne udeležujeta in zato niso sklepčne.
Milićević je za vršilca dolžnosti direktorja RŠ celo predlagal kar direktorja ŠOU Klasinca. Gre za poseg v medijsko neodvisnost radia, na RŠ menijo, da »ignorira vse demokratične varovalke, ki kolektivu Radia Študent omogočajo podajanje mnenja o ustreznosti osebe«.
Imenovanje odgovornega urednika ali urednice poteka podobno kot pri direktorju in prav tako ne more biti izvedeno brez sklepčnosti sveta.
MENT Ljubljana predstavlja celoten program prihajajoče poletne osme edicije, ki se bo med 8. in 10. junijem 2022 odvila na 15 lokacijah v Ljubljani. Festival glasbenih odkritij, ki se osredotoča na lokalne, regionalne in evropske scene, se vrača k tridnevnemu klubskemu formatu z mednarodno glasbeno konferenco, ki vsako leto privabi več sto evropskih glasbenih profesionalcev. MENT tokrat združuje moči z avstrijskim festivalom Elevatein domačim festivalom Druga godba, ki bosta kurirala del programa in gostovala na konferenci, v sodelovanju s festivalom Treskpa je napovedano mednarodno sejmišče glasbenih založnikov. Letošnji program vključuje 80 nastopajočih iz 25 držav. Značilno eklektičen in slogovno drzen seznam ustvarjalcev obsega vse od hip-hop in pop ikon v nastajanju, samosvojih kantavtoric in kantavtorjev, raznorodnih kitarskih nažigancij, raziskovalnih folkovskih godb in avanturističnega post-jazza do izvenjserijskih zvočnih eksperimentov iz različnih vetrov ter bolj in manj uveljavljenih imen številnih evropskih elektronskih scen. Na otvoritvenem večeru v Kinu Šiška bo kot glavni gost nastopil enigmatični ameriški zvezdnik, kantavtor in producent Yves Tumor. V četrtek in petek pa se bodo ob številnih drugih tujih in domačih talentih predstavili ukrajinska hip-hop ikona Alyona Alyona, britanska kantavtorica Martha Skye Murphy,francoska avant-pop usvarjalka Oklou in virtuozni avstrijski klaviaturist ter producent Dorian Concept. Več na www.ment.si.
#KONCERTI
NOVIH 38: Mariborski trap/hip-hop boy bend .TRAVNIK, angažirani makedonski indie punk 21 VEK, avstrijski basovski entuziast AWO OJIJI, karizmatični art punk trioBALANS, eksperimentalna naveza bobnarja in producenta C.O.R.N.!, preplet madžarskih ljudskih tradicij in sodobnih estetik ДEVA, virtuozni avstrijski klaviaturist in producent DORIAN CONCEPT, naveza harmonike, tube, glasu in elektronike DOVČ-KRMAC, obraz slovenske electro garde DVIDEVAT, predstavniki novega vala francoskega rocka ÉQUIPE DE FOOT, raziskovalni avstrijski producent FINGERS OF GOD, veteran avstrijske elektronske scene FRANJAZZCO, ognjevita slovenska raperka FRAW BLANKA, slovenski jungle ambasador FUJITA PINNACLE, nepredvidljivi in razigrani didžej GABI98, domači predstavnik nekonvencionalnega kantavtorstva GAŠPER LETONJA, hrupna belgijska indie/math rock trojka HEISA, mešanica poliritmičnih bobnov in sintetičnega hrupa HYPERSTITION DUO, ekspresivni mojster strunskih glasbil IZTOK KOREN, post-tradicionalna čerkeška glasba JRPJEJ, mlada sila ljubljanske elektronske kvir scene KATCHA, nova srbska alt rock/indie atrakcija KOIKOI, mojstrica avantgardnih vizualij LIARA T’SONI, graditeljici hipnotičnih zvočnih svetovLIP ROUGE, obraz progresivnega italijanskega neo soula LNDFK, sladki elektronski hipnotizem NOT EXACTLY LOST, srbska techno/house/breakbeat selektorka OLGICA, mladi raziskovalec violine OSKAR LONGYKA, madžarska apokaliptična elektronika POLLDARIER, samosvoji kantavtor POPOTNIK, pianist, skladatelj in producentROK ZALOKAR, slovenska astralna metal formacija SIDEREAN, garažni zvok novega Beograda SITZPINKER, avstrijski iskalec »popolnega popa« TITUS PROBST, prvo ime češkega avant-popa TOYOTA VANGELIS, totalna fuzija jazza in elektronike TUKAN, avstrijska didžejka USCHI ULTRA in bodoča slovenska avant-pop zvezda ZEVIN.
