Odkar je znano, da mikroorganizmi lahko povzročajo bolezni, smo pozabili, da so mnogi med njimi precej koristni. A brez njih na primer ne bi bilo piva, kruha in jogurta. Pomagajo nam tudi pri prebavi in premagovanju določenih bolezni. V prihodnosti pa bi nam lahko celo pomagali pri varovanju ogroženih vrst in popravljanju nekaterih napak človeštva.
Reševanje koal
Koale so poznane po svoji izbirčnosti, saj se prehranjujejo le z listi evkaliptusa, in še to jedo le liste določenih vrst evkaliptusa. Pri prebavi listov, ki so za večino ostalih živali neužitni, jim pomagajo posebne bakterije črevesne flore. Mladiči koal bakterije pridobijo, ko zaužijejo posebne iztrebke odraslih koal. Zaradi podnebnih sprememb, požarov in krčenja habitata določenih vrst evkaliptusa ni več dovolj. Znanstveniki so ugotovili, da lahko s prenosom bakterij iz iztrebkov koal, ki se prehranjujejo z določeno vrsto evkaliptusa, tudi drugim koalam omogočijo, da se hranijo s to vrsto evkaliptusa. Ta metoda bi lahko pomagala rešiti koale pred izumrtjem.
Malarija
Komarji niso le nadležni, ampak tudi nevarni. Na srečo so znanstveniki ugotovili, da komarji, ki so jih predhodno okužili z bakterijo Wolbachio, niso sprejeli parazitov, ki povzročajo malarijo, čeprav so jim bili izpostavljeni. Vzrok za to je bil najverjetneje močnejši imunski odziv komarjev.
Invazivne školjke
Zebra školjke so invazivna vrsta, ki v naravi povzroča precejšnjo škodo. Školjke se prehranjujejo z bakterijami, kar lahko izkoristimo v svoj prid. Sicer nenevarna bakterija P. fluorescens namreč proizvaja strup, ki je škodljiv za prebavni sistem školjke in jo lahko ubije. Ker školjka tega strupa za razliko od mnogih ostalih strupov ne zazna, nadaljuje s prehranjevanjem, dokler ne umre.
Glivična bolezen
Močeradi svoja jajčeca zaščitijo pred glivami z antiglivičnimi bakterijami svoje kože. Znanstveniki so že dokazali, da enake bakterije lahko preprečijo tudi precej smrtonosno glivično bolezen pri drugih dvoživkah, v prihodnosti pa bi uporabo bakterije lahko prenesli celo na človeka.
Beljenje koral
Predvsem zaradi naraščajoče temperature oceanov je beljenje koral vse pogostejši pojav, ki negativno vpliva na njihovo rast in razmnoževanje. Znanstveniki so razvili poseben koktejl mikroorganizmov, ki koralam lahko pomaga preživeti ta pojav. Čeprav ga ne more preprečiti, lahko reši koralni greben med krajšimi obdobji otoplitve. Nekateri mikroorganizmi v koktejlu so na primer proizvajali katalazo, ki zmanjšuje koncentracijo nevarnih reaktivnih kisikovih zvrsti, drugi so pretvarjali dušik v hranila za korale, tretji pa so korale varovali pred patogeni.
Čiščenje okolja
Odstranjevanje toksinov iz okolja je vse prej kot enostaven proces. Topol je drevo, ki ga sicer pogosto uporabljamo v ta namen, a prevelike količine strupa trikloroetilena zaustavljajo njegovo rast ali celo povzročijo njegovo smrt. Če pa v koreninski sistem dreves naselimo določene bakterije, lahko te poskrbijo za odstranjevanje trikloroetilena, drevesa pa bolje rastejo in poskrbijo za preostale strupe.
Mikroorganizmi so torej vse prej kot le patogeni organizmi, ki nas napadajo z vseh strani. Imajo nepogrešljivo vlogo v biosferi, poleg tega pa naše življenje na mnogih področjih olajšajo in nas rešijo mnogih težav.
Hiša Gucci je drugi film v letošnjem letu, ki ga je režiral Ridley Scott. Biografska kriminalna drama je bila v splošni javnosti eden najbolj pričakovanih filmov leta in mnogi so si jo že lahko ogledali. Pričakovanja in ime Gucci, ki zveni tako zapeljivo in nabito z magnetizmom, da je bil uspešnica, še preden je prispel v kinematografe. Lady Gaga, Adam Driver, Jared Leto, Al Pacino, Salma Hayek in Jeremy Irons so poleg režiserja pripomogli k navdušenju že s samimi imeni. Temelj filma je istoimenska knjiga s podnaslovom, ki omenja glamur, umor, norost in pohlep. In kako pohlepen, nor in glamurozen je film Hiša Gucci?
Hiša Gucci ni najboljši film Ridleya Scotta v letu 2021
Ridley Scott je letos postregel s pravo mojstrovino in enim najboljših filmov leta v Poslednjem dvoboju. Kljub temu to ni bil njegov splošno najbolj pričakovan film leta. Ta status je pripadel filmu Hiša Gucci, ki je bil veliko lažji predmet oglaševanja in tako zlahka približan splošni javnosti. Le kdo ne bi želel gledati filma o tako komercialno uspešni zgodbi, kot je modna hiša Gucci? Bolj znano kot je ime, več ljudi bo videlo film, kar smo v podobni obliki videli že v Bohemian Rhapsody. Povprečen biografski film je slonel na poznavanju Freddieja Mercuryja in skupine Queen, četudi je bila zgodba amaterska. Vsemu navkljub pa je bilo nekaj razlike med omenjenima, saj je Hišo Gucci režiral Ridley Scott. 84-letni režiser je dovolj dober razlog, da se je verjelo v kakovost filma. A bili smo prevarani, preslepljeni in ukanjeni. Hiša Gucci je zmeden film, ki še najbolj spominja na še dokaj sveži Bohemian Rhapsody, le brez odličnih pesmi skupine, ki bi ga reševale.
