Bodeča neža je tista nagrada, ki si je nihče ne želi prejeti. Je namreč nagrada za najbolj seksistično izjavo leta, ki jo vsako leto ob dnevu žena podeli portal Spol.si. Letos je njen prejemnik politik, bivši minister za izobraževanje, znanost in šport ter univerzitetni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Žiga Turk. Čestitke!
Turk si je letošnjo bodečo nežo prislužil z izjavo, v kateri je seks primerjal z rekreacijo, posilstvo pa je označil za športni prekršek:
»Ampak bistvo se mi zdi drugje. Če je seks samo rekreacija, potem posilstvo ni nič hujšega kot faul. Če pa seks ni rekreacija, pa pade temeljna premisa naprednega pogleda na to vprašanje, ki je uveljavljeno od 1968 dalje.«
Med petimi finalisti je Turk v spletnem glasovanju prejel največ, to je 19 glasov. Med finalisti za najbolj seksistično izjavo leta so bili še duhovni voditelj Urban Urbanc, pravnik Miha Šepec, pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov na ministrstvu za notranje zadeve Borut Jakopin in nekdanji vodja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Brane Dobnikar.
Vse srečne nominirance si lahko ogledaš na portalu spol.si. Prijetno branje!
Zadnji dan dvoranskega evropskega prvenstva v atletiki v Torunu na Poljskem sta odlično peto in osmo mesto prinesli še Maja Mihalinec v teku na 60 metrov in Neja Filipič v troskoku.
Zelo izenačena boja
Neja Filipič je svoj nastop v finalu troskoka zaključila z odličnih 14,02 metra in osvojila končno osmo mesto. Dan prej je v kvalifikacijah skočila 14,09, kar je bilo dovolj za finale. »V soboto sem pokurila skoraj vso energijo, bi lahko rekla. Zelo sem se morala potruditi za nov skok čez 14 metrov, kar pa tudi ni kar tako. To je šele drugi moj tak izid v sezoni in tudi v karieri. Bil pa je izenačen boj za odličja, najboljše tri je ločil le centimeter, odločalo se je v zadnji seriji. Sama pa imam še rezerve,« je povedala po tekmi.
Druga slovenska finalistka zadnjega dne evropskega prvenstva je bila Maja Mihalinec, ki je s časom 7,26 sekunde osvojila peto mesto in bi, če bi izboljšala izid sezone, osvojila tudi medaljo – tek je bil zelo izenačen. »Bile smo zelo izenačene in tu so odločale malenkosti. Dobro sem tekla predvsem drugi del teka, kar je pomembno za sezono na prostem in tek na 200 metrov, kar bo moja disciplina na olimpijskih igrah. Peto mesto pa je potrditev, da sem v vrhu na stari celini,« je z rezultatom in uvrstitvijo zadovoljna Mihalinčeva. V najkrajši sprinterski disciplini je zmagala Švicarka Alja del Ponte z izidom sezone na svetu – tekla je kar 7,03 sekunde.
Odličen izkupiček prvenstva za Slovenijo
Naj spomnimo, da je dvoransko evropsko prvenstvo 2021 eno najboljših zadnjih let – Slovenija je namreč domov prinesla medaljo z evropskega članskega prvenstva po kar dvanajstih letih. Nazadnje sta kolajni za Slovenijo domov prinesli leta 2009 Marija Šestak v troskoku in Sonja Roman v teku na 1500 metrov.
Tina Šutej je na evropskem prvenstvu v skoku ob palici osvojila medaljo za Slovenijo po kar 12 letih. Foto: AZS Facebook.
Poleg srebrne medalje se lahko slovenska reprezentanca pohvali z veliko finalnimi nastopi: v finale so se uvrstili kar štirje atleti: Luka Janežič, na 400 metrov je bil šesti, Maja Mihalinec, Neja Filipič in Tina Šutej, le malo je zmanjkalo še Lii Apostolovski (skok v višino). Tudi ostali udeleženci evropskega prvenstva so se odlično odrezali, slabše se je končalo le za Marušo Mišmaš Zrimšek, ki je bila v teku na 3000 metrov zaradi prestopa diskvalificirana, in Tilna Ovnička, ki ni smel nastopiti zaradi izolacije ekipe.
Naslednja postaja: Tokio
Kar nekaj slovenskih atletov si je že zagotovilo nastop tudi na olimpijskih igrah. Normo imajo zaenkrat med atletinjami Maja Mihalinec Zidar (tek na 200 metrov), Tina Šutej (skok s palico) in Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 metrov zapreke), med atleti pa Kristjan Čeh (met diska).