ŽE NAPOVEDANIH 42: Ukrajinska hip-hop ikona ALYONA ALYONA, enigmatična slovenska multiinstrumentalista ANA KRAVANJA & SAMO KUTIN, zasanjani francoski shoegazerji BRYAN’S MAGIC TEARS, avstrijski producent in jazz bobnar CID RIM, nemška “fruštek pop” formacija DAS BISSCHEN TOTSCHLAG, mojster psihedeličnih plesnih ritmov DJ FITZ, psihoaktivni belgijski post-jazzerji ECHOES OF ZOO, progresivni avstrijski pop FARCE, talenti beograjske kitarske scene GAZORPAZORP, indie kvartet iz amsterdamskega podzemlja GLOBAL CHARMING, slovaški avant-pop/jazz fusion GOD AND EVE, graditelj modularnih zvočnih svetov HRTL, slovenski industrial/synth pop dvojecIT’S EVERYONE ELSE, nizozemska elektronska avanturistka JACQNOISE, madžarski jazz-hip-hop-fusion trio JAZZBOIS, preroditelji slovenskega pop rocka KOKOSY, japonski psych rock trio KUUNATIC, srbski čarovnik magnetofonskega traku LENHART TAPES, predstavnica baročnega art popa MARTHA SKYE MURPHY, francosko-japonska vizualna in zvočna umetnica MIKA OKI, nekonvencionalni litvanski pop MONIKAZE, balkanski ljudski noise rock NEMEČEK, podalpski bluesman NIKO NOVAK, francoska avant-pop ustvarjalka OKLOU, krautrock/post-punk mišmaš OMNI SELASSI, jadranska muzika za zabušavanje PITAJ KLINCE, novodobni Italo disko PLANET OPAL, outsiderski hip-hop iz Ljubljane PTČ, samooklicani predstavniki kiwi popa QLOWSKI, futuristični R&B/dancehall kolektiv QUINZEQUINZE, vzhajajoča slovenska raperka in plesalka SAHAREYA, zloglasni aktivistični poljski dvojec SIKSA, češki post-punk hrupotvorci SINKS, belgijska introspektivna elektronika SKY H1 & MIKA OKI, transžanrski instrumentalni trio iz Obale SPIRAL MIND, makedonski avant-jazz ansambel SVETLOST + ODRON RITUAL ORCHESTRA, sanjavi sobni pop SVOJE, češka elektronska eksperimentatorka URSULA SEREGHY, estonski dream pop duo VERA VICE, rjoveči techno dvojec WARHORSE, enigmatični ameriški kantavtor ter producentYVES TUMOR in romunska art rock/electropop fuzija ZIMBRU.