Adam Driver in Lady Gaga sta redka dobrina v Hiši Gucci
Hiša Gucci je razklan film v vseh pogledih
Zgodba Hiše Gucci sledi Patriziji Reggiani (Lady Gaga), ki leta 1978 spozna Maurizia Guccija (Adam Driver) in se zaljubi vanj oziroma v vseh pet črk njegovega priimka. Maurizio je kot sin Rodolfa Guccija (Jeremy Irons) tisti, ki bo podedoval polovico podjetja. Ko se iz ljubezni želi poročiti s Patrizio, mu oče pove, da ga bo v tem primeru razdedinil, a je Mauriziu vseeno za družinsko podjetje. Ko spozna njegovega strica Alda (Al Pacino), začne Patrizia kovati načrt o tem, kako bosta z možem prevzela vseh sto odstotkov podjetja in prevzela še tistih nekaj odstotkov, ki jih ima Aldov sin Paolo Gucci (Jared Leto). Zgodba se v toku filma izvija do konca.
Včasih je najboljše začeti z dobrimi novicami in končati s slabimi. In če začenjam z dobrimi novicami, se vedno lahko zanesem na staroste filmskega sveta. Jeremy Irons in predvsem Al Pacino sta odlična, tako kot vedno. Tudi Adam Driver in do določene mere Lady Gaga. Slednja ima največ minutaže in je edini lik, ki je dobro spisan in je odlično nasprotje Adamu Driverju z njegovo tiho prisotnostjo in ekspresivnim izrazom. Dolgo že čakam, da bo na sporedu film, kjer Jared Leto igra kot del igralske zasedbe in ne kot one-man šov. Čeprav je njegov lik zabaven in z njim enostavno prikaže svoj igralski pedigre, je lik Paula Guccija le karikatura celotne Italije in žalitev ljudstva. Resda sem že globoko vstopil na ozemlje slabih novic, a dobre bom zaključil z dejstvom, da je film vizualno lep. To pa je tudi vse.
Jared Leto je neprepoznavna parodija Italije, ki je včasih zabavna in vedno iz nekega drugega filma
Hiša Gucci je ekspreso, ki vsekakor ni espreso
Slabe novice v Hiši Gucci pa so v količinah popitega espresa v tem filmu. Popolnoma zmedena zgodba, ki ne ve, kako bi zgolj šest likov stlačila v koherentno in pametno zgodbo. Z dvema urama in štiridesetimi minutami je v stilih pripovedovanja preveč razkolov in razlik. Niso površne same odločitve likov, ampak kako je do njih prišlo, kar je morebiti največja težava filma. Napumpan igralni čas in dokaj malo število likov brez jasnega stopnjevanja prizorov in razvoja oseb. Še kako mi je jasno, da je težko posnemati italijanski naglas, brez da bi izpadel kot norčevanje, ampak sedem različnih naglasov je nekoliko pretirano. Morda je to bolj dlaka v jajcu, a težava filma je njegova povprečnost. Redko naletimo na film, ki tako uživa v svoji povprečnosti in previdno plava v mlačnem morju razvlečenega igralnega časa.
Alora, film ni dober in obenem je dober. Ni najslabši in vsekakor ni najboljši, ampak je preprosto nekje vmes. V tistem sivem kotičku, ki ga pozabiš takoj po koncu filma. Hiša Gucci želi biti odličen espreso, a je v bistvu razvodenel ekspreso s koščkem upanja na bolje.
Fundacija Študentski tolar, ki je ustanova ŠOU v Ljubljani, je objavila nov poziv za dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom v stiski. Namen poziva je reševanje socialne stiske študentov in povečanje možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov. Na tem pozivu so predvidena sredstva v višini 25 tisoč evrov, pridobljena pa so iz naslova Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). Vse informacije o pozivu Študentskega tolarja lahko najdeš v nadaljevanju.
Kdo se lahko prijavi?
Študentje, ki imajo v študijskem letu 2021/22 status študenta na visokošolskem ali višješolskem zavodu, ki je članica ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju;
so prvo leto brez statusa študenta in so hkrati še vedno vpisani na visokošolski ali višješolski zavod, ki je članica ŠOU v Ljubljani, (tj. »pavzirajo«) in niso v rednem delovnem razmerju.
Denarna pomoč se lahko dodeli študentom iz prejšnjega odstavka s slovenskim ali tujim državljanstvom, vendar le v primeru, da poleg zgornjih pogojev hkrati izpolnjujejo še vse naslednje:
prosilec ima v Republiki Sloveniji urejeno začasno ali stalno prebivališče;
prosilec ima odprt bančni račun pri izbrani banki (ne glede na državo) najmanj šest polnih mesecev, preden se na ta poziv prijavi;
prosilec NI vpisan na visokošolski ali višješolski zavod, ki je članica ŠOU v Ljubljani, kot študent na izmenjavi oziroma študent na praksi (npr. programi Erasmus+, Ceepus …).
Ne glede na prejšnje odstavke se pomoč ne more dodeliti osebi, ki je v zadnjih 12 mesecih že prejela dve denarni pomoči Fundacije Študentski tolar ali skupno prejela že 5 denarnih pomoči Fundacije Študentski tolar.
Kaj potrebujem za prijavo?
pisna prošnja (opis trenutne stiske, opis splošnega socialnega položaja prosilca in namen porabe denarne pomoči);
izpolnjen obrazec za dodelitev denarne pomoči;
izpolnjena Izjava o osebnih računih in aktivnem članstvu v študentskem servisu ter nezaposlenosti;
fotokopija osebnega dokumenta z obeh strani;
fotokopija bančne kartice z obeh strani;
trije podpisani izvodi Pogodbe o denarni pomoči študentom v stiski 2021, s čimer se prosilec strinja s pogodbenimi določili (so del obrazca);
potrdilo o vpisu na visokošolski/višješolski zavod članice ŠOU v Ljubljani za študijsko leto 2021/22 ali potrdilo o pavziranju na tej članici;
dokazila bank/-e o vseh nakazilih/prejemkih za zadnjih šest polnih mesecev pred oddajo vloge (npr. od 1. 6. 2021 do 30. 11. 2021) – na dokazilu mora biti razvidno tudi končno stanje;
izpis zaslužkov, prejetih na podlagi napotnic študentskega servisa za zadnjih šest polnih mesecev pred oddajo vloge (npr. od 1. 6. 2020 do 30. 11. 2021);
izpolnjena Izjava o številu družinskih članov v skupnem gospodinjstvu (del obrazca);
fotokopija potrdila o prejetih dohodkih za koledarsko leto 2020 oziroma fotokopija dohodninske odločbe za koledarsko leto 2019 za vse člane gospodinjstva, ki so starejši od 18 let (dobiš tudi preko portala eDavki)
izpolnjen obrazec o priloženi dokumentaciji (priložen razpisni dokumentaciji).
