Pomisli kolikokrat na teden si umiješ lase, katere ostale izdelke, poleg šampona in balzama, za lase še vse uporabljaš in kolikokrat na teden si telesno aktivna. Namreč zaradi vsega naštetega se na lasišču začnejo nabirati lasne obloge, hkrati pa kot naraven proces nastajajo še odmrle celice, kar še dodatno obremeni lasišče. S tem, ko je lasišče obremenjeno, lasje veliko težje pravilno rastejo, nastane lahko prhljaj in na lasišču lahko nastanejo glivice in bakterije.
Spoznaj krtačo za lasišče, ki že navdušuje v tujini
Če spremljaš svetovne lepotne trende, si krtačo za lasišče zagotovo že zasledila. Sedaj pa je krtača za lasišče na voljo tudi pri slovenski kozmetični znamki BAM body, ki poleg naravne kozmetike ponuja tudi self-care pripomočke.
Masažna krtača za lasišče je odličen pripomoček, ki se ga uporablja med samim umivanjem las oziroma lasišča in ga bo res globinsko očistila, zato bodo šampon in ostali izdelki za lase bolj učinkovali. Verjetno si že kdaj opazila, kako prijetna je masaža in umivanje pri obisku frizerja in kako bolj čisti so naši lasje, ko nam jih opere frizer. Uporaba krtače za lasišče je natanko takšna.
Prav tako poskrbi za piling lasišča, saj odstranjuje odmrle celice in lasne obloge, ki so posledica uporabe izdelkov za lase in tako preprečuje nastanek prhljaja, razrast glivic in bakterij ter preprečuje neprijeten vonj. Študije pa so potrdile, da z uporabo krtače stimuliramo celice v lasišču in pospešimo pretok krvi, kar pomaga pospeševati rast las, jih okrepi po celotni dolžini in preprečuje njihovo izpadanje.
Krtača pa se lahko uporablja tudi na suho lasišče, saj bo poskrbela za prijetno in sproščujočo masažo ter tako zmanjšala napetost in stres.
Narejena iz okolju prijaznim materialov
Ogrodje krtače je izdelano iz pšenične slame, ki je okolju prijazen in dragocen material, saj omogoča ponovno uporabo in pomaga zmanjšati količino uporabljene plastike. Ščetine pa so silikonske in tako ne vozlajo las in poskrbijo za učinkovito masažo.
Pri BAM body je krtača za lasišče na voljo v dveh barvah in sicer v nežni roza in nevtralni bež. Lahko se popolnoma razstavi in očisti, zato ni bojazni, da bi se v notranjosti krtače razrasla plesen ali ostale nečistoče.
Saj poznaš tisto šalo, ko profesor pravi študentki, naj mu razloži pomene besed uprava, ustava in država. Študentka mu v hipu odgovori: »No, lejte profesor, zjutri k sm ustava sm fernke uprava, kva sm pa jst zvečer u roki država, vas pa čist nč ne briga!« Šalo na stran, za nas polnopravne državljane je pomembno poznati nekaj osnovnih pojmov.
Država
Kot ključen datum za nastanek slovenske države najprej izpostavimo 23. december1990, ko je bil izveden plebiscit, na katerem so prebivalci odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov udeležencev plebiscita oziroma 88,5 odstotka vseh prebivalcev je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas oddalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila. Zato na ta dan, 26. decembra, v Republiki Sloveniji praznujemo dan samostojnosti.
Samostojna in neodvisna država pa je Slovenija postala 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom, ki je izhodišče slovenskega ustavnega sistema, je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vrhovno in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Ustava
Dne 23. decembra 1991 je bila nato sprejeta Ustava Republike Slovenije, ki je, izhajajoč iz temeljne ustavne listine, kot vrhovni pravni akt nove države določila temelje nove državne oblasti ter položaja posameznikov Republiki Sloveniji. Z listino so se opredelile tudi državne meje, prav tako pa se je Republika Slovenija zavezala k spoštovanju človekovih pravicin temeljnih svoboščin ter zagotovila spoštovanje pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti pri nas. Omenimo samo nekatere:
nedotakljivost človekovega življenja (v Sloveniji ni smrtne kazni),
prepoved mučenja,
varstvo človekove osebnosti in dostojanstva,
domneva nedolžnosti (obdolženec kaznivega ravnanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo),
pravica do osebnega dostojanstva in varnosti,
svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja,
svoboda vesti (izpovedovanje vere in drugih opredelitev je svobodno),
pravica do peticije (vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena),
pravica do ugovora vesti v primerih, ki jih določa zakon (npr. imajo jo zdravniki glede določenih posegov, ugovor vesti v zvezi s služenjem vojaškega roka),
svoboda dela (vsakdo prosto izbira svojo zaposlitev, prisilno delo je prepovedano, pod enakimi pogoji je vsakomur dostopno vsako delovno mesto),
svobodno odločanje o rojstvih otrok,
svoboda znanosti in umetnosti,
pravica do izražanja narodne pripadnosti, pravica gojiti svojo kulturo in uporabljati svoj jezik in pisavo,
prepoved spodbujanja k neenakopravnosti (narodni, rasni, verski …) in nestrpnosti ter prepoved spodbuja k nasilju in vojni.