Foto: Polona Krevatin
#KONFERENCA
Poleg že najavljenih govorcev in govork MENT razkriva še več letošnjih gostov in celoten program konference, ki je namenjena izobraževanju, mreženju, strokovnim debatam, predstavitvam tehnoloških inovacij in drugim aktualnim temam znotraj glasbene industrije in kreativnosti. V četrtek se bo konferenca tradicionalno odvila v Kinu Šiška, M hotelu in prvič v Računalniškem muzeju v neposredni bližini, v petek pa se letnemu času primerno seli v center Ljubljane v okolico Križank. Konferenca tokrat prinaša poseben sklop, posvečen elektronski glasbeni sceni. V okviru sodelovanja z interdisciplinarnim festivalom Elevate iz Gradca, ki bo kuriral petkov program v klubu K4 in Zorici, se bo zgodil intervju s soustanoviteljema Ronaldom Oreskijem in Bernhardom Steirerjem. V Berlinu živeča hrvaška agentka Nadja Božić bo predstavila svojo booking agencijo Ekipa, ki se lahko pohvali z varovanci, kot so Call Super, ANZ in Bruce. Na okrogli mizi Perspektive slovenske elektronske scene bodo različni akterji delili svoje poglede na aktualno dogajanje v Sloveniji. Med govorci bosta tudi predstavnika dveh pomembnih evropskih elektronskih glasbenih medijev Ela Radić (Mixmag Adria, HR) in Freddie Hudson (Inverted Audio, VB). Na novi festivalski lokaciji v Računalniškem muzeju bo program posvečen digitalizaciji in sodobnim tehnologijam. Bas Grasmayer (MUSIC x, DE) bo razčlenil perspektive razvoja Web3 tehnologij (blockchain, NFT, Decentralizirana avtonomna organizacija – DAO) v kontekstu glasbenega sektorja. Ustanovitelj platforme Viberate Vasja Veber bo predstavil njihovo analitično orodje za merjenje aktivnosti na družbenih omrežjih in platformah pretočnih vsebin. Bojan Musulin (IDJDigital, RS) in Bojan Bojko (više manje zauvijek, HR) bosta razpravljala o novejših modelih glasbenih založb. Joe Danher pa bo orisal delovanje in vlogo organizacije Merlin za neodvisne založbe in glasbene ustvarjalce na digitalnem trgu.
Foto: MikeMa
V Ljubljani se bo tik pred MENTom zgodil forum Konzorcija evropskih glasbenih izvoznih pisarn (EMEE), zato bo na konferenci prisotnih veliko predstavnikov glasbenih izvoznih pisarn, med katerimi gre izpostaviti Corinne Sadki (Centre national de la musique, FR) in Virgo Sillamaa (EMEE, EE), ki bosta na konferenci tudi nastopila. Na MENT prihajajo tudi booking agent Brandon Rosenbluth (LittleBig, ZDA), ki zastopa imena, kot so Holly Herndon, Mouse on Mars ter Aisha Devi, Markus Linde (Thag’s Agent, DE), veteran na področju glasbenega »synca«, ter novinar, pisec, glasbenik in post-punk ikona John Robb(Louder Than War, VB). Na konferenci bo močno zastopstvo regionalnih in evropskih festivalov: Sharpe Festival (SK), PIN Conference / Taksirat / D Fest (MK), Jazz:Re:found Festival (IT), Wrong Festival (BG), Tallinn Music Week (EE), ESNS (NL), Exit Festival (RS), BUSH – Budapest Showcase Hub (HU), Monkey Week (ES), Velvet Festival (HR), Lovefest (RS), Butik Festival (SI), Punk Rock Holiday (SI), Flaam Festival (SK), WONDEREST Festival (HU), Tak Brzmi Miasto (PL), ZEZ Festival (HR) in regionalnih klubov: Kabinet Muz (Brno), Nova Cvernovka (Bratislava), KC Grad (Beograd), Kvaka 22 (Beograd), Močvara (Zagreb), Turbina (Budimpešta), rhiz (Dunaj), PPC (Graz), Nappali (Pecs), Moszkva Café (Oradea), Azimut (Šibenik), MC Pekarna (Maribor), Trainstation Subart (Kranj), MKNŽ (Ilirska Bistrica), eMCe Plac (Velenje), CMK (Koper) in mnogi drugi. Kot vedno konferenca vključuje številna hitra mreženja. Osebno boste lahko spoznali predstavnike različnih festivalov in neodvisnih srednjeevropskih klubov ter nekatere pomembne akterje slovenske in češke glasbene industrije. Oglejte si celoten program in raziščite seznam gostov MENT konference.
#VSTOPNICE
Na voljo so festivalske (vsi koncerti) in PRO PASS vstopnice(koncerti + konferenca). Več informacij najdete na spletni strani MENT Ljubljana.