Prejšnji teden se je sestala Komisija za enake možnosti na področju znanosti in v okviru okrogle mize so razpravljali o ovirah pri napredovanju raziskovalk in razlogih za nizko prisotnost žensk na ključnih položajih v institucijah. Predsednica komisije Andreja Gomboc ob tej priložnosti opozarja, da na odločevalskih položajih še vedno prevladujejo moški.
Andreja Gomboc je ob priložnosti dodala, da se stvari premikajo zelo počasi, kljub temu, da si v okviru komisije že vrsto let prizadevajo za izboljšave. Izpostavila pa je tudi problem, na katerega je treba biti pozoren, in sicer na vprašanje privilegija: »Še vedno je pogosto izražena skrb, da če bomo skušali karkoli spreminjati in povečati zastopanost žensk na višjih položajih, med nagrajenci ali akademiki, lahko s tem storimo krivico komu od moških. Obstaja strah, da bi s sprejetjem kakšnih posebnih ukrepov ženske dobile posebne ugodnosti in privilegiran položaj, se pa pogosto pozabi, da če so sposobnosti enako porazdeljene med oba spola, potem so zdaj moški tisti, ki so privilegirani.«
Kaj pravi pa statistika?
Urška Arsenjuk s Statističnega urada RS je opozorila na padanje deleža žensk z naraščanjem kariernih položajev. Če je delež diplomantk skoraj več kot 50 %, je žensk vidno manj med docentkami, še manj pa med rednimi profesoricami – le še tretjina.
V 110 visokošolskih institucijah je v kar 74 na čelu moški, kar je zaskrbljujoče. Prav tako je s stanjem v javnih raziskovalnih organizacijah: med 16 institucijami sta ženski le na čelu dveh, štiri ženske pa so na položajih namestnic.
Univerza v Ljubljani: Kaj pravi rektor Igor Papič?
Rektor Igor Papič je dejal, da se slika Sursa odraža tudi na ljubljanski univerzi, kjer je procent žensk pri prehodu iz izredne v redno profesorico le 31 %. Opozoril je tudi na majhno število dekanij: med vsemi univerzami članicami je na mestu dekanje namreč samo 7 žensk, tri od teh so na čelu naravoslovne fakultete.
Dobitniki nagrad
Če v akademskem svetu prevladujejo moški, je temu tako tudi med dobitniki nagrad. Nekdanja predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Tamara Lah Turnšek je dejala, da se razmere na tem področju sicer izboljšujejo. Med dobitniki še vedno prevladujejo moški in število kandidatk še vedno ostaja nižje od številov kandidatov, a se je število žensk po letu 2013 začelo podvajati.
S(m)o ženske res manj ambiciozne?
Predstavnica ljubljanske filozofske fakultete Milica Antić Gaber pravi, da temu ni tako. Prepričana je namreč, da kandidatke za nagrade in napredovanja zagotovo so ter da jih najverjetneje ni nič manj kot moških, a so večkrat manj vidne ali celo namerno spregledane. Razlog je predvsem negativni predznak, ki označuje ženske, ki se izpostavijo, tako v politiki kot na akademskem polju – največkrat so namreč označene za karieristke. Zato namesto da bi se kot moški predlagale same, raje čakajo, da bodo opažene, povabljene ali predlagane.
Majhna količina žensk v znanosti in akademskih krogih torej ni problem žensk, temveč problem družbe.
Že od vsega začetka, ko je Fifa (mednarodna nogometna federacija) oznanila, da bo nogometno svetovno prvenstvo 2022 v Katarju, so na udaru kritik. Bližnjevzhodna država ne slovi kot leglo nogometa, čeprav od tam prihajata lastnika Manchester Citya in Paris Saint-Germaina. Organizacija nogometnega svetovnega prvenstva je tudi na udaru zaradi obtožb zoper korupcije, kršenja osnovnih človekovih pravic delavcev in poletnega termina prvenstva pod žgočim katarskim soncem. Takratnji predsednik Fife, Sepp Blatter, je dva meseca po objavi gostitelja priznal, da je šlo za skrivno dogovarjanje s Katarjem.
Britanski šaljivec, Simon Brodkin, je takratnemu šefu Fife na eni izmed novinarskih konferenc celo vrgel denar.
Predenj je Katar uradno izvedel, da bo gostil prvenstvo, je v Katarju živelo in delalo 1,8 milijona ljudi. Danes ta država šteje približno 2,8 milijona ljudi. Ti delavci so v sodobni obliki suženjstva. Katar je opozoril, da so opravili delovne reforme, vključno s končanjem izkoriščevalskega sistema kafala, kjer delavci brez soglasja delodajalcev ne morejo zamenjati službe in obljubo o večjih spremebah v prihodnosti.