Uprava
Naloga državne uprave pa je opravljanje upravnih nalog, kar pomeni: priprava zakonodaje in ostalih predpisov, nadzor nad izvajanjem zakonodaje (strokovni in inšpekcijski nadzor) in odločanje o pravicah in obveznostih posameznikov (upravni postopki). Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon (Zakon o državni upravi).
Astronomi skušajo že od nekdaj odgovoriti na različna vprašanja o vesolju. Dve neznanki, ki še vedno burita duhove, sta temna energija in temna snov (angl. dark matter in dark energy).
Temna snov je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju. O njenem obstoju se sklepa na podlagi njenih gravitacijskih vplivov na vidno snov, kot so zvezde in galaksije, ter na celotno zgradbo vesolja. Znanstveniki imajo veliko dokazov, da obstaja, vendar nihče ne ve točno, kaj to sploh je. Temna energija je še bolj skrivnostna kot temna snov. Je neopredeljiv izraz za nepoznano silo, za katero se zdi, da širi vesolje. Astronomi ne morejo definirati ničesar oprijemljivega, kar je ironično, saj naj bi temna energija predstavljala kar 70 % vesolja in narave.
Temno energijo so odkrili leta 1998, za kar so znanstveniki prejeli Nobelovo nagrado. Astronomi so uporabili vesoljski teleskop Hubble in z njegovo pomočjo skušali dokazati, da se vesolje ne samo širi, temveč da se širi vse hitreje. Ta ugotovitev je povsem v nasprotju z zakoni gravitacije, ki jih poznamo. Če vsak atom zaradi gravitacije privlačijo drugi atomi, bi se moralo širjenje vesolja upočasnjevati ali celo zavirati. Katera sila je torej dovolj močna, da nasprotuje privlačnosti gravitacije celotnega vesolja? Astronomi tega ne morejo definirati, to neopredeljivo silo pa imenujejo temna energija.
Sedaj se je v The Astroplhysical Journal pojavila teza, da temna energija sploh ne obstaja.
Avtorji nove raziskave trdijo, da bi lahko z enim pojmom razložili oba pojava in tako s pojmom temna snov utemeljili obstoj temne energije. Ugotovili so, da temna snov oddaja (temno) energijo, ki deluje kot odbojna magnetna sila. Ta postaja vedno šibkejša sorazmerno z večanjem razdalje. Koncept delovanja te sile je podoben tudi pri sili težnosti. Vendar temna energija vseeno deluje nekoliko drugače, saj se njena moč veča, tem bolj sta dva delca med seboj oddaljena. Pripomore pa tudi k temu, da se delca vedno hitreje oddaljujeta drug od drugega.
Čeprav ta koncept zveni nelogično, v fiziki že poznamo podobne zakone. Na tak način deluje Lorentzeva sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju. Za razliko od Lorentzeve sile, temna energija vpliva zgolj na atome temne snovi. S širjenjem vesolja bi se tako dva delca vedno bolj in vedno hitreje oddaljevala drug od drugega.
Ta hipoteza je zelo zanimiva, saj dve neznanki o temni snovi in temni energiji združi v eno, sicer nekoliko bolj kompleksno. To so zaenkrat zgolj matematični izračuni, saj zanje še nimamo oprijemljivih dokazov.
Dejstvo, da se kinodvorane spet odpirajo, je odlično, a ne gre brez pravega filma za velika platna. Ne govorim o kakovosti in izkušnji, ampak o popolnoma norem, akcijskem, neumnem in zabavnem filmu, kjer ti zraven pripada vedro kokic in pijača. »Družina« je nazaj v devetem oziroma desetem delu franšize o cestnem dirkanju, ki to že dolgo ni. Hitri in drzni 9: Drzna saga je uradni naslov nadaljevanja uspešne filmske franšize, ki skupaj vrže vse in upa na to, da gledalec ne pričakuje preveč.