M E N T Ljubljana. Produkcija: Kino Šiška. Ko-produkcija konference: Sigic. Festival je podprt s strani Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.
S 5. majem je stopil v veljavo nov Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), ki ureja področje študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom.
Med kategorije študentov s posebnimi potrebami zakon vpeljuje tudi študente s primanjkljajem na posameznih področjih učenja. Dodani sta dve novi kategoriji in sicer študenti trenerji in študenti priznani kulturniki. Sprememba pa je tudi pri študentih starših. Zdaj je določeno, do kdaj so študenti starši upravičeni do posebnega statusa. To je do začetka obveznega šolanja otroka.
Za prvi prijavni rok za slovenske in EU državljane lahko kandidati, ki so oddali prijavo za vpis, še oddajo dokazilo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami in posebnim statusom v prijavno sprejemnem postopku. Rok za oddajo dokazil je 20. junij 2022.
Za pomoč, kako lahko kandidat v prijavo doda prošnjo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami in posebnim statusom (status POS) v prijavno-sprejemnem postopku za vpis, je Portal eVŠ naredil primera za izpolnjevanje.
Fakulteta za humanistične študije je mlada in zagnana fakulteta Univerze na Primorskem. Prepoznavni smo po odprtem, neposrednem in odkritem odnosu med študenti in učitelji. Naše študijske skupine so majhne, kar študentom omogoča boljši razvoj lastnih interesov, omogočamo jim tudi redno sodelovanje v okviru projektnega dela in še več študijske prakse. Fakulteta se je v prostoru uveljavila kot pomemben generator znanja, ki okolje bogati s humanističnimi vsebinami, znanjem in dogodki.
Študenti v okviru študija spoznavajo in raziskujejo družbe in okolje preteklosti, da razumejo in vrednotijo kompleksnost sedanjosti in se pripravijo na izzive prihodnosti. Oblikujemo razgledane in kritične posameznike, ki znajo in zmorejo samostojno in kritično razmišljati, prepoznati probleme in izzive sodobne družbe, okolja, planeta, se opredeljevati do njih in, kar je najpomembneje, iskati ustrezne rešitve za blagostanje vseh prebivalcev planeta.
Naše znanosti sodijo med najstarejše, kar jih je človek razvil in obstajajo že več tisočletij, kar kaže, da jih človek in družba potrebujeta in cenita. Humanistične vede so, tako kot naravoslovne, temeljna raziskovalna področja, ki morajo biti družbi enakovredno zastopana in jih moramo neprestano razvijati. Brez raziskovanja in poznavanja družbe, kulture, zgodovine, dediščine, okoljskih procesov in sprememb bi izgubili svojo identiteto, ne bi poznali svojih potencialov, razumeli današnje družbe in ne bi znali odgovoriti na temeljna vprašanja – kdo smo in zakaj, kakšna je naša vloga pri oblikovanju temeljev za prihodnost.
Izkušnje in možnosti za zaposlitev
Fakulteta pridobiva številne projekte na področjih humanistike in družboslovja, v katere vključujemo tudi študente. Omeniti velja projekte Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer študenti sodelujejo s podjetniki, zavodi, društvi in tako stopijo v neposreden stik z morebitnimi delodajalci. V zadnjih letih smo tako raziskovali življenje ribičev, mitologijo Krasa, srednjeveške napise, preučevali vplive podnebnih sprememb na vodne vire, oblikovali vsebine in delavnice za obiskovalce Arheološkega parka Simonov zaliv, s Parkom Škocjanske jame smo raziskovali prehrano, zdravilne rastline, lipicance in še kaj …
Odlično sodelujemo z inštitucijami, ki nudijo študentom praktične izkušnje – Park Škocjanske jame, Italijanska skupnost, Arheološki park Simonov zaliv, Pokrajinski muzej Koper, Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski etnografski muzej, so le nekateri od njih.
Naša mednarodna vpetost je prepoznavna s članstvom v Unesco Unitwin mreži za podvodno arheologijo, Unescovi katedri za svetovno dediščino in muzeologijo, zelo ponosni pa smo tudi na sveže ustanovljeno Unescovo Katedro za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, saj bomo z aktivnostmi le-te še dodatno popestrili študijsko izkušnjo vsem vedoželjnim študentom.