Vendar država s svojo infrastukturo nikakor ni bila pripravljena na organizacijo enega največjih športnih dogodkov na svetu. Pri gradnji nove infrastrukture za svetovno prvenstvo v Katarju je do zdaj po podatkih Guardianaumrlo 6500 migrantov iz Indije, Nepala, Bangladeša in Šrilanke.
vir: Quora
Bo Danska bojkotirala prvenstvo?
Danski parlament pa je decembra prejel peticijo, da bi državna nogometna reprezentanca bojkotirala prihajajoče svetovno prvenstvo. Razlogi so bili slabe razmere na področju človekovih pravic in korupcija Fife. Peticija navaja, da pobudniki ne verjamejo, da bi demokratični državi, kot je Danska, ki si prizadeva izpolnjevati globalne človekove pravice, lahko koristilo, če bodo nekateri najpomembnejši športni igralci v državi sodelovali v zaključku tekmovanja v državi, kakršna je Katar.
Če do 8. junija peticija dobi 50.000 podpisov, bo po danski zakonodaji o udeležbi na prvenstvu moral razpravljati parlament.
Banka, ki sponzorira opremo za treninge danske ekipe, Arbejdernes Landsbank, pravi, da ne želi biti povezana s turnirjem.
Poslanec Karsen Honge je za The Independent zatrdil, da bi ne glede na peticijo omogočil, da se dansko stališče vidi in sliši v Katarju. Če tudi ne bo bojkota, bo parlamentarna razprava maksimalno pritisnila na Katar, da izboljša človekove pravice in pravice delavcev.
Tudi norveški klubi pozvali k bojkotu
Norvežani pa so te dni množično proti svetovnemu prvenstvu v Katarju, čeprav imajo najboljšo ekipo zadnjih let. Glavna razloga za bojkot sta, podobno kot na Danskem, kršenje človekovih pravic tujih delavcev in številni sumi korupcije pri dodeljevanju vloge gostitelju Katarju.
Bomo na prvenstvu videli norveškega čudežnega dečka? vir: FB
Tudi Rosenborg, najuspešnejši norveški klub s 26 naslovi ligaškega prvaka, se je pridružil pozivu k bojkotu. Pred tem so k bojkotu pozvali še klubi Tromso, Odds Ballklub, Strømsgodset, Viking in Brann.
Nekdanji norveški reprezentant in zdaj čan uprave kluba Tromso, Tom Hogli, je za The Athletic povedal: »Videli smo že veliko poročil o dogajanju v Katarju in ne vidimo nobenih izboljšav, ki bi izhajale iz dialoga in kritik. Popolnoma se strinjamo glede strategije dialoga, pritiskov in sestankov, vendar mislimo, da moramo nekje potegniti črto v imenu nogometa, športa, ki ga imamo vsi radi. Menimo, da bi morali turnir, ki ga imamo v lasti (kot del Fife) in za katerega se dogovarjamo, izvesti na boljši način kot ga izvajamo danes.«
Oglasila se je tudi Fifa
Fifa je za The Independent dejala, da bojkot ne bi bil pravi pristop ali pa da bi imel koristen namen za reševanje kakršnih koli vprašanj o človekovih pravicah v Katarju. Menijo, da sta sodelovanje in dialog najboljši način za spodbujanje razumevanja univerzalnih vrednot človekovih pravic.
Zdajšnji predsednik Fife, Gianni Infantino, je v petek zagovarjal svoje delo s Savdsko Arabijo in zavrnil pozive Norveške k bojkotu svetovnega prvenstva v Katarju 2022 v zvezi s človekovimi pravicami.
»Sem predsednik Fife in kot tak moram pogledati nogomet in kaj lahko nogomet naredi in kakšno vlogo lahko igra nogomet v družbi,« je v petek odgovoril Infantino na vprašanje o očitkih in izpostavil razvoj ženskega nogometa na Bližnjem vzhodu, ki je bil še pred nekaj leti nekaj nepredstavljivega.
Gianni Infantino vir: Fifa
Infantino pravi, da bojkot vsekakor ni pravi pristop do česar koli in da so bile od leta 2014 na osmih stadionih, ki jih bo Katar uporabil za enomesečni turnir, tri smrtne žrtve delavcev in 34 smrtnih primerov ljudi, ki so delali na prizoriščih svetovnega prvenstva. »Tudi ena smrtna žrtev je tragična in to priznamo.«
Po njegovih besedah je nogomet pomagal pospešiti napredek, povezan s plačami, zmožnostjo zamenjave službe in delovnimi pogoji za migrantsko delo v Katarju. »Naše stališče v Fifi je bilo in bo tudi vedno bilo, sodelovanje in dialog, ki sta edina in najboljša pot naprej za uresničitev sprememb.«
Če pa tudi se prvenstvo bo izvedlo, se bosta tako Fifa, kot Katar morala pripraviti na proteste zaradi pravic LGBT skupnosti v Katarju in glede okoljskih katarskih problemov.
