Antična skulptura najpomembnejša prazgodovinska britanska umetniška najdba zadnjega stoletja

Urban Kolman
-
0

V vzhodnem Yorkshiru odkrit 5000 let star kip iz apnenca naj bi bil najpomembnejši del prazgodovinske umetnosti, ki so ga v zadnjem stoletju našli v Veliki Britaniji. Arheologi so kip poimenovali boben iz Burton Agnesa. Okrašen je z motivi, narejenimi v stilu, ki je prevladoval v času, ko so zgradili znani Stonehenge. Boben je bil odkrit poleg grobov treh otrok.

Sedaj so ga razstavili v Britanskem muzeju. Gre za izjemno pomembno odkritje, ki je zelo podobno drugim objektom, razstavljenim v muzeju.

Eni izmed teh so bobni iz Folktona. Gre za tri valje v obliki soda, ki so prav tako narejeni iz apnenca. Najdeni so bili v Severnem Yorkshiru in prav tako so bili zakopani poleg posmrtnih ostankov otrok. Del zbirke Britanskega muzeja so že od leta 1889. Po navedbah Britanskega muzeja veljajo za nekatere izmed »najbolj znanih in skrivnostnih starodavnih predmetov, ki so jih kdaj odkrili v Veliki Britaniji«.

Bobni, ki niso bobni

O bobnih iz Folktona in kontekstu njihovega obstoja ne vedo veliko. Nov boben, ki so ga odkrili približno 20 kilometrov od ostalih, bo nanje znova preusmeril pozornost. Natančna starost treh bobnov ni bila nikoli ugotovljena. Večina ugibanj strokovnjakov se je strinjalo, da so bili izdelani okoli 2500 do 2000 let pred našim štetjem. A zaradi nove tehnologije in odkritja novega bobna je bilo mogoče ugotoviti, da so bobni iz Folktona skoraj 500 let starejši, kot so predvidevali prej.

Boben iz Burton Agnesa je skoraj identičen bobnom iz Folktona. Čeprav jih strokovnjaki imenujejo bobni, skulpture niso imele glasbene uporabe. Predvidevajo, da je šlo za talismane, ki so v posmrtnem življenju ščitili otroke.

Kaj pomeni njihovo odkritje?

Neil Wilkin, kustos Sveta Stonehengea v Britanskem muzeju, je odkritje opisal kot »res izjemno«. Nadaljeval je: »Bobni iz Folktona so bili skrivnost za strokovnjake že več kot stoletje, a ta nov primer nam končno začne dajati nekaj odgovorov. Po mojem mnenju je boben iz Burton Agnesa še bolj zapleteno izrezljan in odraža povezave med skupnostmi v Yorkshiru, Stonehengeu, Orkneyju in na Irskem.«

Arheologinja Alice Beasley, ki je boben odkrila, je odkritje opisala kot navdušujočo in ponižujočo izkušnjo. »Videti, koliko ljubezni in truda so pred več kot 5000 leti vložili v pokop posameznikov, je bilo resnično ganljivo,« je dejala.

Razstava Svet Stonehengea v Britanskem muzeju bo na ogled do sredine julija. Gre za prvo veliko razstavo o Stonehengeu. Skoraj dve tretjini razstavljenih predmetov sta izposojeni od 35 različnih ljudi in držav, med katerimi so tudi Nemčija, Danska in Italija.

Bizarna dejstva o spermi

Žan T. Urbanija
-
0

Ana Lui in njeno možgansko nadziranje sperme

Predstavljaj si. Zbudiš se na prekrasno sobotno jutro, si umiješ zobe, pripraviš kavo in začneš razmišljati. »Kaj vse bi dal, da bi lahko s svojimi možgani kontroliral spermo,« ti odmeva v glavi.

Verjetno se to (še) ni zgodilo – če pa se je, naj te pomirim, nisi edini. Ani Lui, raziskovalki z univerze MIT, je ta koncept uspelo tudi dejansko uresničiti. »Mind-Controlled Spermatozoa« je instalacija, v kateri s svojim umom usmerja gibanje živih spermijev.

EEG, kar je skrajšana beseda za elektroencefalografijo (poskušaj to reči petkrat na hitro), spremlja električno aktivnost njenih možganov in jo nato pretvori v digitalni signal. Ti impulzi vplivajo na elektronski naboj okoli žive človeške sperme. Ena od najbolj nenavadnih lastnosti človeških spermijev je, da spreminjajo svojo smer tako, da se ujemajo z elektromagnetnim poljem, ki jih obdaja. Ta pojav je znan kot »galvanotaksa« in velja za spermo vseh sesalcev.

Vidimo, da ima gospa zelo zanimive hobije in zanimanja, zato ni presenetljivo, da to ni edina njena čudna raziskava. Še eno njeno delo, ki ga je poimenovala »Botanika želje«, je vsebovalo rastline, ki so bile posebej oblikovane tako, da so se odzivale na kemikalije v šminki. Tako je lahko le s poljubom poskrbela, da so rože zacvetele.

Sperma lahko preživi v brezgravitacijskem prostoru

Nekega dne, čez mnogo let v prihodnosti, bodo astronavtke s pomočjo astronomske banke sperme lahko naseljevale nove planete. Tako pravi nova študija o obnašanju sperme v breztežnostnem prostoru.

