Vsak od nas v življenju kdaj pa kdaj išče adrenalinske izkušnje. Za nekatere je neka izkušnja drzna že, če naredijo neko stvar, ki je za nekoga drugega čisto banalna. Tisti najbolj željni adrenalina tega najdejo v različnih športih, ki jim po žilah poženejo kri. Danes med te aktivnosti spadajo različni skoki s padalom, a s katerimi športi so stopnjo dopamina dvigovali v preteklosti?
Skakanje na kopnem
Ta bizarna oblika skakanja izvira iz južnega Pacifika z otoka Pentecost. Cilj je, da splezaš 25 metrov visoko na platformo iz lesa. Na vrhu si na nogi privežeš veji in nato skočiš. V osnovi gre za ritual, ki naj bi bil star več kot 1500 let. Legenda pravi, da je »šport« nastal potem, ko je žena pobegnila pred možem in splezala na drevo. Nato si je za nogi privezala veji in skočila proti tlom. Mož je ponovil vajo, a se ni privezal. Kljub nevarnosti smrti ni veliko, saj so tla omehčana, poleg tega so veje zelo elastične.
Starodavni polo
Polo je že v osnovi eden najstarejših ekipnih športov na svetu. Predvideva se, da izvira iz vaj kalvarije. Čeprav je tudi današnja različica lahko nevarna, se to ne da primerjati s starejšo. Prve bolj nasilne oblike pola izvirajo iz Perzije. Igra se je nato širila skozi Evropo in Azijo. Priljubljena je bila tudi v Bizantinskem cesarstvu. Eden od cesarjev je med igro doživel pretres možganov, dva sta celo umrla.
Anastenaria
Zanimivo ime ne izdaja dokaj preproste dejavnosti. Gre namreč za hojo po žerjavici. Izvira iz Grčije in Bolgarije, kjer jo že več tisoč let izvajajo kot obred. Legenda pravi, da je nekega dne v Bolgariji zagorela cerkev. Takrat naj bi vaščani slišali krike svetnikov. Z njihovo zaščito so lahko prehodili žerjavico in iz cerkve odnesli relikvije. Zdaj ponavljajo isti podvig in verjamejo, da je božanska milost tista, ki jih varno pripelje čez žerjavico. Dejanje hoje po ognju pa seveda ni po godu vsem. Povezano naj bi bilo s starodavnim čaščenjem boga Dioniza in nekateri menijo, da je to ritual poganskega izvora in ga zato ne bi smeli izvajati pobožni kristjani.
Calcio Fiorentino
Antični Rimljani so imeli šport imenovan Harpastum, ki je bil zelo podoben ragbiju. Calcio je naslednik te igre. Calcio Fiorentino ali Calcio Storico oziroma zgodovinski nogomet se je pojavil v 16. stoletju v Firencah. Sodelovale so ekipe s 27 igralci, ki so druga proti drugi poskušale na kakršen koli način spraviti žogo čez ograjo na drugem koncu igrišča. Igralci so se lahko borili, tepli in brcali, s ciljem, da prevzamejo nadzor nad žogo. Za dodajanje borilnega občutka so ob vsakem zadetku izstrelili top. Zmagovalna ekipa je v preteklosti prejela kravo. Zdaj zmagovalci dobijo brezplačen obrok.
Knattleikr
Vikinški šport, kjer nasilne igre ni primanjkovalo. Igralci obeh ekip so bili opremljeni s palico, s katero so lahko nosili žogo. Ni točno znano, na kakšni površini so igrali, a prepričani smo lahko, da razmere niso bile idealne. Obračuni oziroma tekme so trajale tudi cel dan. Nekateri igro opisujejo kot kriket z dodatkom kontakta iz ameriškega nogometa.
Dirkanje z vozovi
Najbogatejši športnik, ki je kdaj živel, naj bi bil Gaius Appuleius Diocles, ki je v svoji karieri dirkanja z vozom zbral premoženje, ki je danes enakovredno milijardam. Rimljani slavijo kot narod, ki je oboževal dirkanje z vozovi. V Rimu so v ta namen zgradili veliko progo Circus Maximus. Arena je sprejela več kot 150.000 gledalcev. Vozi, ki so jih vlekli konji, so dirkali sedem krogov. Ključ do zmage je bil zavzeti notranji tir. Nesreče so bile pogoste, študija grobov vozov pa je pokazala, da je povprečna starost smrti bila le 22.
Vodni jousting
Dovolj nevaren in adrenalinski je že navadni jousting, kjer na konju z veliko palico dirkaš proti nasprotniku, ki počne isto. Zmaga seveda tisti, ki po bližnjem srečanju ostane na konju. Francozi so v 17. stoletju šli še korak dlje in športno aktivnost prestavili na vodo. Dve ekipi sta z vso močjo veslali druga proti drugi, medtem ko je eden iz ekipe s palico in ščitom stal na posebnem nosilu, pritrjenem na čoln. Tudi tu je zmagal tisti, ki je ostal na mestu. V starem Egiptu so z obračuni na vodi določali, kdo bo imel dostop do vode. Izguba in padec sta v tem primeru bila malce bolj resna, saj krokodilom in povodnim konjem nihče ni povedal, da gre samo za igro.
Pankration
Starogrški šport, ki je potekal tudi na Olimpijskih igrah, je preprost. Gre za obračun med dvema moškima, ki sta se morala spopasti. Edina pravila so bila prepoved grizenja, potiskanja prstov v oči in usta ter prepoved udarcev v mednožje. Dvoboja je bilo konec ob predaji ali smrti enega od dvobojevalcev. Omeniti velja, da so se borci borili goli in naoljeni, ker zakaj pa ne?
Množični nogomet
V Angliji se je od 14. stoletja dalje na vsak pustni torek zbrala mladina in se igrala z žogo. Iz teh iger izvira nogomet, kot ga poznamo danes in hkrati eden njegovih največjih minusov huliganizem. Množični nogomet je torej točno to, kar opisuje ime. Ni bilo čudno, če je v igri sodelovalo več kot 100 moških ali celo celotne vasi. Leta 1365 je kralj Edvard III prepovedal šport, saj je ta povzročal preveč težav. V eni od tekem v Franciji naj bi med igro utonilo več kot 40 moških.
Kretsko skakanje čez bike
Na Kreti lahko vidimo več različnih zgodovinskih slik in kipov, ki prikazujejo, kako mladi moški skačejo čez bike ali pa jih držijo za rogove. Nekateri raziskovalci trdijo, da gre za fiktivne like, a drugi vztrajajo, da umetnine prikazujejo le preteklost. Naloga v tem športu je bila preprosta. S pomočjo bikovih rogov preskočiti bika. Tisti, ki so prepričani o zgodovinskem obstoju tega športa, kažejo na bikoborbe. Vseeno je več dokazov, da je takšen ritual na Kreti dejansko obstajal. Še en dokaz, ki kaže na tesno povezanost Krete z biki, otok je mitski dom Minotavra – pošasti s človeškim telesom in bikovo glavo.