Na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki ima Slovenija medaljo! Tina Šutej je v skoku ob palici osvojila srebro. Preskočila je 4,70 metra in izenačila svoj najboljši izid sezone. Zmagala je Švicarka Angelica Moser s 4,75 metra. Drugi včerajšnji finalist, Luka Janežič, je v teku na 400 metrov zasedel šesto mesto (47,22). Zmagal je Španec OscarHusillos (46,22).
Prva velika medalja po petnajstih letih
»Izjemno sem vesela. To je moja prva članska medalja, na veliki tekmi sem nazadnje stala na odru za zmagovalke leta 2006, ko sem na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo,« je prejemnica srebra povedala po tekmi. Šutejeva je po dosežku iz mladinskih let nastopala na evropskih in svetovnih prvenstvih, tudi na olimpijskih igrah.
Atletsko reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekoliko pretresla tudi novica o pozitivnem primeru v ekipi, kar je pod vprašaj postavilo nastope nekaterih atletov in atletinj. »Bilo je zelo težko danes, saj zjutraj zaradi pozitivnega primera za koronavirus v naši ekipi nisem vedela, če bom lahko sploh nastopila. Potem sem okrog poldneva vendarle dobila bolj spodbudne novice. Tudi tekma ni bila najlažja, a sem se zbrala in osvojila tisto, kar sem napovedala, odličje. Težko bi bilo bolje. No ja, le zlato, ampak tudi srebro je zame tokrat izvrstno,« je po tekmi povedala Šutejeva, ki ima izpolnjeno tudi normo za olimpijske igre letos v Tokiu, kjer se bo prav tako lahko borila za medaljo.
Tudi Janežič je bil s svojim dosežkom zadovoljen, njegov največji cilj je bil prav finale teka na 400 metrov. »Na EP sem prišel, da si dvignem samozavest. Lani ni bilo velikih tekmovanj, na prvem letošnjem pa sem dokazal, da sem med šestimi najboljšimi v Evropi. Prišel sem v finale in izpolnil cilj,« je povedal.
V finalu še Neja Filipič
Danes na nastope čakata še dve slovenski atletinji. Neja Filipič se je že prebila v finale troskoka, Maja Mihalinec zaenkrat v polfinale teka na šestdeset metrov. Držimo pesti za še kakšno medaljo.
Dober nakup pomeni, da ste za svoj denar dobili kar največ. Natanko to je največja odlika pametnega telefona Huawei P smart 2021, saj vam za prijazno ceno nudi zmogljivosti in funkcije, s katerimi boste nadvse zadovoljni.
Morda ne potrebujete zmogljivosti najboljših ali pa niste pripravljeni odšteti malega bogastva za telefon. A to ne pomeni, da ne morete imeti pametnega telefona, ki bo v vseh pogledih zadostil večini vaših želja. Med kupce cenovno dostopnejših modelov sodijo mladi, ki si dražjih telefonov ne morejo privoščiti, a obenem zahtevajo veliko. Gladko delovanje mobilnih iger in, kar je še posebej pomembno, odlično mobilno fotografijo. Cenovno dostopnejši modeli so nadvse primerni tudi za otrokov prvi telefon. Veliko staršev se namreč sooča z dilemo, ali naj potomcu kupijo nov telefon ali predajo starega, katerega baterija je verjetno že proti koncu življenjske dobe. Ker je vzdržljivost baterije pomembna za uporabniško izkušnjo, dileme v resnici ni. Izbrati pa morate pametno, kajti v razredu cenovno dostopnih pametnih telefonov se za vaš izbor poteguje pestra četica modelov.
Videz je pomemben
Razen z »denarnico« kupujemo tudi z očmi. Naj bo naprava še tako dobra, če je grda, nam pogled uhaja proti lepši. Sodobni pametni telefoni nižjega srednjega razreda so opremljeni z zasloni skoraj brez robov, medtem ko so plastična ohišja, prevlečena s svetlečo plastjo, da so videti lepa kot steklena. Oprijem je prijeten, oblikovanje pa všečno. Lahko bi dejali, kaj sploh še ostane najboljšim? Videz je namreč v vseh pogledih natanko takšen, kot ga pričakujemo od svojega naslednjega pametnega telefona.
Skoraj 17-centimetrski zaslon polne visoke razločljivosti pametnega telefona Huawei P smart 2021 nudi nadvse prijetno izkušnjo gledanja, ko s filtriranjem modre svetlobe poskrbi za zdravje in udobje oči. Medtem prijetno zaobljeni robovi in kakovostno izvedeni stiki med deli ohišja zagotovijo dober oprijem, hitro in natančno tipalo v bočni tipki pa preprosto odklepanje naprave. Videz in ergonomija stopata z roko v roki proti cilju ponuditi najboljšo možno napravo za kar se da prijazno ceno.