Možnosti za mednarodno sodelovanje in študij v tujini pa omogočajo predvsem številni Erasmus in Ceepus sporazumi.
Trajnostni razvoj in sodobno gospodarstvo odpirata številne možnosti za široko razgledane posameznike, ki so drzni, prodorni in znajo prepoznati ter razvijati svoje potenciale. In to so kompetence naših diplomantov.
Zaposljivost diplomantov je v sodobnem času enako problematična za skoraj vse diplomante. Potrebe na trgu se hitro spreminjajo in pomembno je, da naše študente naučimo samostojnosti, prilagodljivosti, skupinskega in projektnega dela, jih opremimo s praktičnimi izkušnjami in povežemo z morebitnimi delodajalci. Z večino študentov ohranjamo stik in analize kažejo visok odstotek zaposljivosti v različnih oblikah in okoljih. Naši diplomanti so zaposleni v arhivih, muzejih, občinskih upravah, zavodih, konzulatih, tudi šolah, mnogi stopijo na pot samostojnega podjetništva, po nekaj letih delovnih izkušenj pa se marsikdo odloči za nadaljevanje raziskovalnega dela na doktorskem študiju.
V srednji šoli smo brali Don Kihota, sveto pismo španske literature, ki opeva velike pustolovščine Alonsa Quijana; plemiča, ki je prepričan, da je srednjeveški vitez. Na njegovi poti ga spremlja Sančo Pansa, okrogli in dobrodušni vaščan, ki pooseblja razsoden in realističen glas zgodbe. V prvem evropskem romanu lahko potujemo z njima po Španiji ter spoznavamo njeno raznolikost. Delo je prehitevalo svoj čas in je še vedno velecenjeno zaradi svoje modernosti, uporabe različnih pripovednih tehnik in predstavitve naprednih idej.
Toda čeprav ga danes vidimo kot slaven um kastiljske proze, ga v njegovem času splošna publika ni tako doživljala. Že od vsega začetka je Cervantes sanjal, da bi bil dramatik. Pisal je komedije, poleg tega pa ustvaril tudi novo literarno vrsto entremes oziroma medigro. Navadno so v enem popoldnevu predstavili eno daljšo igro. Med njenimi tremi dejanji so isti igralci uprizorili krajše delo, ki je bilo po vsebini parodija na glavno komedijo ali tragedijo. Posmehovalo se je istim vrednotam, ki jih je prej opevalo. Njen namen je bil nasmejati občinstvo, da se razvedri in ostane osredotočeno za naslednje dejanje.
Cervantesu so kritiki svetovali, naj se drži proze, sicer ne bo uspešen. Svoje drame je objavil v zbirki z naslovom Osem komedij in osem mediger. Španski naslov nosi še dodatek nuevos, nunca representados, ki nam pove, da so bila dela nova in nikoli predstavljena. Vprašamo se, zakaj le?
Skočimo nazaj v zlato dobo španske literature, v 16. in 17. stoletje. Obdobje, kjer se mešata renesansa in barok. Narašča popularnost javnega gledališča, ki sedaj ni več dostopno zgolj dvornim elitam, temveč tudi splošni publiki. Množice se zgrinjajo v gledališča, da bi videle njihove najljubše igralce in dela najbolj slavnih piscev. Ker so sedišča omejena, nekateri pridejo na prizorišče več ur pred začetkom. V ozadju stojijo moški, ki se glasno pogovarjajo in komentirajo, kaj se dogaja na odru. So najzahtevnejši del publike, saj svoje nestrinjanje izražajo z glasnim žvižganjem, pritoževanjem in metanjem stvari na oder v igralce. Če slutijo, kako se bo zgodba končala ali sprevidijo, da avtor uporablja dele že predstavljenih komedij, proti odru obrnejo hrbte, izražajoč svoje nezadovoljstvo. Ta ista publika je najverjetneje izžvižgala tudi Cervantesove tragedije.