Vsi dokumenti, dokazila, kot tudi sama vloga, morajo biti zapisani v slovenskem ali angleškem jeziku, denarne enote pa pretvorjene v evre.
Kdaj in kako se prijavim?
Rok za predložitev vlog je do vključno 31.1.2022 (velja poštni žig) oziroma najkasneje do porabe sredstev po tem pozivu. Prosilec mora vlogo za dodelitev sredstev poslati s priporočeno pošto na naslov:
Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani
Pivovarniška 6
1000 Ljubljana
Medtem ko pišem te vrstice, se z veseljem spominjam vprašanja, ki mi ga je pred več kot desetimi leti, ko sem se odločila za študij teologije, zastavila ena od profesoric na gimnaziji, ki sem jo obiskovala in takrat že zaključevala: »Ljubi otrok, le kaj boš s študijem teologije?« Kljub temu sem se takrat podala na »dokaj neznano« pot, za katero sem neizmerno hvaležna. S študijem teologije sem zaključila leta 2012, istega leta vpisala študij socialne gerontologije in tudi ta študij uspešno zaključila.
Leta 2017 sem se odločila za velik korak v življenju, za selitev v Avstrijo. Moja življenjska pot, za katero velikokrat rečem, da je »od zgoraj načrtovana«, se je tako nadaljevala v tujini. Začetek seveda ni bil enostaven. Prvi dve leti mojega »novega« življenja v Grazu sem bila zaposlena v enem od domov za starejše, kjer sem delala kot strežnica in tam na mojo veliko srečo spoznala teologinjo, katere delo je duhovna oskrba, spremljanje umirajočih in njihovih svojcev, blagoslov umrlih, organiziranje svetih maš, vodenje besednega bogoslužja… Takoj sem vedela, da je to tisto področje, na katerem že kar nekaj let tudi sama želim delati. Ta teologinja mi je takrat svetovala, na koga naj se obrnem, če želim opravljati to delo. Moj naslednji korak je torej bil, da pridem v kontakt z vsemi, ki so tako ali drugače pristojni za izobraževanje, usmerjanje in spremljanje teologov na njihovi poklicni poti.
Predstavitveni video - Zakonski in družinski študiji (UL TEOF)
Večno bom hvaležna vsem, ki so mi takrat pomagali na poti do cilja. Danes sem kot pastoralna referentka za polovični delovni čas zaposlena na univerzitetni kliniki v Gradcu, kjer skrbim za duhovno spremljanje bolnih, in za polovični delovni čas v šestih župnijah v avstrijski Štajerski (vseh šest župnij je združenih v t.i. Seelsorgeraum Kaiserwald). Moje področje dela v župnijah je delo z otroci in mladostniki (priprave na zakrament svete birme…), vodenje besednega bogoslužja (občasno tudi z evharistično daritvijo), spremljanje prostovoljcev, ki jih je kar veliko… Kot laični teolog smem voditi pogrebni obred, za kar je potrebno nekajmesečno izobraževanje, s katerim pričnem prihodnje leto januarja.
Zelo sem hvaležna za super tim, ki veliko pozornost posveča pastoralnemu delu, predvsem »inovacijam« na tem področju. Vedno znova namreč preizkušamo »nove oblike« obhajanja svetih maš in iščemo nove načine, kako se približati ljudem. Zame osebno ima med drugim dobro pripravljena homilija veliko vrednost. Z besedo lahko namreč dosežemo srca ljudi, nudimo tolažbo, damo nasvet. Ljudje, ki pridejo k sveti maši, lahko tako naše besede »nesejo s sabo domov«, razmišljajo o slišanem in mogoče tako dobijo tudi občutek, da niso sami, da nam je mar.
Karitativno in humanitarno delo (predstavitev programa)
»Bodi luč za druge.« To so besede moje drage mame, ki me vodijo pri mojem pastoralnem delu. Predvsem v adventnem času veliko govorimo o »Luči, ki bo prišla med nas.« Naj bo ta Luč naš vzor in naš vodnik. Vse kar moramo narediti je, da odpremo srca – zase in za naše soljudi.
Zadnja štiri leta torej živim in delam v Avstriji. Kljub temu še naprej želim nekako ostati v kontaktu s slovensko besedo in Cerkvijo na slovenskem, kar me je tudi spodbudilo k temu, da sem pred nekaj meseci sprejela izziv in se odločila za prevod knjige »Omen« škofovskega vikarja Dr. Christiana Rachlé-ja v slovenski jezik. V knjigi je 50 liričnih tekstov v obeh jezikih, ki je vsak na svoj način povezan z našim vsakdanjim življenjem in vsak na svoj način daje upanje, smisel in tudi odgovore na življenjska vprašanja. V načrtu imamo nekaj predstavitev knjige v različnih župnijah v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, 16. januarja ob 17. uri tudi v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah.
Zelo se veselim občasnega stika (mogoče tudi sodelovanja) s Cerkvijo na Slovenskem, s Teološko fakulteto v Ljubljani. Zelo sem hvaležna, da sem 1. oktobra, daljnega leta 2006 prestopila njen prag in si s tem odprla možnost za zaposlitev, ki danes daje mojemu življenju smisel.
Vrhunski monitor Huawei MateView GT je zdaj na voljo tudi na slovenskem trgu. Odlikuje ga sodoben videz, nesporna kakovost, najnovejše tehnologije, zanesljivost in priporočena cena 569 €.
Ukrivljen zaslon za poglobljeno vizualno izkušnjo
V želji uporabnikom nuditi najboljše, kar nudijo sodobne tehnologije, je Huawei predstavil monitor s 87-centimetrskim (34-palčnim) 165-herčnim ukrivljenim zaslonom, ki dvigne uporabniško izkušnjo na popolnoma novo raven.