Dovolj moči za prijetno uporabo
Brezpredmetno bi bilo razpravljati o videzu, če naprava ne bi zadostila želja in zahtev, ko gre za gladko delovanje raznovrstnih mobilnih aplikacij. Tozadevno se cenovno dostopni pametni telefoni sicer ne morejo enakovredno kosati z modeli z najboljšimi mobilnimi procesorji, a vendarle zagotavljajo celovito izkušnjo uporabe in vsaj zadovoljivo delovanje večine, če ne celo vseh aplikacij. Opaziti je namreč, da sodobni telefoni te kategorije delujejo mnogo bolje kot pred dvema in več leti. Še vedno pa so med njimi razlike. V prvi vrsti v procesorju, kamerah in kapaciteti baterije, to pa so pomembni dejavniki izbora. Ko gre za velikost pomnilnika, se za manj od 128 GB raje ne odločite.
Procesor Kirin 710A pametnega telefona Huawei P smart 2021 bo zadostil zahtevam po gladkem poganjanju mobilnih iger in hkrati poskrbel še za odlično obdelavo podatkov tipal kamer. Zadaj jih ima namreč telefon štiri. Glavna se ponaša z 48-milijonskim tipalom sposobnim združiti štiri slikovne pike v eno za večjo svetlobno občutljivost. Širokokotna kamera ima 8-milijonsko, kameri za bližinsko fotografijo in za globinske podatke pa 2-milijonsko tipalo. Da bo fotografiranje preprosto v vseh pogojih, je podprto z algoritmi umetne inteligence, ki se še posebej dobro izkažejo v nočnih razmerah. Vsestranskost tega pametnega telefona zaokrožuje baterija kapacitete 5000 mAh in hitro polnjenje z močjo 22,5 W.
Preprosto do aplikacij
Na Huawei P smart 2021 je nameščena Huaweieva uradna platforma za distribucijo aplikacij AppGallery. Tretja največja in najhitreje rastoča trgovina je prava zakladnica možnost, saj ponuja 18 vsebinskih kategorij, ki pokrivajo vse potrebe uporabnikov. Od zabave prek izobraževanja do orodji za poslovno uporabo. Prav tako je že nameščen iskalnik Petal Search, tretji način za iskanje in prenos želenih aplikacij na naprave s Huaweievimi mobilnimi storitvami (HMS) poleg trgovine AppGallery in orodja PhoneClone. Ustvarjen v partnerstvu z vodilnimi svetovnimi in evropskimi ponudniki iskanja, vključno s Qwantom in Yandexom, ustreza najvišjim standardom inovativnega, raznolikega in varnega iskanja.
Znanstveniki so prvič doslej prejeli skrivnostno zapoznele signale iz dveh supermasivnih črnih lukenj, ki sta zajtrkovali zvezde v svoji bližini.
V prvem primeru je črna luknja, težka kar 30 milijonov naših sonc, ki se nahaja v galaksiji, oddaljeni približno 750 milijonov svetlobnih let, pogoltnila zvezdo, ki je prišla preblizu njenega roba. Svetlobo dogodka so opazili aprila 2019, toda šest mesecev kasneje je teleskop na Antarktiki zajel izredno visokoenergijski osamljeni delček. Nevtrino, ki je očitno ušel med opustošenjem.
Drugi incident je vključeval supermasivno črno luknjo s približno milijonkrat večjo maso sonca v približno 700 milijonih svetlobnih let oddaljeni galaksiji. Opazovalci so ga avgusta 2015 ujeli med požiranjem zvezde, nato zatišje, potem pa se je februarja 2016 pojavil nenaden izbruh radijskih valov, ki mu je sledil še en julija 2019.
Watch a Black Hole Eat a Nearby Star
Tidal disruption event (TDE)
Dogodek, kjer supermasivna črna luknja uniči zvezdo na koščke s svojim ogromnim gravitacijskim vlekom. V bistvu skrajna različica gravitacijskega vleka lune, ki ustvarja plimovanje na Zemlji. Takšni kozmični dogodki še vedno niso dobro razumljeni in ti dve novi ugotovitvi bi morali astronomom močno pomagati pri odkritju njihovega notranjega delovanja.
»Vsakič, ko zaznamo nov TDE, se lahko z njim vedno poveže nekaj vznemirljivega in nepričakovanega,« je dejala Jane Dai, ki študira visokoenergijsko astrofiziko na univerzi v Hongkongu.