Stopnjevanje norosti na deveto ali deseto potenco
Deveto oziroma deseto nadaljevanje, če štejemo tudi film Hobbs & Shaw, je že šesti film, ki je popolnoma neskladen z izvirno idejo. Že prej, a še bolj po ogledu devetega dela, mi je jasno, kako podcenjen je bil Tokyo Drift. Škoda, ker takrat nismo vedeli, da je to predzadnji film, ki bo dejansko imel še nekaj v zvezi z dirkanjem, hitrimi avtomobili in normalnostjo.
Iz finančnega razloga je popolnoma jasen izbor poti v drugo smer, kot pa so jo nakazovali prvi štirje filmi. Več milijonov zaslužka, kot pa si ga lahko sploh zamišljamo. Prav zato so se odločili za bolj akcijski pristop z manj upoštevanja pravil fizike, narave, sveta, logike in še česa. Res je, da je to za mnoge prineslo še več zabave, a filme je močno poslabšalo. Vseeno pa se najprej splača pregledati pozitivno stran devetega filma v sedmi najbolj dobičkonosni franšizi vseh časov.
Vin Diesel in Tyrese Gibson
Zabavno neumen film
Film je zabaven in poln akcije z liki, ki jih poznamo in jih imamo radi. To sicer zame ni veljalo, a za nekoga bo sigurno. Še glede tega, da se film s šalami skuša opredeliti za samozavednega, nisem prepričan, če je res. Bolj velja, da je le slab film in to lahko opravičim z dejstvom, da so šesti, sedmi in osmi del veliko boljši kot ta. Čeprav je režiser ponovno Justin Lin, pa je scenarista Chrisa Morgana (od tretjega do osmega dela) zamenjala ekipa treh scenaristov. In ravno scenarij je tisti, ki z neskončno teže vleče film navzdol po lestvici kakovosti.
Hitri in drzni 9: Drzna saga je najslabši film v franšizi in to je očitno že po prvih nekaj minutah. Če sta bila v predhodnikih dve izmed najbolj norih scen skok z avtom iz nebotičnika in dirka s podmornico, smo tukaj priča vsem vratolomnim prizorom, ki si jih lahko zamislimo. Vsi problemi pa se ne skrivajo le v teh kaskaderskih poskusih, kjer se avto zatakne za žico porušenega mosta in ga odnese na drugo stran gore, ampak v povezujočih prizorih. V kolikor želi film stopnjevati neko napetost, iz te moke ne bo kruha, če groženj zgodbe ne gre jemati resno.
Že nekaj delov nam je jasno, da glavni liki niso ogroženi, a tu gre vse še korak dlje. Ta neogroženost pa hodi ob boku z neko mero samozavednosti. Ta pa ne more pasti na plodna tla šele v devetem delu, če smo prvih pet filmov videli jasne in logične poškodbe ter smrti.
John Cena in Vin Diesel
Logiko pustimo pred vrati ali pa kar doma
Smrti v franšizi ne štejejo, metki se odbijajo od likov, pravil fizike ni, dialogi so nerealni, predvsem pa bode v oči naslednja ideja. Zakaj bi za reševanje sveta potreboval ekipo bivših dirkačev, ki so se nekje v zadnjih letih naučili vsega, kar obstaja na tem svetu? Če tu še lahko zamižimo na eno oko pa nam njihova pot v vesolje in uničenje satelita z avtomobilom ni niti približno jasna. Vesolje pa ni edini kraj dogajanja, saj so tu še flashbacki na petih različnih lokacijah in sedanjost na osmih različnih lokacijah.
Michelle Rodriguez in Jordana Brewster
Včasih smo te filme gledali zaradi hitrih in fantastičnih avtomobilov. Manj kot je dirkaških avtomobilov, slabši so filmi. V tem delu vidimo le Toyoto Supro, nekaj Dodge Chargerjev, Nobla in za dve sekundi še Nissana Skylina, ki ga je vedno lepo videti. Daleč daleč je za nas nezakonito dirkanje po ulicah Los Angelesa.
Tako hitro kot se vrtijo pnevmatike vseh teh avtomobilov, pa bomo tudi mi zavijali z očmi zaradi neumnosti v filmu. Glavna odločitev, ki jo med ogledom sprejmemo je ta, ali bomo pustili možgane in zdravo pamet pred dvorano. Ta bo pogojevala uživanje v filmu s slabim scenarijem, slabo zgodbo, praznimi pričakovanji in podpovprečnimi posebnimi učinki (glede na 200-milijonski proračun). Vseeno pa film ni narejen za prejemanje nagrad kakovosti, ampak za zabavo. In to tudi je, zabaven film.