MateView GT je prvi Huaweiev ukrivljeni monitor, ki se ponaša z zaslonskim razmerjem 21:9 in visoko ločljivostjo 3.440 x 1.440 pik. Zaslon, ki je prilagojen tako igranju iger kot ustvarjalnemu delu, kot je na primer grafično oblikovanje ali urejanje videov, podpira barvni prostor DCI-P3 in je profesionalno umerjen za natančen prikaz barv. Vrednost Delta E je tako nižja od 2. Nadalje, svetilnost zaslona znaša 350 nitov, kar zadošča za kontrastno razmerje 4000:1. Prikaz realistične slike zagotavlja še podpora standardu visoke jasnosti HDR 10.
Gladki prikaz po zaslugi hitrega osveževanja
Hitro osveževanje je morebiti najbolj pomembna lastnost tako vsestranskega monitorja, zato je Huawei v MateView GT vgradil kar 165-herčno osveževanje. Ta ne zagotavlja le bolj gladkega in jasnejšega prikaza slike, temveč tudi zmanjša možnost poškodbe vida.
Monitor je opremljen s funkcijo Dark Field Control, ki s prilagajanjem svetilnosti pri pod in presvetljenih prizorih omogoča hitrejšo zaznavo. Eden takšnih primerov je na primer zaznavanje nasprotnikov v videoigrah. Poleg tega ima še funkcijo Crosshairs, posebej zasnovano za prvoosebne strelske igre (FPS).
MateView GT zagotavlja odlične zmogljivosti za igranje in za zabavo. Pod spodnjim robom je petsmerna igralna paličica za delo z zaslonskim menijem monitorja, zaslon pa je pridobil certifikat TÜV Rheinland za učinkovito filtriranje modre svetlobe in zmanjšanje utripanje. Oboje namreč škoduje očem.
Široka uporabnost
Monitor Huawei MateView GT je opremljen tudi s širokim naborom priključkov. Na voljo so 3,5-milimetrski priključek za slušalke, dva priključka HDMI 2.0, priključek DisplayPort 1,4, USB-priključek tipa C za polnjenje naprav in še en celovit priključek USB tipa C, kar je edinstveno v tem razredu naprav.
Novi monitor bo v Sloveniji na voljo od 13. decembra pri izbranih partnerjih po priporočeni ceni 569 €.
Nove naprave Huawei
Poleg vrhunskega monitorja je Huawei nedavno predstavil še številne druge odlične naprave, ki skupaj sestavljajo edinstven ekosistem. Najprej sta tu pametna telefona Huawei nova 9, s priporočeno ceno 499 €, in Huawei nova 8 i za 349 €. Njuna popolna spremljevalka je odlična in vsestranska pametna ura Huawei Watch GT 3, ki se ponaša z izjemno življenjsko dobo baterije. Na voljo sta dve različici in sicer večja s premerom 46 in manjša z 42 milimetrov. Nato pa je tu še nov prenosni računalnik MateBook 14s, ki ga odlikujejo odličen zaslon, zmogljivost, izjemno prenosljiva zasnova in dolga avtonomija baterije.
Ekipa ameriških znanstvenikov namerava revolucionizirati zapisovanje podatkov v obliki DNK.
Ljudje se trudimo ohranjati spomine. Nekoč s pripovedovanjem zgodb, potem s pisavo, danes s pomočjo magnetov, ki se nahajajo v trdih diskih. Na obzorju pa se kaže nov način – shranjevanje podatkov v DNK zapisu.
DNK je pravzaprav zapis podatkov, ki ga je ustvarila narava že dolgo pred človekom. Vsak z osnovnim znanjem biologije ve, da so tam zapisane informacije o barvi naših las, oči, naši velikosti, dednih boleznih itd. V našem DNK še vedno »nosimo spomin« o praljudeh. Kadar pa se del DNK-ja poškoduje, nastanejo težave, podobno kot računalnik ne more pravilno naložiti programa brez popolnega seta ničel in enic.
Shranjevanje digitalnih podatkov v DNK zapisu
DNK je tako učinkovit, da bi lahko v 1 gramu shranili 5055 Netflixov. Molekula je tesno zvita, podatke pa nosijo štirje različni nukleotidi. Namesto binarnega sistema imamo torej sistem s štirimi znaki, kar skrajša zapise podatkov. Tako kot binarni zapis 101 (ena-nič-ena) v desetiškem sistemu napišemo preprosto s 5.
Kljub teoretično neomejenim možnostim uporabe pa učinkoviti DNK spominski diski še niso ugledali luči sveta. Glavni razlog za to je zelo počasen zapis in branje podatkov zaradi kompleksnosti procesa. Posledično je ta tudi zelo drag in neprimeren za širšo rabo.
vir: medium.com, Zerone magazine
Stokrat večja zmogljivost
Znanstveniki iz Atlante so razvili nov DNK čip, ki bo predvidoma povečal hitrost branja in zapisovanja za stokrat. Skrivnost leži v več mikrovodnjakih (microwells) na njem, kjer se bo več molekul DNK-ja lahko simultano sintetiziralo. Mikrovodnjaki so globoki le nekaj nanometrov, kar je manj kot debelina papirja, celoten čip pa je velik 2,5 cm2. Dr. Nicholas Guise je za BBC povedal, da je to le začetek. »Čip je prototip in ne izkoriščamo vsega njegovega potenciala. V naslednjem letu ali dveh bo naš čip vsaj stokrat presegel vse trenutne načine DNK shranjevanja«. Trenutni rekord, pri katerem je sodeloval tudi Microsoft, je 200MB zapisa prenešenega v 24 urah.
Čip, v katerem se bo sintetiziralo več verig DNK naenkrat. (vir: BBC)
Kako uporabiti novo tehnologijo
Tehnologija zapisovanja digitalnih podatkov na DNK najbrž še nekaj časa ne bo nadomestila magnetnih diskov. Ker je zapisovanje in branje podatkov prek nukleotidov tako počasno, je ta tehnologija neprimerna za poganjanje serverjev ali shranjevanje datotek, do katerih je potrebno pogosto in hitro dostopati. Okolju nevarnih podatkovnih centrov torej ne moremo nadomestiti s tem.