Raziskovalci dogodke motenj plimovanja uvrščajo med prehodne pojave, saj se običajno v nekaj dneh pojavijo in nato spet izginejo. Kaj natančno ustvarja svetlobo v takih primerih, še vedno ni povsem jasno, je povedal Assaf Horesh, astronom na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu v Izraelu in soavtor dveh prispevkov o novih dogodkih.
Kaj se zgodi z zvezdo, ko jo črna luknja pomalica?
Ko supermasivna črna luknja raztrga svoj zvezdni obrok, zvezda postane špagetna. Spremeni se v dolg tanek tok. Ta hudournik materiala se ovije okoli črne luknje in naj bi ustvaril curek energije, ki kroži kot voda, ki se spušča v odtok. Čeprav drugi modeli napovedujejo, da lahko nekdanje zvezde eksplodirajo navzven in reagirajo z okoliškimi plini in prahom ter ustvarijo svetleč sij.
Črna luknja
Glede na ekstremno okolje, ki obkroža črno luknjo, nastane podobne okolje, kot ga lahko poustvarijo v Velikem hadronskem trkalniku v Ženevi v Švici. Nevtrini so drobne pikice, približno 500.000 krat lažje od elektrona, in ker so nevtralni (brez naboja), med letom skozi vesolje ne reagirajo na nič.
Eden izmed njih je končal na našem malem planetu
To je enemu nevtrinu omogočilo, da je potoval navzven od prvega TDE in se odpravil proti Zemlji, sčasoma pa se je pojavil v kvadratnem kilometru velikem instrumentu, znanem kot Nevtrinski observatorij IceCube, pokopan v antarktičnem ledu. Raziskovalci so označili zaznavanje z IC191001A in izračunali, da ima skoraj 1 kvadrilion elektrovoltov energije, zaradi česar je med najmočnejšimi nevtrini, ki jih je IceCube doslej videl, piše v enem od novih člankov, objavljenem 22. februarja v reviji Nature Astronomy.
Medtem ko so fiziki napovedovali, da nevtrini nastanejo ob motnjah v plimovanju, astronomi niso nikoli nevtrina povezali na določen TDE, zaradi česar je to sedaj tako spektakularno.
Zakaj je prišel šest mesecev po samem dogodku? Ne vemo.
Podobna skrivnost obkroža tudi drugo študijo, prav tako v Nature Astronomy. V tem primeru se je videla optična svetloba, takšna, kot jo zaznavajo naše oči. Videl se je odblesk iz črne luknje in potem izginila, kot je za tak dogodek značilno.
Raziskovalci so se odločili za nadaljnje študije z uporabo teleskopa Karl Jansky (VLA) v Novi Mehiki, ki zaznava radijske valove. Mesece niso videli ničesar, kar bi lahko prihajalo iz črne luknje, nato pa nenadoma, šest mesecev po začetnem dogodku, močan radijski signal. Še bolj čudno je, da so podatki VLA, zbrani skoraj štiri leta kasneje, pokazali še en nenavaden izbruh radijske energije.
»Nekdo si lahko izmisli zgodbo, zakaj smo nekaj videli šest mesecev kasneje,« je dejal Horesh. »Nikakor ne moremo razložiti, zakaj naj bi se razplamtelo, propadlo in nato spet razplamtelo. Res je zanimivo.«
Potrebni so novi modeli, ki bi lahko razložili te zapoznele signale
Ekipa ugiba, da del curka energije izstopa pod nenavadnim kotom in povzroči vzorec, ki je včasih viden, včasih pa ne. Druga možnost je, da zvezdni ostanki poganjajo udarne valove, ki se počasi premikajo skozi material, ki obdaja črno luknjo, ki pozneje proizvaja energijske emisije, čeprav tega v resnici nihče ne ve.
Toda glede na to, da se zdi, da ti incidenti zdaj trajajo dlje, kot se je sprva domnevalo, se Horesh veseli, da bo lahko zaznal več dogodkov, ki bi povzročili plimovanje in plimske razmere, kar bi lahko dalo vpogled v njihovo naravo.
Tudi Dai je navdušena nad možnostjo, za preučevanje skrivnosti TDE. »Ti dogodki so idealni laboratoriji za spoznavanje črnih lukenj,« je dejala in raziskovalcem dala pomembne namige o tem, kako se material nabira okoli njih in proizvaja curke in sije.
Observatorij Vera C. Rubin v Čilu, ki naj bi začel z zbiranjem podatkov predvidoma letos, bi lahko teoretično videl na stotine novih TDE, je dodala. In tudi drugi prihajajoči vesoljski instrumenti iz Evrope in Kitajske bi morali veliko dodati k raziskovanju.
»Prihodnost raziskovanja tega področja je zelo svetla,« je še dejala.