Čeprav imamo v Sloveniji obilico butičnih pivovarn, nekateri raje posegajo po domačem. Izdelava lastne hrane in pijače je že nekaj časa v porastu, saj zgolj na tak način resnično vemo, kaj vse je na našem krožniku. Tudi naš sogovorec, ki želi ostati anonimen, je eden takih, ki hrano in pijačo raje pripravlja doma, zato nam je zaupal, kako je pivo pripravil kar sam.
Sestavine
Osnovne sestavine za domače pivo (v količinah za 10 litrov piva) so:
Hmelj
10 litrov vode
2 kilograma oluščenega in popraženega slada (ječmen ali pšenica)
med 10 in 50 gramov hmelja (količina hmelja bo določila intenzivnost okusa po hmelju)
do 10 gramov pivskega kvasa.
Pripomočki
dve veliki 20-litrski posodi (dve, ker je treba precejati),
kuhalnica za mešanje
cedilo
lij in zajemalka
kuhinjski termometer
razkužilo za pripomočke
steklenice, pokrovčki in zapiralec za steklenice
Postopek
Vse pripomočke, ki jih je uporabil, je najprej dobro očistil in razkužil.
V veliko posodo je nalil 10 litrov vode. Medtem ko se je ta segrevala, je dodal sladilo. Ta se mora namakati 20 minut oziroma dokler voda ne doseže 75 stopinj Celzija. Na taki temperaturi je vse skupaj kuhal še 15 minut.
Nastalo tekočino je nato precedil skozi gosto cedilo.
Dobljeno gladko tekočino je kuhal pol ure. Nato je dodal hmelj in kuhal še pol ure.
Tekočino je ponovno precedil. Ker jo je treba čim hitreje ohladiti na približno 10-15 stopinj Celzija, je posodi naredil ledeno kopel v kuhinjskem koritu.
Čas je za fermentacijo s kvasom, ki bo izluščen slad spremenil predvsem v alkohol in ogljikov dioksid. Primešal ga je v zvarek in pustil eno uro. Nato je zaprl posodo in jo pustil mirovati 10-12 ur.
Pivo je s pomočjo lija in zajemalke prelil v steklenice do vrha ter jih dobro zaprl. Steklenice je pustil na sobni temperaturi, kjer so mirovale še dva tedna.
NASA načrtuje, da bi leta 2023 v okviru programa Artemis na Luno poslala svojega prvega robota. Njegova glavna naloga bo iskanje ledu in drugih surovin na Lunini površini in pod njo. Podatki, ki jih bo zbral robot VIPER, bodo pomagali zarisati lokacije in zaloge surovin. Misija je namenjena temu, da bi bile surovine na Luni nekoč dostopne ljudem.
»Podatki, ki jih bomo prejeli od VIPERJA, bodo koristili znanstvenikom pri pripravi na raziskovalno odpravo na Luno, imenovano Artemis,« je povedala Lori Glare, direktorica NASINEGA planetarnega oddelka. »To bo še eden izmed dokazov, da lahko ljudje in roboti vzajemno sodelujemo in kako potrebna sta oba faktorja za uspešno odpravo na Luno.« Primarna naloga VIPERJA bo raziskovanje Luninih kraterjev, za kar bo opremljen s štirimi instrumenti. Imel bo sveder za led, masni spektrometer za analiziranje Lunine površine, spektrometer za opazovanje infrardečega sevanja in nevtronski spektrometer. Vsako izmed teh orodji bo predhodno testirano na Lunini površini, kar bo zmanjšalo možnosti morebitnih zapletov. Robot je oblikovan tako, da pri svojem raziskovanju uporablja luči in z njimi osvetljuje senčne dele Lune. Nekaterih območji ni sončna svetloba osvetlila že več kot bilijon let in so ena izmed najbolj mrzlih predelov v osončju. VIPER deluje na sončno svetlobo, prav zaradi česar se bo moral hitro premikati med nihajočimi območji svetlobe in teme.
V oblikovanje VIPERJA je bilo vloženega veliko truda, rover pa je NASO stal 433,5 milijona evrov. Za njegov pristanek na Luni bo odgovorno podjetje Robotics, ki bo za opravljeno delo prejelo približno 226,5 milijona evrov. VIPER bo eden izmed najbolj zmogljivih NASINIH robotov, ki je bil kadarkoli poslan na Luno. Ima večje kapacitete tako glede zbiranja kot glede analiziranja podatkov, v primerjavi z roverjem Resource Prospectorjem, ki je bil na luno poslan leta 2018. »Robot nam bo omogočil raziskovanje Luninega površja in delov, ki jih nismo še nikoli videli,« je dejala Sarah Noble, znanstvenica pri programu VIPER. »Rover nas bo podučil o izvoru in porazdelitvi vode na Luni in nas pripravil, da bomo lahko zajemali vire 300.000 kilometrov stran od Zemlje. To bi pomenilo, da bi lahko tudi astronavte poslali dlje v vesolje, celo na Mars.«
V okviru programa Artemis se dobo astronavti vrnili na Lunino površje prvič po letu 1972. Na površini bodo sledili kolesnicam VIPERJA in pristali na Luninem južnem polu. Misija bo vključevala tudi pristanek prve ženske na luni, ki bo ena izmed člankov ekipe, ki bo tlakovala pot za dolgoročno Lunino raziskovanje za prihodnje generacije.