Leta 2019 so raziskovalci odkrili, da so vzorci zamrznjene sperme sposobni prenesti mikrogravitacijo. V študiji so izpostavljeni vzorci ohranili podobne lastnosti kot v pogojih običajne gravitacije. Ekipa je analizirala spermo desetih zdravih darovalcev, ki so jo z akrobatskim letalom izpostavili mikrogravitaciji. Znanstveniki niso ugotovili bistvenih razlik med vzorci, ki so se gibali v breztežnostnem položaju, in tistimi, ki so ostali na Zemlji.

Najstarejša sperma na svetu

Jantar v obliki srca

Leta 2020 so raziskovalci prišli na naslovnice, ko so odkrili 100 milijonov let staro spermo, najstarejšo znano spermo na svetu. Znanstveniki s kitajske akademije znanosti so na severu Mjanmara našli prazgodovinske spolne celice, ohranjene v jantarju. Omenjena sperma izvira iz starodavne, še nikoli prej videne vrste ostrakoda. Ostrakod je nenavaden rak, ki je videti skoraj kot kozica v školjčni lupini, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »semenska kozica«. Čeprav je večina ostrakodov dolga približno 2,54 milimetra, lahko njihova sperma zraste tudi do 11,8 milimetra. Znanstveniki so v svojem majhnem vzorcu jantarja našli 39 ostrakodov, od katerih je večina pripadala vrsti, ki je bila znanosti prej neznana. Drobni semenski škampi so merili približno 0,59 milimetra. V eni od samic je raziskovalec He Wang odkril štiri jajčeca in nenavadno, navito beljakovinsko maso – semensko celico ostrakoda iz obdobja krede.

Smo v času »sperma krize«

En spermi, ki plava proti jajčecu

Naj se sliši še tako smešno, obstaja vrsta zagonskih podjetij, ki verjamejo, da imajo rešitev za naraščajočo krizo upadanja števila spermijev. Ja, dejansko smo v času krize, kar se tiče sperme. Glede na študijo iz leta 2017 se je število spermijev moških iz Severne Amerike, Evrope, Avstralije in Nove Zelandije od leta 1973 zmanjšalo za 59,3 %. Znanstveniki tega drastičnega zmanjšanja ne morejo pojasniti. Nadaljnji statistični podatki britanske NHS kažejo, da je pri parih, ki imajo težave z zanositvijo, težava v približno 40 % primerov na strani moškega. Tu se pojavijo podjetja, kot so ExSeed, Yo, Trak in Legacy. Podjetje Trak, na primer, ponuja storitve za testiranje, zamrzovanje in, kar je morda najbolj nenavadno, trening sperme. S tem naj bi sperma postala kakovostnejša in povečala se bo plodnost.

Fotie Photenhauer – »semenski kuhar«

Kuhar, ki ima obraz prekrit z belimi kaplicami

Sperma je veliko bolj hranljiva, kot si morda predstavljaš. Za tiste, ki bi radi uporabljali to belkasto tekočino za pripravo okusnih jedi, ima kuhar Fotie Photenhauer odlično (?) kuharsko knjigo.

Njegov vodnik pojasnjuje, kaj lahko pričakujete v njem: »Sperma ni le hranljiva, ampak ima tudi čudovito teksturo in neverjetne kuharske lastnosti. Okus semena je tako kot pri dobrem vinu in sirih kompleksen in dinamičen. Proizvodnja semena je poceni in je običajno na voljo v mnogih, če ne v večini domov in restavracij (ja, dobesedno to piše). Kljub vsem tem pozitivnim lastnostim je seme kot živilo še vedno zapostavljeno. Ta knjiga želi to spremeniti.«

Zate ne vem, ampak verjetno se bom teh kulinaričnih užitkov raje izognil. Če pa se boš eksperimentiranja lotil ti, prosim okuševalce svojih specialitet prej obvesti, da je sestavina tudi sperma. Verjetno pa spisek ljudi, ki bi to poskusili, ni dolg.

Roboti za dostavo zdravil, ki so podobni spermi

Robot, ki je umazan z belo tekočino

Leta 2018 so britanski raziskovalci predstavili svojo vizijo robotskega sistema za dostavo zdravil, ki ga navdihujejo moške spolne celice. V reviji Physics of Fluids so znanstveniki z Univerze v Exetru predlagali zamisel o miniaturnih plavajočih dronih z magnetno glavo in elastičnim repom, podobnih strukturi spermijev.

Pojasnili so, da bi se ti majhni roboti lahko namestili v človeško telo in se z elektromagnetnimi tokovi vodili po krvnih žilah. Znanstveniki se z zamislijo o robotih, podobnih spermijem, ne ukvarjajo prvič, vendar skupina iz Exeterja trdi, da je njihova zasnova do zdaj najcenejša in najučinkovitejša. Raziskovalci so lahko celo izdelali več prototipov, s katerimi so teoretično pokazali, kako bi njihov nov sistem za dostavo zdravil deloval.

Sperma je lahko nevidno črnilo

Detektiv, ki piše z nevidnim črnilom

Nevidno črnilo je pomembno orodje vsakega vohuna. Z njim lahko neopazno pretihotapite informacije; sporočilo postane berljivo šele po nanosu kemične tekočine. Zamisel o nevidnem črnilu naj bi izvirala že iz časov starih Grkov in Rimljanov. Limonin sok je bil v prvi svetovni vojni med zavezniškimi silami najprimernejši način nevidne komunikacije. Čeprav je bil učinkovit, je imel več omejitev. Limonino »črnilo« je bilo mogoče uporabiti le na papirju. Za branje sporočila je bil potreben jod. Najbolj škodljivo pa je, da so sovražne sile to opazile in začele vohati sporočila z vonjem citrusov.