Pred nekaj dnevi smo bili priča zanimivemu dogodku. Peščica mariborskih dijakov, ki je protestirala za to, da naj jih končno že spustijo v šole, je bila kaznovana. Nekaj jih je dobilo poziv na sodišče, nekaj pa jih je dobilo konkretno kazen. Vse to so pokomentirali tudi Janez Janša, Tanja Fajon in Simona Kustec. Početje oziroma želja dijakov in izjave nekaterih politikov, ki so tudi sami kršili zakon, pa prikazujejo pravo kontra sinergijo, v kateri je naša Slovenija.
Zahteva po vrnitvi v šolo prinesla položnice
Dijaki, ki so sodelovali na shodu za vrnitev v šolske klopi, so pred dnevi prejeli pozive in kazni. Pet dijakov je prejelo plačilni nalog za globo v višini 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa so prejeli obdolžilne predloge. Vse to s strani mariborske policijske uprave. Razlog naj bi bil kršenje zakona o nalezljivih boleznih. Brez (prave) šole so že več mesecev in lahko bi rekli, da je že to dovolj visoka kazen. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi dijaki ali šolarji protestirali zato, da hočejo v šolo. Dejansko smo prišli že tako daleč.
Takoj, ko je to prišlo v javnost, smo videli odzive. Seveda so najbolj glasno odzvanjali glasovi politikov. Med prvimi je bil predsednik Slovenije Borut Pahor, ki sicer v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme vplivati na odločitev, a želi, da se najde pravna podlaga za ustavitev postopka.
Sledili so ostri odzivi opozicije, med njimi prav poslancev Levice in SD-ja, ki sta pozivala k amnestiji dijakov. Potem pa so sledili čudoviti slovenski tviti. Najprej premier Janša, ki je poslanki Tanji Fajon glede amnestije odgovoril: »Prav je, da @strankaSD prevzemate odgovornost za ravnanja, ki ste jih povzročili s svojim javnim hujskanjem zoper preventivne ukrepe. Dijakom ste izjemno slab vzor. Zberite denar in plačajte globe.«
Nato pa je sledil odziv, ki se ga dijaki niso nadejali. Odziv ministrice za šolstvo Simone Kustec, ki je na konferenci povedala, da gre za mlade odrasle, za katere verjame, da razumejo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To naj bi bil po njeno prvi korak v svet odraslosti. Veliko verjetno je bilo takih izjav več, ampak za razliko od nekaterih poslancev, jaz nisem plačan za visenje na Twitterju.
Prav je, da @strankaSD prevzemate odgovornost za ravnanja, ki ste jih povzročili s svojim javnim hujskanjem zoper preventivne ukrepe. Dijakom ste izjemno slab vzor. Zberite denar in plačajte globe. https://t.co/VaO7QGFIaa
Kar se izjav tiče, smo v vsej žalosti nanje že navajeni, a ne bi smelo biti tako. Spet se nam lahko porajajo besede »na mladih svet stoji.« In če nekateri stojijo tako, da jim uničujejo mladost, potem je to res. Če pa stoji tako, da se mladi učijo, živijo in pri tem celo uživajo, pa je vse že nekdaj odpovedalo. Premier in ministrica za šolstvo sta osebi, ki sta predstavnika ljudstva in mladih. Tega nista storila in to ni obtožba. Je le želja nekoga, ki živi v Sloveniji in vidi, kako se najlepša država na svetu pogreza, kar se tiče človeškosti politike. Je to res tisto, kar si želimo?
Opravičilo dijakov v stilu politikov?
Ne pozabimo niti tega, da so dijaki tisti, ki bodo naslednje leto prisostvovali na volitvah. Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo krojili usodo slovenske politike in »prevzeli odgovornost za svoja dejanja.« Usodo tistih, ki se jim v parlamentu ni potrebno testirati za covid. Tistih, ki ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, tistih, ki delijo slovensko ljudstvo in ki se ne zavedajo resnosti svojih dejanj. Včasih bi vse te stvari videli še slepi, zdaj pa nekateri poslanci ne vidijo lastnega početja. Pomembno pa je, da njihovo početje vidijo dijaki in mladi. Pa naj bo dobro ali slabo.
Morda bi se pa morali dijaki le opravičiti slovenskemu narodu, ker so bili brez mask na dogodku v zaprtem prostoru, ali ker so pili prleško vodo in jedli sendviče za sto tisoč evrov. Ups, saj to so bili nekateri poslanci in ne komaj polnoletni dijaki. Šment, to bo pomota. Opravičilo je na mestu očitno le takrat, ko sam veš, da si nekaj zaje*al. Ti dijaki pa so storili ravno obratno. Šli so na ulice, imeli miren protest, ki ni ogrožal nikogar (ja, držali so razdaljo in imeli maske) in za dober namen. Hočejo v šolo in v naslednjih dneh bodo končno tudi šli. Končno. Upamo le, da ne tudi prepozno. Upamo, da jim bo šola pomagala, ker nekaterim več kot očitno ni.