Tri leta po prvem delu, ki ga je režiral John Krasinski, je zdaj na vrsti nadaljevanje. Film, prestavljen zaradi epidemije, se zdaj končno predvaja in privablja množice v kinematografe. Vrača se enaka zasedba, le da se ji pridružujeta še Cillian Murphy in Djimon Hounsou. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je končala s koncem prvega dela. Ali se Tiho mesto 2 odreže boljše kot marsikatera nadaljevanja grozljivk, srhljivk in filmov nasploh?
Težave se prenesejo še iz prvega dela, a jih je tokrat manj
Večina težav, ki jih ima film, lahko z lahkoto pripišemo prvemu delu. Predvsem so to odločitve o pošastih in pravilih sveta. Čeprav so to malenkosti, pa je celotna zgodba spisana okoli teh pošasti, kar te malenkosti znatno poveča. Vseeno pa jih je veliko manj kot v prvem delu, ki je bil kljub temu odličen. Prinesel je veliko mero svežine v žanr, čeprav je zgodba trpela zaradi nekaterih odločitev in pravil sveta. Z nekaj takimi odločitvami pa lahko zaključimo tudi negativne delčke drugega dela. So pa to veliko manj pomembni trenutki filma, ki jih je močno načel že prvi del.
Film je čudovito posnet, enako kot prvi, če ne še boljše. John Krasinski se je ponovno dokazal kot režiser, ki zna iz svojih igralcev izvleči najboljše, hkrati pa filmu dodati vizualni podpis in odlično mero napetosti. Brez dvoma je eden najbolj nadarjenih režiserjev v žanru grozljivke in srhljivke. Tako kot prvi del tudi ta gradi na napetosti, obenem pa ne ponavlja recepta prvega dela. Čeprav je svet preplavljen s pošastmi, pa so v ospredju liki. Družina se odloči, da bo zapustila svoj dom in odide v bližnji kraj, kjer se jim pridruži Emmett (Cillian Murphy). Vse, kar se zgodi po tem, pa naj bo skrivnost za vsakega gledalca.
Odlične igralske predstave celotne ekipe filma
Odličen trenutek prvega dela je bil uvodni prizor, ki nas je dobesedno vrgel v dogajanje. Prvi prizor tega filma pa je pravzaprav predzgodba, ki nam pokaže kako se je vse skupaj začelo. Vpogled v kaos prvih trenutkov apokalipse je fantastičen in odlično posnet. Če se odločijo posneti celoten film le o predzgodbi, se verjetno ne bi pritoževali. Z nekaj popravki in pametnejšimi odločitvami, bi lahko še razširili svet, ki so ga ustvarili.
In prav razširitev sveta, ki so ga ustvarili je pomemben del nadaljevanja. Zlahka bi se odločili za reprizo prvega dela in ponovili že videno. Ampak se niso in to je odlično. Že s prikazom začetka apokalipse so napovedali dobro nadaljevanje, to pa še stopnjevali s potekom filma. Glavni adut filma so vsekakor igralci. Emily Blunt ima nekoliko manjšo vlogo kot v prvem delu, a je vseeno fantastična. Cillian Murphy je dobrodošla pridobitev za franšizo. Vse prizore pa ukradeta otroka, ki jih igrata Noah Jupe in Millicent Simmonds.
Zgodba se nadaljuje točno tam, kjer se je končala v prvem delu
Tiho mesto 2 je eno boljših nadaljevanj zadnjih let
Tiho mesto 2 je več kot dobro nadaljevanje, ki preseka tradicijo slabih nadaljevanj. Sam lahko sicer priznam, da mi je bil prvi del bolj všeč, a je bilo to zaradi manjših ambicij zgodbe in večje intimnosti dogajanja, ki jo je film prinesel. Vseeno pa je film odlično posnet, fantastično odigran in prinaša veliko akcije in napetosti. Manjša pomanjkljivost pa so nekatere odločitve likov in zgodbe, kar pa je bila težava že v prvem delu. Poleg tega pa tudi sam konec ni tako zaslužen in čustven, kot je bil v prvem delu. Ampak to lahko pripišemo prav temu, da je studio našel novo franšizo, ki jo bo dopolnil s tretjim delom in nekaj spin-off projekti.