Leta 1915 je britanska tajna obveščevalna služba MI6 svojim agentom naročila, naj kot nevidno črnilo uporabijo seme. Britanski uradnik Mansfield Smith-Cumming (priimek mu definitivno pristoji) naj bi se o tem posvetoval s strokovnjaki na londonski univerzi. Poročali so celo o vohunu v Kobenhavnu, ki je imel za takšno uporabo stekleničko, polno sperme. Njegova pisma so zaradi tega zelo smrdela. Po tem naj bi moral Cumming svoje može opozarjati, da je »za vsako pismo potrebna nova doza«.

Novo upanje za rešitev morskega življenja

Nina Marčeta
-
0

Svetovni voditelji so pod pritiskom, da sklenejo večletne pogovore o sporazumu za zaščito odprtih oceanov, ki pomagajo vzdrževati življenje na Zemlji, pokrivajo skoraj polovico planeta in trenutno ne spadajo pod zakone nobene države.

Ker so načrti za zaščito in obnovo ekosistemov po vsem svetu razširjeni, naravovarstveniki upajo, da bo vrh o oceanih v Franciji dal nov zagon prizadevanjem za dokončanje pravno zavezujoče pogodbe Združenih narodov (ZN) o odprtem morju.

Zadeva ne bi mogla biti bolj nujna. Oceani proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, uravnavajo vreme in zagotavljajo največji vir beljakovin za človeštvo. Toda človeške dejavnosti jih potiskajo na rob.

Ocean

Emisije ogljikovega dioksida in globalno segrevanje povzročajo uničujoče vročinske valove in zakisevanje, medtem ko so ljudje lovili nekatere morske vrste na rob izumrtja in uporabljali svetovne vode kot odlagališče smeti.

»Oceani kot celota postajajo toplejši, ravni slanosti se povečujejo. Za morsko življenje je manj kisika,« je povedala Liz Karan, strokovnjakinja pri The Pew Charitable Trusts. Tudi če nova pogodba ne more rešiti vseh teh problemov, je dejala, da je sporazum »pomembnejši kot kdaj koli prej«.

Danes množica sporazumov in regulativnih organov urejajo ladijski promet, ribištvo in pridobivanje mineralov, medtem ko Konvencija ZN o pomorskem pravu, o kateri so se pogajali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, določa pravila o tem, kako daleč območje vpliva države sega onkraj njenih obal.

Toda kljub dvema desetletjema posvetovanj in pogajanj še vedno ni pogodbe, ki bi varovala mednarodne vode – tista morska območja izven nacionalne pristojnosti, ki predstavljajo približno dve tretjini svetovnih oceanov.

Marca bo nov krog pogovorov ZN namenjen sklenitvi sporazuma. »Včasih pravimo, da je to najpomembnejša okoljska pogodba, za katero večina ljudi še ni slišala,« je dejala Peggy Kalas, direktorica združenja High Seas Alliance, ki združuje približno 40 nevladnih organizacij in Mednarodno zvezo za varstvo narave (IUCN). To vprašanje končno pridobiva širšo pozornost, je dejala in dodala, da lahko srečanja, kot je One Ocean Summit, prispevajo k povečanju pritiska na vlade, da dosežejo dogovor.

Združeni narodi

Več vprašanj loči narode glede tega, kako najbolje upravljati obsežno svetovno prostranstvo odprtega oceana. Med glavnimi vprašanji, o katerih je treba razpravljati, so oblikovanje zaščitenih morskih območij in možnosti za omejevanje velikega komercialnega ribolova. Drugo sporno vprašanje je, kdo dobi delež koristi od izkoriščanja tako imenovanih »morskih genetskih virov«.

Revnejše države se bojijo, da bodo obrobljene, ko bogatejše države brskajo po morjih za naslednjimi čudežnimi sestavinami za farmacevtsko, kemično ali kozmetično industrijo in zaklepajo plen v blagovne znamke in patente.

Koncept zaščitenih morskih območij je dobil pomembno mednarodno podporo, saj je več kot 75 držav podprlo načrt za ustvarjanje ohranitvenih območij, ki bodo do leta 2030 pokrivala 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov.

Toda zavezništvo za odprto morje je dejalo, da bo ključno vprašanje, ali bo pogodba posameznim državam omogočila, da vložijo veto na ustanovitev zaščitenega morskega območja. »Smo na stopnji, ko resnično potrebujemo vodstvo z najvišje ravni,« je dejal Kalas.

»To je nujno, vsak dan in leto se zamuja, izgublja se biotska raznovrstnost. Ta pogajanja moramo zaključiti.«

Polna luna nad morjem.

Štirje stebri ravnotežja – misli, vedenje, telo, čustva

Nina Marčeta
-
0

Težave duševnega zdravja so vedno pogostejše pri mladih, sploh na začetku njihove raziskovalne kariere, saj je prisotnega veliko stresa, anksioznosti in izgubljenosti. To ne vpliva le na njihovo profesionalno, temveč tudi na osebno življenje. Z začetkom epidemije so se tovrstne težave samo še poglobile, zato je Mlada akademija takrat spregovorila o pomenu duševnega zdravja, skrbi za psiho-fizično zdravje, vzrokih, ki vodijo v stiske, pomoči, ki je na voljo ter sami destigmatizaciji področja.