Cervantes je večkrat napisal, da »njegova dela niso prejela niti ene paprike« oziroma, da je bilo občinstvo z njimi vedno zadovoljno. Kljub temu se ni ohranilo veliko njegovih del oziroma rokopisov, ki bi pričali o tem. V tistem času je namreč avtor svoj rokopis prodal lastnikom gledaliških podjetij, ki so ga uporabljali za pripravo uprizoritve. Reprodukcije teksta so šle v roke igralcev in jih spremljale ob njihovih vajah. Zato so ohranjene verzije polne zapiskov, popravkov in alteracij. Dejstvo, da je moral dela zbrati in jih objaviti v zbirki sam, priča o pomanjkanju zanimanja za njegovo produkcijo. Dela so bila nepredstavljena in neobjavljena, ne ker bi jih skrival ali na novo spisal, ampak ker jih nihče ni želel predstavljati, gledati in plačevati zanje.
Pozneje so njegova dela odkrivali in se nad njimi navduševali nemški romantiki, med katerimi sta bila tudi Goethe in Schopenhauer. Cenili so njegovo prozo kot tudi dramatiko.
Covid-19 nam je pošteno zagodel tudi kar se tiče užitkov ob spremljanju najnovejših sezon nam najljubših serij. A vse to naj bi bilo poplačano z obrestmi, saj se na male ekrane pričakuje rekordno število novih sezon najrazličnejših serij.
Če smo včasih lahko gledali le Netflix, je zdaj na nekaj klikih nešteto novih videoknjižnic, ki za majhen mesečni »prispevek« obljubljajo ure zanimivih vsebin. Še nikoli nismo potrošniki imeli toliko možnosti za kratkočasenje ob tistih lenih, deževnih dneh. Sploh, če smo samski in je to še najboljša tolažba.
Najboljša stvar pri vseh teh ponudnikih pa je, da imajo najrazličnejše originalne produkcije in zagotovo se najde nekaj za vsakega. Katere pa ti najbolj nestrpno pričakuješ?
Better Call Saul
Official Season 6 Trailer | Better Call Saul
Kdaj? Že teče od 18. aprila / Kje? Netflix (v Sloveniji), v ZDA AMC
Šesta in zadnja sezona serije Better Call Saul je bila podaljšana, da bi se zaključile divje zgodbe njenega šarmantno-zločinskega protagonista, kriminalističnega odvetnika Jimmyja McGilla Boba Odenkirka (za »prijatelje« Saula Goodmana). Ljubitelji priljubljene nadaljevanke Breaking Bad bodo najbolj navdušeni nad tem, kako se bo serija končno povezala s svetom Walterja Whita. Serija je že na voljo za ogled, zadnji del pa bo izšel avgusta.
Stranger Things
Kdaj? 27. maj / Kje? Netflix
Netflixova najstniška grozljivka se bo po dolgem čakanju končno vrnila v začetku tega poletja, potem ko je pandemija odložila četrto sezono. Ker so snemanja potekala na različnih oddaljenih lokacijah, številni pričakujejo, da bo to doslej najobsežnejša sezona serije, ki bo potovala po vsem svetu in bo verjetno najbolj begajoča.
House of the Dragon
House of the Dragon | Official Teaser | Max
Kdaj? 21. avgust / Kje? HBO
Igra prestolov se bo letos končno vrnila na tvoje zaslone, vendar ne takšna, kot jo poznaš. Serija House of the Dragon, v katerem bodo igrali Matt Smith, Olivia Cooke in Paddy Considine, bo postavljen 200 let pred dogodke iz prvotne serije, vendar še vedno v Zahodnjem, in bo raziskoval ozadje dinastije Targaryen v vsej njeni ognjeni slavi.
The Rings of Power
The Lord of the Rings: The Rings of Power – Offical Teaser Trailer | Prime Video
Kdaj? 2. september / Kje? Amazon Prime
To je serija, ki je že zdaj najdražja televizijska serija vseh časov, bo luč sveta ugledala drugega septembra. Amazon je odprl denarnico in kupil pravice za »vesolje«, kjer se dogajata filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit.