Poleti nas narava razvaja s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeta velik delež vode in sta zato odlična za hidracijo. Pripravili smo ti nekaj preprostih idej, s katerimi lahko poleti popestriš svoj jedilnik ali pa prijatelje presenetiš na plaži.
Pripravi sadna nabodala. Na palčke za ražnjiče natakni na koščke narezano melono, jagode, breskve, češnje. Igraj se z barvami sadja, da bodo nabodalca pisana in privlačna na pogled. Sadna nabodalca so idealen prigrizek za na plažo, sadje rumene in oranžne barve pa vsebuje veliko betakarotena, ki deluje pri zaščiti kože.
Pripravi sadni smoothie in ga okrasi z listi sveže mete ali rezinami jagod. V steklenih posodicah z lepimi ekološkimi slamicami ga lahko postrežeš za zajtrk, malico, na plaži ali ob popoldanskem namakanju v bazenu.
Izkoristi olupek melone ali lubenice. V njem lahko postrežeš preprosto sadno solato. Zanjo potrebuješ različne vrste sadja. Če želiš prijatelje res razvajati, pa poleg tega postrezi še kepico vanilijevega ali sadnega sladoleda.
Posebno previdnost svetujemo pri pitju alkohola med vročimi poletnimi meseci. Poleg alkohola je nujno piti še vodo, da preprečiš dehidracijo, do katere pride poleti še hitreje. Privošči si manj močne alkoholne pijače, priporočamo šampanjec, ki ga lahko popestriš z rezinami pomaranč.
Pametna zapestnica ni le modni dodatek, ampak ena od ključnih pametnih naprav za uporabnike, ki želijo spremljati različne meritve in s tem nadzorovati svoje zdravje.
Eden ključnih elementov pametnih izdelkov je vzpostavitev komunikacije med človekom in napravo, komunikacija pa se običajno vodi prek zaslona. Podobno, kot se je mobilni telefon iz funkcijskega spremenil v pametnega, se je pametna zapestnica razvila iz tiste brez zaslona, do takšne s črno-belim zaslonom in naposled do današnje z barvnim zaslonom občutljivim na dotik in širokim naborom funkcij za nadzorovanje zdravja, s čimer je postala resnično pametna.
Tako kot Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, je bil tudi razvoj pametnih zapestnic dolgotrajen proces.
Prva pametna zapestnica: Štetje korakov prek povezave Bluetooth
Glavni namen pametne zapestnice je beleženje rezultatov športnih vadb uporabnika, spremljanje njegovega zdravja in spodbujanje zdravega ter aktivnega načina življenja. Leta 2011 je proizvajalec naprav Bluetooth Jawbone predstavil serijo pametnih zapestnic UP, ki so znale beležiti vadbo in spremljati spanje. Istočasno je proizvajalec pedometrov Fitbit izdal pametno zapestnico Flex s podobnimi funkcijami. Osnovne funkcije teh pametnih zapestnic prve generacije so bile torej usmerjene predvsem v spremljanje telesne pripravljenosti.
Zaradi tehničnih omejitev so pametne zapestnice prve generacije beležile le število korakov in spanec, vendar, ker so bile brez zaslonov, jih je bilo treba uporabljati v kombinaciji z drugimi napravami, kot so pametni telefoni in računalniki, za izvoz podatkov in dejanski prikaz informacij. Lahko bi celo rekli, da so bile takratne pametne zapestnice bolj kot ne le tipalo za beleženje (omejenih) informacij.
Novo obdobje pametnih zapestnic z zaslonom
Huawei je leta 2014 predstavil TalkBand B1, ki je začela trend pametnih zapestnic z zaslonom. Zahvaljujoč zaslonu so bili lahko na zaslonu prikazani osnovni podatki, ki so uporabniku omogočali prilagoditve glede na podane informacije v realnem času, s tem pa tovrstne zapestnice prvič zares zakorakale v sfero pametne tehnologije.
HUAWEI TalkBand B1
Huawei TalkBand B1 je štel korake, beležil porabljene kalorije in spremljal kakovost spanja, vse informacije pa prikazoval neposredno na 1,4-palčnem črno-belem zaslonu OLED. Poleg tega je podpiral Bluetooth 4.1, kar je uporabnikom omogočalo povezavo z brezžičnimi slušalkami in posledično klicanje. V tej generaciji so se tako oblikovale že vse ključne funkcije pametnih zapestnic.
