Vojaški rok je v Sloveniji prava tabu tema, ki jo predvsem mladi poslušamo na vsakem koraku. In prišel je čas v letu 2021, ko o njem poslušamo oziroma beremo malenkost več. Po lanskoletnem poskusu, da bi se v taki ali drugačni obliki uvedlo obvezno služenje vojaškega roka, se poskus vrača tudi letos. Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti vsebuje tudi seznam pogojev, ko lahko država uvede obvezno služenje roka.
Predlog novele o zakonu še ne pomeni nič
Slovenska vojska bi morala biti ponos in čast slovenske države, a je zaradi prenizkih sredstev vse prej kot to. Že nekaj let se spoprijema z upadom števila pripadnikov stalne sestave, ki jo skušajo rešiti na mnoge načine. Kot je obljubil minister za obrambo Matej Tonin že lansko leto, so na seznamu tudi ukrepi za izboljšanje kadrovske zasedbe vojaških vrst. In eden izmed teh je tudi novi predlog novele zakona. Omogočiti dolgoročno popolnjevanje struktur Slovenske vojske in povečati interes za prostovoljno služenje vojaškega roka. Prav s slednjim bi po mnenju ministrstva zagotovili več usposobljenih državljanov za popolnjevanje vseh struktur.
Služenje vojaškega roka naj bi se tako razširilo in omogočilo služenje čim širšemu krogu državljanov. Na prostovoljno služenje vojaškega roka bi se napotilo nabornika do njegovega dopolnjenega tridesetega leta. Dvignila bi se starostna meja za sodelovanje v rezervi in namreč s 50 na 55 let za moške ter s 40 na 55 let za ženske.
Ministrstvo bi tudi v času miru dodalo možnost obvezne vojaške dolžnosti z razlogom izrednega poslabšanja varnostnega okolja. Trenutno je lahko to le z razlogom povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom.
Predlog je že naletel na vse vrste ušes. Tiste, ki bi ga sprejeli zaradi tega, ker si mladi ne znajo postlati niti svoje postelje, kot da za to niso v veliki meri zaslužni oziroma krivi starši. Pa tudi na tiste, ki so mnenja, da je to popolnoma nepotrebno in brezpredmetno. Poleg obeh pa še na mnoga druga ušesa, ki so na družbenih omrežjih že ponudila svojih pet centov.
Se pa je oglasil tudi minister Tonin, ki je zagotovil, da želijo s tem vojaško dolžnost narediti bolj privlačno. Vsi udeležence naj bi prejeli denarno nagrado v višini 3100 evrov ter možnost brezplačnega opravljanja vozniškega izpita.
Ena izmed alternativ, ki se pojavljajo med mnogimi mnenji
Za konec pa se tu ponuja tudi priložnost deljenja zapisa Luke Zorenča, avtorja knjige RIS in bivšega pripadnika vojske in specialnih sil, ki je ta zapis delil na svojem Facebook profilu pred nekaj meseci:
Ideja
Že nekaj časa premišljujem o starokopitni ideji. Tukaj je grob osnutek:
Uvedba sedemmesečnega državljanskega roka za vse polnoletne, zdrave državljane Republike Slovenije.
Sedem mesecev se podari državi na takšen ali drugačen način. Možnosti za služenje so različne. Oddelati moraš vojaški rok, če ti to ni všeč, lahko izbiraš med policijskim rokom, gasilskim rokom, zdravstvenim rokom ali civilno zaščito.
Vsak mora nekaj koristnega narediti za vse. Vsi kandidati začnejo na skupnem uvodnem delu in se potem prerazporedijo po različnih »enotah,« ki so jih izbrali. Štiri mesece poteka usposabljanje in tri mesece sledi izvajanje družbeno koristnega dela v izbrani panogi.
Državni rok se šteje v delovno dobo in je plačan z minimalno plačo.
Kaj hočemo s tem doseči? Ljudje se bodo naučili narediti nekaj dobrega za sočloveka.
Tekom sedem mesecnega služenja se bo skoraj vsak dan izvajala psihofizična telesna vadba, kar bo na dolgi rok zmanjšalo število zdravstvenih težav.
V vsako izmed panog je vključeno usposabljanje iz prve pomoči, kar bo dolgoročno zmanjšalo število žrtev, saj bi se z leti dvignila splošna usposobljenost državljanov v primeru nesreč.
Vse panoge poudarjajo varnostne ukrepe, s čimer se relativno hitro vcepi v glavo, da človek najprej dobro premisli, preden se česa loti (iti v hribe brez ustrezne opreme, hoja po ledu, ustrezno ravnanje v primeru prometne nesreče itd.).
V vseh panogah usposabljanje poteka na dovolj visokem nivoju, kar omogoča, da se lahko udeleženci ob koncu usposabljanja tam tudi zaposlijo, če želijo. V primeru dolgoletnega študija (ki ni očitno zavlačevanje statusa) se lahko rok do določene starosti preloži oziroma preskoči.
Če politik nima opravljenega državljanskega roka, ne more zastopati slovenskih državljanov. V primeru manjših ponavljajočih se prekrškov in kršenja zakonov imajo kršitelji na izbiro popravni dom/zapor ali vojaški/policijski rok. Tuji državljani morajo imeti opravljen državljanski rok, če želijo prejeti slovensko državljanstvo.