Na začetku leta je na voljo vpogled v produkcijsko fotografijo in je navdušil oboževalce, ki že ugibajo, kateri liki se bodo pojavili v novi adaptaciji tega čarobnega sveta.
The Crown
The Crown | Season 5 | A Message From Imelda Staunton | Netflix
Kdaj? Novembra / Kje? Netflix
Po izjemno brutalnem razpletu propadajočega zakona Charlesa in Diane v prejšnji sezoni pričakuj še eno poglavje serije The Crown, ki se ne bo bala udarcev, saj bo kraljevo vodstvo prevzela nova igralska zasedba, med njimi Imelda Staunton kot kraljica in Elizabeth Debicki kot Diana. Dogodki, ki bodo obravnavani v novi sezoni, vključujejo Dianino tragično smrt, politični vzpon Tonyja Blaira in uničujoč požar na gradu Windsor.
Poleg tega, da je savna sproščujoča, redno savnanje prinaša številne pozitivne učinke na telo. Poznamo različne vrste savn, ki se razlikujejo po temperaturi in vlažnosti zraka ter posledično po vplivih na zdravje.
Finska savna
Za finsko savno so značilne visoke temperature (okrog 90 do 100 °C) in suh zrak (relativna vlažnost do 15 odstotkov). Zato je priporočljivo, da se v njej naenkrat zadržuješ 5 do največ 20 minut, odvisno od počutja. Prostor je obložen z lesom, v njem je peč z vročimi kamni, po katerih se polije voda z eteričnimi olji. Med posameznim obiskom savne je potreben 15-minutni odmor.
Finska savna lahko pripomore k pospešeni presnovi, krepitvi srca in ožilja, odpravljanju kožnih bolezni in preprečevanju celulita. Ugodno vpliva na gibalni sistem in sprošča mišice ter blaži stres.
V turški savni oziroma »hammam-u« je temperatura le 50 °C, a je vlažnost toliko višja (okrog 100 odstotna). Posledično je zelo učinkovita pri čiščenju kože, posebno ob uporabi solnega pilinga, ki odstrani odmrlo kožo.
Najpomembnejši blagodejni učinki turške savne so torej prečiščevanje kože in vsesplošno prečiščevanje telesa, pospešitev krvnega obtoka in sprostitev mišic. Podobno kot inhaliranje pozitivno vpliva tudi na dihalne poti.
Infrardeča savna
V zadnjem času je ta vrsta savne precej priljubljena zaradi enostavne uporabe, udobja in učinkovitosti. Vgrajene ima posebne grelnike, ki sevajo infrardečo toploto in delujejo globinsko. Pri temperaturi le 40 do 60 °C doseže dva do tri-krat večji učinek na telo kot finska savna. Zaradi nižjih temperatur je savna varnejša za osebe s kardiovaskularnimi težavami, otroke in starejše.
Njeni pozitivni učinki so fizična in psihična sprostitev, zmanjšanje utrujenosti in odprava stresa ter večja cirkulacija krvi. Pomaga pri obnavljanju poškodovanih mišic in vezi, poveča elastičnost in prožnost kože ter upočasnjuje staranje.
Praktični nasveti za obisk savne
Začneš lahko s krajšimi obiski savne (tri do pet minut) pri nižjih temperaturah, ki jim sledi daljši počitek. Postopoma lahko stopnjuješ čas savnanja in temperaturo, a pri tem mora savnanje vedno ostati prijetno. Več kot trije zaporedni obiski savne ne prinašajo dodatnih koristi, ampak lahko le izčrpajo telo. Vse pozitivne učinke savne boš dosegel le ob rednem obiskovanju savne, torej vsaj enkrat do dvakrat tedensko.
V savno se ne odpravi s polnim želodcem. Priporočljivo je, da vsaj dve uri pred savnanjem ne ješ večjega obroka.
Med savnanjem zaradi potenja izgubiš veliko tekočine. Pomembno je, da jo nadomeščaš s pitjem vode ali nesladkanega čaja. Izogibaj pa se pitju alkohola pred in med savnanjem.