Letos organizirajo podoben dogodek, ki se bo osredotočal na pomen ravnovesja štirih stebrov – misli, vedenja, telesa in čustev. To lahko mladim pomaga pri soočanju z izzivi na začetku njihove znanstvene poti, obenem pa prispeva k uspešnem ravnovesju med osebnim in profesionalnim življenjem. Pomembno je pravočasno prepoznavanje porušenega ravnovesja in znanje glede tega, kako se to ponovno vzpostavi.

Dogodek je organiziran v sklopu mednarodnega dneva duševnega zdravja na univerzah in bo potekal 2., 9., 16. in 23. marca 2022. Z dogodkom želijo »nasloviti že prisotne vzroke in posledice duševnih stisk ter preprečiti njihovo zaostrovanje, spregovoriti z udeleženci o njihovih težavah ter jim v okviru delavnic ponuditi občutka varnosti in nadzora z veščinami, ki jim bodo omogočale učinkovitejše soočanje in uspevanje.«

Program bo vključeval predavanja domačih in tujih strokovnjakov s področja duševnega zdravja, delovne izčrpanosti in fizičnih posledic vztrajne duševne stiske. Ponujene bodo delavnice v izvedbi psihoterapevtov, s katerimi bodo ponudili orodja uspešnejšega soočanja z vsakodnevnimi izzivi. V program je vključena tudi okrogla miza z naslovom »Skriti destabilizatorji na delovnem mestu«.

Omrežje ASKfm na telefonih Huawei

Huawei
-
0

Priljubljeno družbeno omrežje za izmenjavo vprašanj in odgovorov ASKfm, ki je na voljo v trgovini z aplikacijami AppGallery, je razkrilo zanimive vpoglede v vedenje evropskih uporabnikov med pandemijo.

Možnost vprašati karkoli in pri tem ostati anonimen, daje domišljiji prosto pot. V zadnjem letu in pol se je tako v Nemčiji, Avstriji, Španiji, Veliki Britaniji, Italiji in na Finskem izkazalo, da sta ljubezen in romanca najbolj priljubljeni temi, saj so uporabniki o njiju največ razpravljali. Italijane, Francoze in Špance so poleg tega zanimali še hobiji, televizijske oddaje in kaj lahko počnete v izolaciji, filmi, zabava in koncerti pa so bile prevladujoče teme v Latviji ni prav tako v Italiji. Nasprotno so v Estoniji bolj kot kjerkoli drugje uporabniki razpravljali o učenju na daljavo.

»Ljudje smo družabna bitja. Kljub tisočletjem evolucije so naše korenine globoko vezane na pleme. Partnerstva, kot je sodelovanje med Huaweiem in ASKfm, so zato zlasti v zahtevnih obdobjih izolacije, zelo koristna za ohranjanje socialnih stikov, povezanosti med ljudmi in ohranjanje skupnosti, da si pomagamo in spodbujamo drug drugega,« je dejal dr. Jaime Gonzalo, podpredsednik za mobilne storitve Huawei v Evropi.

Uporabniki omrežja ASkfm si vsak mesec izmenjajo 600 milijonov vprašanj. Vsebina teh je lahko nekakšen barometer za občutke, interese in skrbi 348 milijonov uporabnikov iz vsega sveta. Kaže pa tudi, državljani katerih držav so najbolj aktivni. V Evropi vodijo Italijani s 34,7 % zastavljenih vprašanj med letoma 2020 in 2021, sledijo Nemci (21,6 %) in Poljaki (10,8 %).

Zasebnost in varnost sta izredno pomembni lastnosti omrežja ASKfm. Uporabniki lahko vprašanja zastavljajo anonimno posamezniku ali skupini, ali pa se odločijo, da svoje identitete ne bodo skrivali. Anonimnost je sicer priljubljena možnost, toda z deležem 59 % je v Evropi nižja kot kjerkoli drugje. Prednost ji dajejo Slovaki, Hrvati in Romuni, medtem ko Latvijci, Maltežani in Bolgari vodijo v številčnosti vprašanj brez skrivanja identitete.

Janis Grivins, izvršni direktor ASKfm je dejal: »Odnosi, še posebej romantični, so bili vedno pomembna tematika na ASKfm. Ljudje želijo poznati odgovore na vprašanja, kot so, kaj je dekletom všeč, česa fantje ne marajo, kdaj začeti zvezo in kako jo končati. Spodbudno pa je tudi to, da je vse več uporabnikov pripravljeno svetovati, se pridružiti razpravi in deliti svoje izkušnje.«

Partnerstvo s Huaweiem je družbenemu omrežju ASKfm omogočilo, da se razširi na naprave z mobilnimi storitvami HMS in prek njih doseže na milijone novih uporabnikov. Pri tem so na voljo nove funkcije, kot so klepeti, ki spodbujajo pogovore v živo med uporabniki. Od objave aplikacije v trgovini AppGallery je bilo začetih že več kot 4,5 milijona klepetov. V Evropi so najbolj priljubljeni v Italiji (46,1 %), Nemčiji (15,2 %) in Španiji (10,1 %).

V preteklem letu se je trgovina AppGallery trdno zasidrala kot tretja največja na svetu s 580 milijoni mesečno aktivnih uporabnikov (10-odstotna medletna rast). V njej najdete več kot 187 tisoč aplikacij z integriranimi mobilnimi storitvami HMS. Medletna rast teh je bila zunaj Kitajske lani kar 56-odstotna.