V primerjavi z barvnim zaslonom na dotik, se je zapestnice s črno-belim zaslonom upravljalo prek fizičnih tipk, kar je omejilo nivo interakcije in konec koncev tudi samo pametno funkcionalnost. To stopnicko je preskočila naslednja generacije pametnih zapestnic.
Barvni zaslon za izkušnjo podobno pametnim telefonom
Od pametne zapestnice TalkBand B2, je Huawei na zaslonih OLED podpiral upravljanje na dotik, kar je izboljšalo interaktivnost zapestnic. Zaslon na dotik lahko informacije prikaže jasno, hkrati pa je interakcija za uporabnike lažja.
HUAWEI TalkBand B2
Z uvedbo serije Huawei Band 3 so se pri kitajskem tehnološkem velikanu poslovili od črno-belega zaslona in zakorakali v obdobje barvnih zaslonov AMOLED, kar je prineslo povsem novo interaktivno izkušnjo. Nove pametne zapestnice znajo samodejno zaznati vadbo, spremljajo srčni utrip, beležijo spanje in posredujejo obvestila, kar uporabniško izkušnjo naredi resnično pametno.
Huawei Band 3
Tako kot imajo uporabnike vedno večje zahteve glede velikosti zaslona svojih pametnih telefonov, je podobno tudi pri pametnih zapestnicah. Najnovejša pametna zapesnica Huawei Band 6 je opremljena z 1,47-palčnim zaslonom AMOLED, ki je večji, kot pri večini pametnih zapestnic na trgu, skupaj z zasnovo FullView Display pa so uporabniki deležni podobne pametne izkušnje kot na pametnih telefonih.
Huawei Band 6
Zaradi velikosti zaslona v preteklosti, so pametne zapestnice lahko prikazovale le omejeno količino grafičnih podatkov. Podrobne informacije si je bilo mogoče ogledati le s pomikanjem navzgor in navzdol, podatki o vadbi in zdravju pa so bili tudi zelo strnjeni in precej okleščeni, da so se lahko izpisali na zaslonu. Huawei Band 6 ima velik 1,47-palčni zaslon AMOLED, ki je 148 % večji kot pri predhodnici. Izboljšalo pa se je tudi razmerje med zaslonom in telesom zapestnice, ki zdaj znaša kar 64 %. Tako je mogoče informacije o vadbi in zdravju spremljati bolj celovito, meritve, kot so srčni utrip, stres, trajanje spanja in podobno pa se osvežujejo v realnem času.
Z večjim zaslonom se lahko uporabniki Huawei Band 6 pomikajo navzgor in navzdol ter levo in desno po zaslonu. S potegom levo in desno hitro pridete do glavnega menija, s potegom gor ali dol pa enostavno dostopate do nastavitev in središča z obvestili. Zapestnica ima ob strani tudi fizično tipko s katero se vam izpiše seznam funkcij, z dolgim pritiskom pa tudi izklopite in vklopite zapestnico.
Huawei Band 6 prav tako podpira celodnevno spremljanje nasičenosti krvi s kisikom (SpO2), srčnega utripa, spanja, stresa in menstrualnega cikla. Na športnem področju pa vsebuje 96 različnih vadb in profesionalno spremljanje ter analizo aktivnosti, s čimer uporabnikom pomaga napredovati.
Podprta z energijsko učinkovitim procesorjem in pametnimi algoritmi za varčevanje z energijo, Huaweieva najnovejša pametna zapestnica omogoča stalno spremljanje srčnega utripa in spanja, saj baterija zdrži vse do 14 dni[1]. Poleg tega pa prek magnetnega polnilnika podpira še hitro polnjenje. Petminuten priklop na polnilnik na primer zadostuje za dva dni[2] običajne uporabe.
Razvoj pametnih zapestnic je bil od prve generacije do trenutne Huawei Band 6 usmerjen v naslavljanje uporabniških želja. Band 6 z zaslonom FullView na primer rešuje težavo majhnega zaslona in predstavitev vsebine. Poleg tega je zapestnica opremljena s celovitimi funkcijami za spremljanje zdravja, kot so celodnevni srčni utrip, SpO2, tlak in spanje, opominja vas, kdaj morate vstati in se razgibati, vključuje pa celo sledenje menstrualnemu ciklu. Poleg tega vključuje 11 profesionalnih načinov vadbe, kot so tek v zaprtih prostorih in na prostem, kolesarjenje in preskakovanje vrvi, ter 85 prilagojenih načinov, kot so fitnes, igre z žogo in ples.