Po drugi strani pa ima DNK takorekoč neomejen rok trajanja. Diske, ki jih uporabljajo razne institucije za hranjenje pomembnih podatkov, je potrebno menjati na približno 10 let. Zasedejo veliko prostora in vsakih deset let naredijo kup odpadkov. Po izračunih bi lahko vse filme, ki so nastali v zgodovini, spravili v DNK zapis velikosti sladkorne kocke, ta pa bi se ohranil tisoče let, dokler je na pravilni temperaturi.
Zgodba z zahodne strani je predelava legendarnega filma in še bolj legendarnega muzikala z istim imenom. Nalogo predelave se je lotil prav toliko legendarni režiser Steven Spielberg. Glavno vlogo Marie je prevzela debitantka na filmskem platnu Rachel Zegler, vlogo Tonyja pa je prevzel Ansel Elgort. Predelava predelave Romea in Julije je tako ponovno zaživela na filmskih platnih, tokrat z roko Stevena Spielberga, ki je vodila celoten proces. Ali gre ponovno za eno nepotrebno predelavo ali dejansko superiorni izdelek desetkratnega dobitnika oskarja iz leta 1961?
Zgodba z zahodne strani bi lahko bila najboljša predelava
Vsi se strinjamo, da je le malo filmov, ki si zaslužijo predelavo za današnje čase. Mnogi so poskusili in pri tem klavrno propadli. Gledam tebe, Ben Hur iz leta 2018. Nekaterim je uspelo in so bili prav toliko uspešni, a niso dosegli istega statusa. Pravi pogum je Jeffu Bridgesu v predelavi prinesel oskarja, tako kot ga je prejel John Wayne. Nekaterih si niti ne upajo dotakniti in morda je bolje, če se jih nikoli ne. Kleopatra, 2001: Vesoljska odiseja, Lawrence arabski, Zulu, Spartak ter Moje pesmi, moje sanje. Še mnogi so in naj bodo taki kot so. »Žal« si tega mnenja ne delijo holivudski studiji, ki želijo več in boljše.
Po mnenju mnogih si želijo izcuzati še tiste zadnje trenutke veselja, podobno kot morakvarji v knjigah in filmih o fantu, ki je preživel. In mogoče je popolna naveličanost gledanja teh predelav prišla v pravem trenutku, da na sceno ponovno stopi Steven Spielberg in posname Zgodbo z zahodne strani. Pričakovanja so postala tako nizka, ko je govora o predelavah, da jih lahko preseže marsikaj, a se tudi to ne zgodi pogosto. In kako preseči film, kot je original iz leta 1961, ki je podiral vse rekorde. Enajst nominacij za oskarja in kar deset zlatih kipcev ga postavlja v prvo peterico najbolj okranclanih filmov vseh časov. Stopiti je bilo v treba v velike in široke čevlje.
Primerjave s predhodnikom bodo trn v peti Zgodbi z zahodne strani
Zgodba z zahodne strani trpi zaradi preteklih grehov
Zgodba je enostavna in če je ne poznamo iz istoimenske knjige, muzikala ali filma, nam je znana iz Shakespearove drame Romeo in Julija. Ob gradnji Lincolnovega centra v New Yorku opazujemo zgodbo dveh strani oziroma tolp. Portoriška tolpa z imenom Sharks in bela ameriška tolpa Jets. Osnovne točke zgodbe so enake in tragična ljubezen je jasna, le da jo tokrat vidimo v Tonyju in Mariji. V primerjavi z originalnim filmom sta Steven Spielberg in scenarist Tony Kushner (muzikal Angels in America, filmi Lincoln, Munich in Fences) ravno toliko spremenila zgodbo, da ni popolnoma tuja, a še vedno dovolj domača.
Če je širitev in dodajanje enemu liku lahko vzeti kot minus, je dodajanje lika Valentine lep poklon originalu. Vse, kar gre zameriti novemu filmu, moramo pravzaprav zameriti muzikalu iz leta 1957, ki je bil prirejen svojemu času. Tega pa mu pravzaprav ne moremo zameriti in se lahko le vrtimo v krogu. Največ negativnosti glede filma je bilo slišati o Anselu Elgortu in obsodbah, ki jih je sam ovrgel.
Druga polovica negativnosti pa je nebinarni lik, ki ga zaigra Iris Menas. Razlog negodovanja je prav beseda nebinaren, saj naj bi bil to še en poskus Hollywooda, da gledalcem v usta tišči vse, kar nekaterim ne odgovarja. Če te bo v filmu to motilo, potem je težava nekje drugje in ne v liku ali filmu. Kljub temu, da me to ni zmotilo, ne bom negiral tega, da mi je celoten lik zgrešen še iz originala. Več minut na ekranu posvečenemu nezanimivemu liku ne gre v dobro, saj se ne zdi »naravno«, da je popolnoma nepomemben lik tako v ospredju. Da pa je vlogo prejel nebinarni Menas pa je čudovit trenutek za inluzivnost v največjih filmih. Ko bi le bila vloga boljša. Vse to pa ni ustavilo nasprotovalcev oziroma je ustavilo predvajanje filma v nekaterih državah po svetu.
Rita Moreno je nastopila že v originalu Zgodba z zahodne strani in tudi tokrat je med najbolj opaznimi
Lahko pustimo primerjave ob strani?
Kot nekomu, ki je že večkrat gledal original iz šestdesetih, se mi zdi Spielbergova Zgodba z zahodne strani superiorna predhodniku. To nikakor ni zaradi popolne odsotnosti čustev v primerjavi s filmom iz 1961, ampak objektiven pogled na muzikal, ki ga je ustvaril Spielberg. Vsekakor ima svoje napake, a če bi samo odšteli dejstvo, da to ni predelava ampak original, bi bilo kristalno jasno, kje je pristala granata. Ampak, ker gre za predelavo filma, ki je legendaren, bodo primerjave padale kot po tekočem traku.