V trgovini AppGallery so sicer uporabnikom dosegljive vse globalne in lokalne aplikacije, ki jih ti potrebujejo, od družbenih omrežij, kot so TikTok, Snapchat, Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, pogovornih kot so WhatsApp, Telegram, Zoom, in transportnih, kot je Bolt, do finančnih, kot sta Revolut in Curve, zabavnih, kot so Spotify, Netflix, Deezer, Tidal, in priljubljenih iger, kot sta Lords Mobile in Gardenscapes. Pri oblikovanju uporabniške izkušnje so dali prav poseben poudarek dostopu do bančnih in finančnih aplikacij. Tako se je le v preteklem letu pridružilo več kot 300 ključnih mednarodnih in lokalnih bank, med drugim v Sloveniji NLB, NKBM, Sparkasse, Sberbank, Intesa Sanpaolo in mBills. Huaweievi uporabniki zdaj lahko s telefonom tudi plačujejo, zahvaljujoč NFC-rešitvi za brezkontaktno plačevanje.

ASKfm po novem lahko uporabljate na seriji telefonov P50, ki jo sestavljata Huawei P50 Pro in P50 Pocket in ju je Huawei nedavno predstavil v Sloveniji. Telefona se tako pridružujeta širokemu naboru drugih naprav Huawei, ki so na voljo pri nas. Najprej sta tu telefona srednjega cenovnega razreda Huawei nova 9 in Huawei nova 8i, tema pa sledijo še pametne ure serije Watch GT 3, monitorja MateView in MateView GT ter slušalke FreeBuds Lipstick, ki so tudi odličen modni dodatek.

Za več informacij obiščite: consumer.huawei.com/si

Znanstveniki zgradili robotsko ribo, ki jo napajajo človeške srčne celice

Tilen Kemperle
-
0

Znanstveniki z univerze Harvard so izdelali umetno ribo, katere plapolajoči rep poganjajo celice človeškega srca, kar je prelomni projekt, ki je vzbudil upanje za prihodnost raziskav srca.

Ekipa znanstvenikov s Harvarda je v sodelovanju z univerzo Emory iz papirja, plastike, želatine in dveh trakov živih srčnih mišičnih celic izdelala biohibridno ribo, katere krčenje je potegnilo ribji rep s strani na stran in ji omogočilo plavanje.

Raziskovalna skupina je svoje ugotovitve prejšnji teden objavila v reviji Science, video posnetek, ki ga je na Twitterju objavila Harvardska šola za inženirstvo in uporabne znanosti (Seas), pa prikazuje majhno robotsko ribo, ki približno 20 sekund maha z repom in se premika.

Študija pomeni upanja poln korak k napredku zdravljenja srca, kot so srčni spodbujevalniki. »Prednost tega ribjega projekta je, da še vedno poskušamo obvladati veščino uporabe živih celic kot inženirskega substrata,« je za Guardian povedal Kit Parker, eden od avtorjev študije.

»Srce je izjemno zapleteno in ni dovolj, da posnemamo anatomijo,« je dodal Parker, sicer profesor na Seasu. »Treba je poustvariti biofiziko, da bi dosegli robustno obnašanje, ki je potrebno pri gradnji umetnih src za otroke, rojene z nepravilno oblikovanim srcem.«

Biohibridna riba, izdelana iz človeških srčnih celic, plava kot utripajoče srce
Biohibridna riba, izdelana iz človeških srčnih celic, plava kot utripajoče srce.
fotografija: Michael Rosnach, Keel Yong Lee, Sung-Jin Park, Kevin Kit Parker/Cover Images/The Guardian

Parker je pred tem za NPR povedal, da znanstveniki sprva niso bili prepričani, kako dolgo bo jata umetnih ribic delovala, vendar so plavale več kot 100 dni.

Prijetno presenečenje, a opraviti bo treba še veliko dela

Za Guardian je povedal, da je bila ekipa prijetno presenečena. »Z repliciranjem biofizike srca v te ribe smo v teh celicah aktivirali različne procese, ki so namenjeni temu, da jim pomagajo ohranjati se,« je dejal. »Upamo, da bomo v našem naslednjem poskusu te celice in ta tkiva ohranili pri življenju veliko dlje kot štiri mesece in pol.«

Mišične celice v poskusu naj bi se z vadbo okrepile, kar je pozitiven pokazatelj, da bi to lahko uporabili pri zdravljenju srčnega popuščanja.

Parker je bil pred tem tudi del ekipe s Harvarda, ki je leta 2016 izdelala majhen robotski skled, ki so ga prav tako poganjale srčne celice podgane, ki so se ob izpostavljenosti svetlobi skrčile.

Kljub najnovejšemu izjemnemu razvoju Parker pravi, da bo treba opraviti še veliko dela. »Naučili smo se, kar smo se morali naučiti, izume smo prilagodili našim trenutnim prizadevanjem za razumevanje pediatričnih bolezni,« je dejal, »zdaj pa nadaljujemo in poskušamo zgraditi bolj zapleten model tridimenzionalnega morskega organizma z uporabo človeških srčnih celic in človeške srčne biofizike.«

Ocena filma: Poročiva se

Žiga Kastelic
-
0

Film Poročiva se (angl. Marry Me) je romantična komedija, v kateri zaigrata Owen Wilson in Jennifer Lopez. Pridružita se jim še John Bradley, Sarah Silverman, Chloe Coleman in priljubljeni pevec Maluma. Že iz napovednika izvemo popolnoma vse, kar se bo zgodilo in verjetno je tu še vedno čar tistih pocukranih romanc, ki smo jih nekoč oboževali. Poročiva se ponudi vse že videno in posuto z nekaj čokoladnimi mrvicami. In s tem ni nič narobe.