Pametne zapestnice tako niso več zgolj preprost zbiralec informacij, ampak stilsko dovršene in predvsem priročne pametne naprave, ki omogočajo spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti. Tako so pisane na kožo vsem ljudem, ki stremijo k zdravemu načinu življenja.
Huaweiev aktiven življenjski slog
Poleg zapestnice Band 6 je sicer Huawei nedavno predstavil še serijo pametnih ur Watch 3, ki temeljijo na novem operacijskem sistemu HarmonyOS in se lahko pohvalijo še z naprednejšimi funkcijami in nivojem spremljanja zdravja ter vadbe.
Huawei pa podpira aktiven življenjski slog na vseh področjih. Za vse ki radi poleg mišic razgibajo tudi svoje možgane, so kot nalašč tablični računalniki MatePad Pro 12.6, MatePad Pro 10.8 in MatePad 11, z računalniškimi monitorji MateView, MateView GT in 23,8-palčnim Huawei Display FullView pa boste dobili izjemen velik kanvas za ustvarjanje.
Ker danes to ni mogoče brez dobre internetne povezave, potebujete tudi zanesljivo internetno opremo. Tu vas ne bodo razočarali novi brezžični usmerjevalniki AX3 Quad-Core s štirijedrnim procesorjem, AX3 Dual-Core z dvojedrnim procesorjem in WS5200, ki zagotavljajo brezhibno internetno povezavo doma ali v pisarni.
[1] Podatki slonijo na rezultatih testiranj v Huaweievih laboratorijih. Avtonomija baterije znaša 14 dni za povprečno uporabo in 10 dni za intenzivno uporabo.
[2] Podatki slonijo na rezultatih testiranj v Huaweievih laboratorijih.
Izpitno obdobje se počasi izteka in prav vsi smo slišali o pozitivnih učinkih energijskih pijač, kot sta večja zbranost in manjša zaspanost. Mogoče si v zadnjem mesecu zaužil nekaj te skladke pijače, vendar se zavedaš tudi njenih negativnih učinkov?
Energijske pijače so skupina brezalkoholnih osvežilnih pijač z najpogosteje dodanim kofeinom, taurinom, glukonolaktonom in drugimi substancami, ki naj bi imele vpliv na naš centralni živčni sistem in nas preskrbele z motivacijsko energijo.
Kofein
Najpogosteje prisoten v energijskih pijačah je kofein izoliran iz guarane, ki ga vsebuje znatno več od prave kave ali čaja. Po vstopu v organizem kofein preide v večino tkiv in tudi v možgane. Učinki kofeina v možganih so posledica zelo kompleksnega delovanja receptorjev. Lahko bi rekli, da je kofein psihoaktivna snov. Kot takšna snov stimulira centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča precizne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela), kar poveča porabo energije in zmanjša občutek lakote.
Zdravi odmerki kofeina za odraslo osebo so od 100 do 250 miligramov na dan, kar je od ene do tri skodelice espresa. Višji odmerki pa lahko povzročajo nemir, nervozo, vzburjenost, neuspešnost, rdečico na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišične krče, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor. 1000 miligramov kofeina pa že povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se lahko konča s smrtjo, čeprav redko. Smrt lahko doživijo še posebej posamezniki z motnjami srčnega ritma.
Taurin
Taurin je aminokislina, ki je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani, vendar v precej nižjih količinah, kot je povprečna vsebnost taurina v energijskih pijačah. Glavna naloga taurina je regulacija natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah. NIJZše ne more določiti največjega dopustnega vnosa taurina zaradi pomanjkanja podatkov, hkrati pa še ni raziskan medsebojni vpliv visokih koncentracij taurina s kofeinom, fizično aktivnostjo ali z alkoholom, s katerim mladi tako radi mešamo energijske pijače.
Glukoronolakton
V povprečju energijske pijače vsebujejo med 2000 in 24000 miligramov na liter glukoronolaktona. Človeški organizem brez večjih težav obvladuje manjše količine glukoronolaktona, primerljive z dnevnim vnosom preko hrane. Njegov razgradnji produkt stimulira izločanje insulina, kar bi v večjih količinah in na dolgi rok lahko imelo škodljive učinke na zdravje.
Energijske pijače so primerne za občasno uživanje pri zdravih odraslih ljudeh v zmernih količinah. Mešanje z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein zabriše delovanje alkohola (kar si verjetno že sam občutil). Uživanje teh pijač ob večjih naporih lahko povzroči zaplete delovanja srca.
Tako ob naslednjem nakupu energijske pijače dobro premisli, če pijačo zares potrebuješ, ali ti zadostujeta že skodelica kave ali sadni smuti.