Letošnja Zgodba z zahodne strani se kljub temu, da gre za eno izmed najboljših predelav, če ne celo najboljšo, zdi kot klasična komercializacija Hollywooda. Spomnili vas bomo na zlate čase pa naj stane kar hoče, so si verjetno mislili producenti. In nekako tako je tudi videti končni izdelek, ki pa ima eno majhno prednost. Kljub temu, da je status originala zacementiran, se zdi, da je nekoliko pozabljen. Le malo ljudi, ki bo najprej videlo letošnji film in kasneje original, bo trdilo, da je boljši slednji. Tako dobro je svoje delo opravil Spielberg. A to še zdaleč ne pomeni, da je film mojstrovina.
Produkcija Zgodbe z zahodne strani je na najvišjem nivoju
Zgodba z zahodne strani in napake iz preteklosti
Koreografija je prijetna v prizorih, ki to dovoljuje in dovolj barvita, da nas v precej sivem filmu ne pusti popolnoma mlačnih. Steven Spielberg je prav to, kar nam pove njegovo ime. Mojster svojega posla, ki v vseh prizorih pusti svojo sled. Želel si je ustvariti muzikal in izbral si je predelavo. Škoda, saj bi sodeč po tem filmu lahko ustvaril nekaj izjemnega in legendarnega.
Dve uri in pol dolg film se vleče, ker je stežka premostiti oviro, ki jo postavi muzikal. Če je Shakespeare vedel, kdaj mora končati svojo dramo o tragični ljubezni, je Zgodba z zahodne strani preprosto ne zna. Zaključek filma se zdi neskončen, a je preklemano težko slediti prvima dvema tretjinama filma, ki sta med najboljšimi tega leta. Zdi se nam, kot da smo v šestdesetih in gledamo spor med obema tolpama, ki sta si precej bolj podobni. Tony in Maria oživita z izjemnima predstavama Ansela Elgorta in Rachel Zegler.
Če gre soditi le po tej vlogi, ki je tudi njena prva v svetu filma, potem jo čaka svetla prihodnost. Očarljive oči, prelep glas in tistega nekaj zvezdniškega čara bo dovolj, da bomo o njej še slišali. Če se Ansel Elgort letos ne bi ukvarjal z obsodbami, ki jih je ovrgel in po mnenju mnogih ne stojijo na trdnih tleh, bi bil v pogovorih za najvišje nagrade. Že večkrat je pokazal, kako nadarjen igralec in pevec je ter to potrdil z vlogo Tonyja. Med izstopajočimi sta še Ariana DeBose kot Anita in Mike Faist kot Riff. Ker pa imamo radi nostalgijo, je Rita Morena v svoji novi vlogi videti kot poklon legendam.
Ansel Elgort in Rachel Zegler kot Tony in Maria v filmu Zgodba z zahodne strani
Muzikalni déjà vu, ki bo mnoge na novo navdušil
Zgodba z zahodne strani je vizualno prečudovit film, ki zveni kot glasba, če ga izrečemo naglas in kot molitev, če zašepetamo. Z vsemi dejamanjšimi pomanjkljivosti te različice, očitnejšimi pomanjkljivostmi originala in neizogibnim primerjavam z legendarnim originalom, je eden najboljših poskusov oživitve zlate dobe filmskega sveta.
Steven Spielberg's "West Side Story" | Official Trailer | 20th Century Studios
Kaj je tisto, v čemer uživamo vsi, ne glede na naše razlike? V hrani! Ne glede na to, ali obožuješ zimo, ali je ne preneseš, se vedno najde nekaj, kar ti še posebej ni všeč. V našem primeru je to tema že ob četrti uri popoldne. Naštevamo nekaj okusnih jedi, ki ti bodo popestrile te turobne zimske dni.
1. Lazanja
Z lazanjo enostavno ne moreš zgrešiti – s svojimi plastmi mehkih testenin, kremastih omak in bogatega mesnega raguja te enostavno očara.
2. Bananin desert z arašidovim maslom
Banana in arašidovo maslo sta zmagovalna kombinacija. Jed si lahko privoščiš kot zajtrk z žlico grškega jogurta, kot malico ali večerjo. Kdo ne mara jedi, ki jo lahko poje kadarkoli mu zadiši?
3. Pražene paradižnikove testenine
Nasitna, preprosta jed, ki jo lahko popestriš s česnom in čilijem in se ji tako še težje upreš. Poleg tega je hitro narejena in z njo zelo težko zgrešiš, če pričakuješ družbo.
4. Cvetačna juha
Če kaj paše na hladne zimske dni, je to topla juha. Lahko si je narediš več, kot je potrebno in ostanek prihraniš v hladilniku, ko ti ponovno zadiši nekaj toplega in enostavnega. Mi si ob juhi radi privoščimo še sočne, sirne prigrizke.
5. Čokoladni fondant
Majhne tortice, napolnjene s čokolado, za katere porabiš samo pol ure. Mi ne poznamo nikogar, ki ne mara čokolade. Pa ti?
6. Musaka
Musako lahko narediš na sto in en način, je izredno »prilagodljiva« jed. Uporabiš lahko jagnjetino, svinjino, govedino, mešanico več vrst mesa, ali pa najdeš odličen recept veganske musake.
7. Cimetove žemljice
Peka cimetovih žemljic je časovno naporna, vendar je okusen cimetov vonj, ki napolni hišo, vreden časa in truda. V tem vonju se skriva nekaj, kar te navda z božičnim duhom in te prepriča, da bo Božiček vsak čas priletel iz dimnika.
10. »Mac n' cheese«
Na hladen zimski večer se je težko upreti pečenim sirnim testeninam. Najdeš pa lahko tudi kakšen okusen, veganski recept! Kar ti še preostane, je ogled simpatičnega božičnega filma ob okušanju te slastne »ameriške« jedi.
9. Piškoti z dvojno čokolado
Če se nam pa pozimi kaj prileže, so to zagotovo piškotki. Sploh, če so domači, mehki in žvečljivi. Nekaj se skriva v tem zimskem obdobju, ki peko čokoladnih piškotkov naredi še bolj zabavno in pravljično. Sploh, če je zunaj sneg!
10. Kruh, napolnjen z mocarelo
Doma narejen kruh predstavlja enega izmed preprostih življenskih užitkov, še posebej, ko hladna zima kliče potrebne ogljikove hidrate. Popestriš ga lahko z mocarelo in paradižnikom. Lahko pa uporabiš kakšno svojo, nepričakovano sestavino, ki meniš, da bo kruh dodatno izboljšala. Eksperimentiraj!