Poročiva se (Marry Me) je nujen rom-com

V zadnjih letih in mesecih se klasične romantične komedije v celoti izogibajo kinodvoran. Vidimo jih lahko na Netflixu in drugih pretočnih platformah. Po večini so pozabljive in primerne za nek odklopljen večer. V zadnjih letih ni bilo veliko romantičnih komedij, ki bi bile vredne omembe. Zdaj je tu Poročiva se, ki je prav taka, le da na velikem platnu.

Spremljamo očeta dvanajstletnice Lou po imenu Charlie, ki ga zaigra Owen Wilson. Je učitelj matematike, ki se ni ukrivil pod zahtevami okolice po družbenih omrežjih in modernizaciji. Na drugi strani slave pa zvezdnica/pevka Kat Valdez (Jennifer Lopez), ki se bo poročila z mladim pevcem Bastianom (Maluma). Ko jo prevara, se na koncertu poroči prav s Charliejem, ki ga opazi med množico. Nadaljevanje je predvidljivo in kot rečeno, s tem ni prav nič narobe. Če se film le drži nekaterih zahtev in pravil.

V filmu Poročiva se nastopi tudi priljubljeni pevec latino glasbe Maluma
V filmu Poročiva se nastopi tudi priljubljeni pevec latino glasbe Maluma

Prijeten, predvidljiv in dokaj prisrčen film

Romantične komedije so redki filmi, ki jim lahko odpustimo predvidljivost in pompozne dogodke. A le pod pogojem, da so liki prisrčni in je kemija med njimi oprijemljiva. Če tega ni, se bo film le stežka povezal z nami. Poročiva se pelje mejo med modernimi romantičnimi komedijami in tistimi, ki smo jih gledali pred petnajstimi leti. Mogoče gre za določeno mero nostalgije zaradi obeh glavnih igralcev in njune več kot očitne kemije, ampak Poročiva se ni slab film. Sliši se prav bizarno, da je treba film braniti, ker ni bil katastrofalno slab.

Brez težav lahko napak in neumnosti opazimo malo morje. Ali deluje kot reklama za Malumo in JLo? Da. Ali se preveč zanaša na naključja? Vsekakor. Ali res potrebuje končni zaplet, kjer se glavna lika odtujita? Nikakor ne. Gledalec se lahko pridno izogiba povprečnostim teh napak in ugotovi, da se nekje skriva prisrčen izdelek, ki bi najverjetneje razpadel, če ne bi bilo Owena Wilsona. Človek, ki izraža energijo zlatega prinašalca, je jedro filma. Je oprijemljiva oseba, ki ni slavna in ne pozna tega življenja. Šele ko se JLo oziroma Kat Valdez spusti iz višav v čiščenje kakcev njegovega psa, se nam zdi resnična in prava. Takrat postane Poročiva se dober film, ki niti ne trpi toliko zaradi svoje predvidljivosti, ampak množične naveličanosti takih filmov.

Poročiva se je nova romantična komedija, ki je prišla ravno v pravem času zavse zaljubljence
Poročiva se je nova romantična komedija, ki je prišla ravno v pravem času za vse zaljubljence

Po toliko letih, kjer v kinodvoranah ni bilo take romantične komedije, je Poročiva se svež in poznan veter. Daleč od Zvezda je rojena in Dežele La La je Poročiva se, ki jadra po morju znanega in predvidljivega. Točno tu ujame svoj žmoht in postane romantična komedija kot se spodobi. Podobno kot Padec lune v januarju, je v februarju to film, ki nas vrne v čas nore ljubezni in obenem ni popolna katastrofa.

Cene menstrualnih pripomočkov po znižanju davka: So kaj nižje?

Žiga Kastelic
-
0

Menstrualni pripomočki, kot so higienski vložki in tamponi, so vse od maja 2021 manj obdavčeni. Takrat je začel veljati dopolnjen pravilnik izvajanja zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Sodeč po pravilniku se mora za te izdelke obračunati 9,5-odstotna in ne 22-odstotna stopnja DDV. Ali so cene menstrualnih pripomočkov zaradi tega kaj nižje, je preverjala ZPS (Zveza potrošnikov Slovenije). Kakšen je rezultat? So cene vložkov, tamponov in drugih menstrualnih pripomočkov nižje ali višje?

Raziskava cen menstrualnih pripomočkov

Zveza potrošnikov Slovenije je konec marca lansko leto izvedla popis cen menstrualnih pripomočkov. Ponovila ga je in preverila, če se znižanje samega davka na dodano vrednost pozna tudi pri nižjih cenah za potrošnike oziroma v tem primeru potrošnice.

Kot so zapisali pri ZPS lahko menstrualni pripomočki v enem mesecu stanejo več kot štiri evre, kar v enem letu nanese tudi preko 50 evrov. To je znesek, ki si ga mnoge ženske težko privoščijo in bi moral biti v pravičnem svetu neobstojen.

Popis cen, ki ga je konec novembra 2021 opravila zveza, je pokazal naslednje rezultate. V večini primerov se nižji DDV odraža v nižjih cenah. Sam popis je razkril tudi velike razlike v ceni nekaterih vrst vložkov. »Če primerjamo redni ceni vložkov Vir 80 (Tosama) v Mercatorju in Mullerju z redno ceno v E. Leclercu (1,96 €), je cena v zadnjem več kot 30 odstotkov nižja,« so zapisali pri ZPS.

Zveza potrošnikov Slovenije bo podala pobudo, da se ženskam v izobraževalnih (osnovne, srednje šole in fakultete) in zdravstvenih ustanovah zagotovi brezplačen dostop do higienskih izdelkov.

Raziskava cen menstrualnih pripomočkov po znižanju davčne stopnje
Raziskava cen menstrualnih pripomočkov po znižanju davčne stopnje

Lidl

Always Ultra, Normal, št.1, P & G, Orbico (vložki – 20 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,99 €
  • Cena november 2021: 2,65 €

Hofer

Always Ultra, Normal, št.1, P & G, Orbico (vložki – 20 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,99 €
  • Cena november 2021: 2,65 €

E.Leclerc

Always Ultra, Normal, št.1, P & G, Orbico (vložki – 20 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,98 €
  • Cena november 2021: 2,64 €

Mueller

Vir 80, Tosama (vložki – 10 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,45 €
  • Cena november 2021: 2,59 €

Always Ultra, Normal, št.1, P & G, Orbico (vložki – 20 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,69 €
  • Cena november 2021: 2,00 €

Duchesse ultra normal sensitive s krilci, Muller (vložki – 16 kosov)

  • Cena marec 2021: 1,19 €
  • Cena november 2021: 1,19 €

Mercator

Vir 80, Tosama (vložki – 10 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,39 €
  • Cena november 2021: 2,59 €

Tuš

Naturella Ultra Normal, P & G Balkans, Orbico (vložki – 20 kosov)

  • Cena marec 2021: 2,69 €
  • Cena november 2021: 2,69 €

Zdravila v rekah ogrožajo svetovno zdravje

Tjaša Sušnik
-
0

Raziskava Univerze York je potrdila prisotnost paracetamola, nikotina, kofeina ter zdravil za epilepsijo in diabetes v rekah, kar predstavlja grožnjo okolju in svetovnemu zdravju. Med najbolj onesnaženimi so bile reke v Pakistanu, Boliviji in Etiopiji, medtem ko so najbolj neokrnjene reke na Norveškem, Islandiji in v Amazoniji. Na splošno so bile med najbolj onesnaženimi reke v državah z nižjim do srednjim življenjskim standardom ter v bližini farmacevtskih podjetij, poroča BBC.Onesnažena reka rjave barve, levo in desno je gozd

Raziskava je bila zelo obširna, saj so testirali vzorce vode na več kot 1000 mestih po svetu, v več kot 100 državah. Izmed 258 testiranih rek jih je več kot četrtina vsebovala koncentracije aktivnih farmacevtskih sredstev, ki so nevarne za vodno življenje. To pomeni, da čistilne naprave ne morejo popolnoma razgraditi teh spojin, ki posledično pristanejo v rekah in jezerih.

Vpliv mnogih spojin iz zdravil, ki so jih našli v rekah, je zaenkrat še precej neraziskan. Je pa že jasno, da raztopljena kontracepcijska sredstva vplivajo na razvoj in razmnoževanje rib. Znanstveniki se tudi bojijo, da bi povečana prisotnost antibiotikov v rekah lahko omejila njihovo učinkovitost v zdravstvu. Razvile bi se namreč odporne bakterije, ki bi predstavljale grožnjo svetovnemu zdravju.Mrtva riba na prodnikih ob vodi

Problem bo postajal čedalje večji, saj poraba zdravil za fizične in duševne bolezni po svetu še vedno narašča. Vendar zaenkrat znanstveniki še niso našli boljše rešitve, kot premišljena uporaba zdravil s strožjimi pravili glede predpisovanja in količin.

Višja ocena? Plačaj 67 evrov, pravi Univerza v Mariboru

Žiga Kastelic
-
0

Mariborska univerza je nekoliko spremenila svoj pravilnik, ki prinaša določene skrite stroške. Univerza v Mariboru je tako spremenila Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki je v zadnjih tednih razburil študente in še dodatno pod vprašaj postavil brezplačno šolanje. Študentje univerze morajo za zviševanje ocen zdaj plačati. Kot so že opozorili študenti, gre za nesprejemljivo spodbujanje neenakosti.

Plačljivo zviševanje ocen na Univerzi v Mariboru

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja Univerze v Mariboru v svojem 15. členu prinaša zanimivo spremembo. Izpiti z namenom zvišanja ocene se opravljajo pred izpitno komisijo. S tem načeloma ni nič narobe, še več, morda je celo koristno. A težava se skriva v komisiji, ki jo je potrebno plačati. Komisijski izpit se tako po ceniku Univerze v Mariboru za letošnje študijsko leto za redne študente plača s 67 evri. Za študente brez statusa pa še nekoliko več – 83,3 evra. Vse več je pojavljanja primerov, ko Univerza v Mariboru ni povsem etično ravnala pri odgovorih na vprašanje položaja študentov.

Ali si vedel, da je Slovenija ena od štiriindvajsetih držav na svetu, ki imajo v letošnjem letu brezplačno univerzitetno izobraževanje?