11. Kruhki v stilu francoskega toasta
Najboljši, uživalski zajtrk: mehki kruhki, hrustljava slanina in slan parmezan. Jed, ki se je ne naveličaš.
12. Pica
Brez pice na zimskem »comfort food« seznamu pač ne gre. Naroči jo iz najljubše picerije ali jo speči sam, končni rezultat je isti. Seveda ob tem ne pozabi na film Samdoma!
13. Veganski čokoladni kolački
Popoln recept za dolgočasne, zimske dni. Narediš jih lahko samostojno ali pa jih popestriš z borovnicami, malinami … po želji. In ja – zima je najprimernejši letni čas za čokoladne sladice.
Glede na aktualno dogajanje v svetu zadnji dve leti, je skrb za zdravje postala naša prioriteta. Ne samo, da smo bolj pozorni na okolico in uvidevni do drugih ljudi, marsikomu je dalo dogajanje misliti o tem, kako zaživeti bolj zdravo. Odgovor običajno vključuje gibanje, svež zrak, športne aktivnosti in zdravo prehrano. To pa vedno bolj poudarjajo tudi tehnološka podjetja, ki svoje nosljive naprave vedno bolj snujejo v tej smeri. Med njimi tudi Huawei s svojo serijo ur Watch GT. Tokrat smo v roke prejeli zadnji in še popolnoma svež model Watch GT 3.
Športnica po duši
Da ima ura športno-zdravstveno poreklo, je opazno že takoj, ko jo vklopimo. S telefonom jo moramo namreč povezati prek aplikacije Huawei Zdravje. Šele nato jo lahko začnemo uporabljati. Ko je enkrat povezana pa je čas, da se z uro podamo na športne dogodivščine.
Watch GT 3 namreč podpira spremljanje vadbe in narekovanje tempa pri več kot 100 športnih aktivnostih. Med drugim smučarskih radosti, teka, pohodništva in številnih drugih. Pri tem pa meri vrsto parametrov, od časa vadbe, porabljenih kalorij, hitrosti (npr. pri smučanju in teku) in podobno. Podatki se nato akumulirajo v aplikaciji na telefonu, kjer jih lahko nato podrobneje preučite, saj so predstavljeni bolj pregledno kot na sami uri in vključujejo grafe in premico vašega napredka.
Bedela bo celo noč
Poleg športnih rezultatov v aplikaciji Zdravje najdete še druge podatke, med drugim tudi podatke o kakovosti vašega spanja. Ura namreč beleži tudi to, če jo imate ponoči na zapestju. Na podlagi srčnega utripa in dihanja zaznava kakovost vašega spanca in vam zjutraj na pladnju servira poročilo. Tako lahko že po nekaj dneh naredite analizo, kaj bi bilo smiselno narediti, če je vaš spanec slab. Morda oditi v posteljo prej, spati dlje, zamenjati vzglavnik, ali kaj drugega.
Marsikomu pa bodo všeč tudi funkciji merjenja stresa, srčnega utripa in nasičenosti krvi s kisikom (SpO2). Pregled na srčnim utripom vam b zagotovo prišel prav pri težjih fizičnih naporih, podobno tudi merilnih stresa, le da pri bolj psihičnih obremenitvah. SpO2 pa je meritev, ki jo bodo pozdravili vsi premagovalci visokogorij. Tam smo namreč s kisikom bolj na tesnem, zato je dobro vedeti, kdaj smo pri kritični ravni.
Čisto kot zanimivost: Watch GT 3 se zna sicer povezati tudi z nekaterimi drugimi športnimi aplikacijami za beleženje aktivnosti, ne le Huaweievo.
Kot v sci-fi filmih
Čeprav je v središču njej športni duh, zna Huaweieva najnovejša ura še marsikaj drugega, med drugim se lahko prek nje pogovarjate. Kot v znanstveno-fantastičnih filmih. Pogoj je le, da je vaš telefon nekje v bližini in ima vzpostavljeno Bluetooth povezavo z uro. Kakor tudi pri sporočilih. Na uro lahko namreč prejemate raznorazna sporočila različnih pogovornih aplikacij in elektronske pošte. Tako vam za prebiranje in podajanje kratkih odgovorov ni treba vedno iz žepa vleči telefona.
Prav tako zelo uporabna je možnost navigacije. Ko se odpravite na daljši večerni tek, si lahko enostavno začrtate svojo pot in ura vas bo vodila po črti. Za najbolj divje pustolovce, ki radi raziskujejo brezpotja, pa je kot nalašč funkcija povratnega sledenja. Ta deluje tako, da jo vklopite na začetku vaše poti, na primer ob kraju gozda, in bo spremljala vašo pot. Ko se boste želeli vrniti na izhodiščno točko pa enostavno to označite na uri in vas bo pripeljala varno nazaj. Seveda, če kje na poti ne srečate kakšnega medveda ali volka. Pri tem vam ura ne more pomagati. Velja pa tu še omeniti, da ura po novem uporablja dvofrekvenčno pozicioniranje tako da je odčitavanje lokacije še bolj natančno.
Ne skrbite, lahko se tuširate z njo
Watch GT še zdaleč ne navduši s svojimi funkcijami, ampak s svojo celotno zasnovo. Vse se začne že pri zunanjosti. Na voljo je v dveh velikostih, 46 mm in 42 mm, kjer prva s kovinskim paščkom cilja bolj na moške uporabnike, druga pa pobarvano v zlato na dekleta. Njeno ohišje je iz nerjavečega jekla in steklo, ki prekriva številčnico iz safirja, tako da je odporna na raznorazne neprilike, ki se vam utegnejo zgoditi. Tudi pod tuš greste lahko z njo in zaplavati nekaj dolžin v bazenu. Čeprav svoje trdoživosti na prvi pogled na kaže, saj je zelo elegantne oblike. Brez sramu jo tako lahko po treningu nadenete na zapestje tudi za romantično ali poslovno večerjo.