Na težavo so opozorili študenti, ki jim je na pomoč priskočil tudi Radio Študent. Ta je v odgovor glede spremembe člena dobil odgovor UM: »Kar sicer ni pogosta praksa na mednarodnih univerzah, kjer je tudi razpisanih izpitnih rokov manj. Ker pa se je v preteklosti pokazalo, da posamezni študentje pristopajo k dodatnim izpitnim rokom brez dodatnega znanja in brez posebne odgovornosti, saj se jim po izvedbi dodatnega izpitnega roka upošteva višja ocena (torej ni nujno, da uspejo dvigniti oceno, lahko je tudi nižja, lahko je študent v drugem opravljanju celo ocenjen negativno), so se organi univerze po celotnem izvedenem postopku odločili, da se spremeni sistem opravljanja zviševanja ocene.«

Oglasila se je tudi Lista demokratičnih študentov

V Listi demokratičnega študentstva smo skeptični do ravnanja Univerze v Mariboru, ki je z novim šolskim letom uvedla drugačen način zviševanja ocen za svoje študentke in študente. Ta storitev stane 67 € na izpit za osebe s statusom in 83,80 € na izpit za osebe brez statusa z obrazložitvijo, da se jo sedaj izvaja v prisotnosti fakultetne komisije, kar v preteklosti ni bila praksa. Zviševanje ocen na Univerzi v Ljubljani je po naših podatkih zaenkrat kvečjemu omejeno na število zviševanj, ni pa plačljivo, saj gre za običajno opravljanje izpita.
Morda bi bila tovrstna sprememba lahko nedolžna, pritrdil ji je tudi Študentski svet Univerze v Mariboru, pa vendar zadeva spodbudi razmislek o že sicer plačljivih segmentih univerzitetnega izobraževanja – prevoz, hrana, študijski material in literatura, plačevanje diferencialnih izpitov, ter seveda bivanje. Za posamezne diferencialne izpite, ki so dotičnemu problemu morda še najbolj podobni, morajo študentke in študenti nekaterih fakultet odšteti tudi več 100 €, kar pogosto nanese na več kot 1000 € dodatnih stroškov, tudi če gre zgolj za prehajanje med smermi na isti fakulteti. Te izpiti pa se niti ne opravljajo v izrednih terminih, temveč skupaj z redno vpisanimi študentkami in študenti.
Drug večni problem pa so tudi visoke šolnine za šolajoče se brez statusa, ki po večini članic nihajo med 20.000–50.000 € za dokončanje 5-letne magistrske izobrazbe, na Medicinski fakulteti celo 95.000 €, k čemer niso všteti stroški zagovora zaključnih del in seveda bivanjski stroški v univerzitetnem mestu, ki tudi za študente in študentke s statusom znašajo približno 510 €/mesec (gre za stare podatke raziskave Evroštudent VI med leti 2016–2018). Te stroški so danes zaradi rasti cen najemnih stanovanj in energentov verjetno precej višji. Bivanjski strošek znaša v povprečju torej kar 30.000 € stroškov samo za dokončanje 5-letne magistrske izobrazbe, kar nam že predolgo prodajajo kot normalni denarni “vložek” oz. investicijo naših staršev ali našega časa za študentsko delo, hkrati pa se pogosto radi posmehujemo visokim ameriškim šolninam.
Kdo pa sploh izkoristi možnost zviševanja ocene? Eden od eksplicitnih primerov je zagotovo pridobivanje štipendije ali višjega dodatka k štipendiji. Zoisovo štipendijo (za tiste z večjim akademskim uspehom) lahko pridobimo samo z visokim izkazanim povprečjem ocen. Seveda pa so zneski še vedno prenizki, da bi pokrili šolanje, za državno štipendijo v povprečju okoli 100 €, najvišja Zoisova štipendija znaša 225 €. Gre za nesprejemljivo spodbujanje neenakosti, kjer štipendije lažje dobijo tisti, ki si višanje sploh lahko privoščijo, po drugi strani pa jih zaradi socialnega položaja pogosto najbolj potrebujejo. Višje ocene in povprečja so tudi pogoj za druge akademske privilegije, kot je sodelovanje pri projektih, nadaljevanje izobraževanja na želeni smeri, da ne govorimo o trgu dela, kjer ocene niso nepomembne.
Neoliberalna država Slovenija in univerze se predolgo obnašajo, kot da smo samo neuporabni, zamenljivi člen družbe, hkrati pa ne pozabijo kritizirati študentske lenobe, podaljševanja trajanja študija prek meja, ne pozabijo molčati ob prekarnem študentskem delu, promovirati mednarodnost, kompetence, vseživljenjsko učenje itd. Če smo do sedaj študentje in neka kritična akademska javnost kritizirali bolj vsebino univerze in študija, da torej vedno bolj prevzema vlogo pripravljalca na trg, ki se mu podreja v vsebini in načinu podajanja vedenja, in da vedno manj ohranja status svobodne in avtonomne institucije znanosti, znanja in vedenj, bi lahko sedaj rekli, da tržna logika, logika komodifikacije, začenja prežemati poleg vsebine tudi notranje delovanje in prakse univerze kot podjetja, prodajalca “akademskih storitev”. Potvarjanje normalnih univerzitetnih procesov kot plačljive storitve se zlahka ne bo ustavilo.
1...929930931...2.189Stran 930 od 2.189