Uri sicer lahko zamenjate pašček, kakor tudi izberete drugo številnico – teh je resnično na voljo veliko, res pa je da jih je precej od teh plačljivih. A tudi med brezplačnimi boste zagotovo našli kar nekaj takšnih, ki vam bodo všeč. Številčnice sicer ne služijo le različnemu videzu, ampak imajo tudi nekoliko drugačno uporabnost. Nekatere bolj minimalistične na primer kažejo le čas, tiste najbolj napredne pa še številne druge meritve, od števila prehojenih korakov in srčnega utripa, do vremena in še česa.
Pozabite na polnilec
Še ena stvar, ki je nikakor ne gre zanemariti oziroma jo velja celo zelo poudariti, pa je baterija ure Watch GT 3. Ta resnično zdrži zelo dolgo. Seveda njena avtonomija niha glede na to kaj z uro počnete, a mislimo, da ji na tem področju resnično ni para. Ob neki zmerni uporabi jo boste brez polnilca uporabljali vse do dveh tednov. Če boste pogosto vadili pa nekoliko manj. A še vedno dlje kot marsikatero konkurentko. Watch GT 3 je sicer povezljiva tako z napravami Android kot iOS, kar je zagotovo dodaten plus.
Kaj napisati za konec? Ko potegnemo črto je Watch GT 3 res izjemna pametna ura, saj ji ni kaj očitati. Dovršna zunaj in dovršena znotraj. Ura vas bo nehote motivirala za vadbo, saj boste ves čas želeli preizkušati njene funkcije. Z njo dobite pravega pravcatega trenerja, ki je obenem naredil še nekaj izpitov na medicinski fakulteti in zna preveriti vaše zdravstveno stanje.
Mednarodna ekipa znanstvenikov iz Avstralije in ZDA je odkrila kar 400 milijonov stare fosile črvov. Obe vrsti, ki so jih odkrili in dokumentirali, sta imeli oklep. To pomeni, da je šlo za oklepljene črve, ki so stari skoraj pol milijarde let. Gre za izjemno najdbo, ki so jo uspeli realizirati in prikazati s pomočjo naprav mikro-CT in rentgenske analize. Kako so bili videti ti oklepljeni črvi?
Oklepljeni črvi stari 400 milijonov let
Ravno v največjem navalu franšize Dune, kjer so črvi pravzaprav božanstva, poimenovana Shai-Hulud, se je znanost soočila z oklepljenimi črvi. Resda niso niti daleč od njihove velikosti, a ponujajo številne odgovore in hkratna nova vprašanja. Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki so jo tvorili avstralski in ameriški strokovnjaki, je v Avstraliji naletela na zanimivo najdbo. Dva fosilizirana črva Lepidocoleus caliburnus in Lepidocoleus shurikenus sta bila podrobneje dokumentirana in predstavljata osrednji predmet študije.
Na inštitutu MU X-ray Microanalysis Core facility so s pomočjo mikro računalniške tomografije ali po domače mikro CT-ja lahko prišli do dna tej uganki. Preko digitalnih 3D modelov obeh vrst so lahko raziskali oba armirana skeleta črvov iz skupine Machaeridia. Sarah Jaquet, asistentka geoloških znanosti na Univerzi znanosti in umetnosti MU, je bila vodja raziskovalne ekipe. Ne le, da gre za novo odkriti vrsti, celoten postopek ponuja velik napredek pri raziskovanju fosilov.
»S pomočjo mikro-CT lahko virtualno ločimo vsak posamičen element oklepa,« je povedala Sarah Jaquet. »To nam dovoli vpogled v zaščito teh črvov, ki so na veliko žalost izumrli med enim izmed epohalnih dogodkov v zgodovini planeta. Virtualne modele lahko manipuliramo tako, da nam prikažejo določene elemente celotnega oklepa in njihovo gibanje pri gibanju črva.«
Fosilizirana oklepljena črva zaživela kot virtualni model (vir: sciencedaily)
Črvi z oklepom: Čemu je bil namenjen oklep?
V času njihovega obstoja so ti črvi živeli blizu koralnih grebenov in plitke vode. To naj bi bilo kopno današnje Avstralije. Študija, ki so jo objavili, nakazuje na dva različna sistema prekrivanja oklepov pri teh črvih. En sistem prekrivanja naj bi potekal vzdolž črva, drugi pa v obe smeri. Trenutno jim še ni uspelo najti povezave med najdenima vrstama in današnjimi črvi, kar je vprašanje za prihodnje raziskovanje in globlje razumevanje konvergentnega razvoja oziroma evolucije.
»Konvergentna evolucija je pojav, kjer dve različni vrsti posvojita podobne lastnosti. Čeprav je oklep precej unikatna lastnost in dobro oriše okolje bivanja, zaščito pred plenilci in bivalnimi razmerami, ga ima veliko različnih vrst živali. Med njimi pasavci, pasavčki in kačice oziroma dvojnonoge,« je o tem govorila Jaquet.
Fosilizirana črva z oklepom, ki sta bila najdena v Avstraliji (vir: sciencedaily)
Nadaljnja uporaba virtualnih modelov črvov v študijah
Dodala je tudi razlago glede poimenovanja obeh vrst. Lepidocoleus caliburnus je svoje ime dobil po meču iz legende o Arthurju, Excaliburju. Lepidocoleus shurikenus pa je svoje ime dobil zaradi podobnosti šurikenom, japonskim nindža zvezdam. Prihajajoči načrti vključujejo uporabo virtualnih modelov kot predmet študij za sposobnosti in lastnosti teh oklepov v različnih situacijah.
Črvi iz skupine Machaeridov so živeli na območju današnje Avstralije, največ jih je najdenih v zvezni državi Južni Wales. V taki ali drugačni obliki so imeli na sebi kalcitni oklep, ki se je v različnih sistemih prekrival po njihovem telesu. Njihova najdba in proces ugotavljanja pomena oklepa in starosti sta postala zelo hitro zelo pomembna. Ne le povezovanje 400 milijonov let starih primerkov, ki sta ohranjena v celoti, ampak uporaba mikro-CT za sestavljanje in študijo virtualnih modelov.
Virtualni model oklepa enega izmed črvov (vir: sciencedaily)