David Morris je videl tanker in ga fotografiral. Fotografija ne bi bila nič nenavadnega, če ne bi ta orjaški tanker lebdel nad vodno gladino blizu Falmoutha v Cornwallu na angleškem morju.
Učinek je primer optične iluzije, znane kot superiorna fatamorgana. Na Arktiki so takšne iluzije dokaj pogosote, lahko pa se zgodijo tudi v zimskem času v Veliki Britaniji, če je prava atmosfera, čeprav se to zgodi zelo redko.
Iluzijo povzroči temperaturni obrat. Običajno temperatura zraka pada z naraščajočo nadmorsko višino, zato so vrhovi hladnejši od vznožja. Toda v temperaturnem obratu se topel zrak nahaja na vrhu hladnejšega zraka in naredi zmedo z našo vizualno zaznavo. Obrat v Cornwallu je povzročil hladen zrak, ki je ležal nad razmeroma hladnim morjem s toplejšim zrakom zgoraj.
Ker je hladen zrak gostejši od toplega, ima višji lomni količnik. V primeru lebdeče ladje to pomeni, da se svetlobni žarki, ki prihajajo z ladje, upognejo navzdol, ko prehajajo skozi hladnejši zrak, do opazovalcev na obali. Zaradi tega je ladja videti višje, kot je v resnici.
»Superiorne fatamorgane se pojavijo zaradi vremenskih razmer, znanih kot temperaturna inverzija, kjer hladen zrak leži blizu morja, nad njim pa je toplejši zrak,« je dejal David Braine, meteorolog BBC. »Ker je hladen zrak gostejši od toplega, usmerja svetlobo v oči opazovalca, ki stoji na tleh ali na obali, in spreminja videz oddaljenega predmeta.«
Dodal je: »Superiorne fatamorgane lahko ustvarijo nekaj različnih vrst fotografij – tu se zdi, da oddaljena ladja lebdi visoko nad svojim dejanskim položajem, včasih pa lahko postane viden tudi objekt pod obzorjem.«
Fatamorgane niso nekaj povsem neobičajnega
Fotografi po vsem svetu so posneli presenetljive podobe ladij, jaht in drugih plovil, ki očitno lebdijo v zraku, zahvaljujoč superiornim fatamorganam. Eden od možnih namigov, da je pogled fatamorgana, je pomanjkanje podrobnosti pod vodno črto plovila – na primer fatamorgana lebdeče jahte ni imela spodnjega trupa in kobilice.
Ta učinek dobro poznajo mornarji, ki se včasih lahko zanesejo na lom, da bi opazili ladje, ki so geometrijsko zunaj obzorja. Mornarji pravijo, da se takšne ladje kažejo nad obzorjem. Včasih poročajo tudi o vzpenjajočihse in nagibanih fatamorganah.
Bolj znane optične iluzije so slabše fatamorgane, ki povzročajo navidezne oaze v puščavi in luže na vročih poletnih cestah. Te fatamorgane se zgodijo, ko hladnejši zrak na primer sedi na plasti vročega zraka, direktno nad cesto. Ko se sončna svetloba približa zraku blizu vroče površine, se upogne nazaj navzgor do očesa opazovalca, zaradi česar se zdi, da se nebo odraža na cesti.
Ta vikend v Torunu na Poljskem poteka dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki, ki pa je za slovensko reprezentanco polno pretresov. Zaradi pozitivnega testa na novi koronavirus je bila nekaj časa v izolaciji celotna ekipa, brez nastopa je ostal Tilen Ovniček v teku na 60 metrov, Neja Filipič je po negativnem testu lahko nastopila.
Pozitiven test za fizioterapevta ekipe
V Torunu na Poljskem se je za slovensko atletsko reprezentanco dogajala prava drama. Na novi koronavirus je bil pozitiven fizioterapevt Khalid Nasif, ki pa je bil pred odhodom že cepljen, je pojasnil Nejc Jeraša, direktor Atletske zveze Slovenije. V izolacijo je morala zato vsa ekipa. Tilen Ovničekni mogel nastopiti v kvalifikacijah teka na 60 metrov, Neja Filipičpa je testiranje opravila pravočasno in ker je bil njen test negativen, je lahko nastopila v kvalifikacijah troskoka.
Prvo člansko tekmovanje s slabim koncem
Žal nam je predvsem za Tilna Ovnička, saj je bilo to zanj prvo veliko člansko tekmovanje, za katerega je trdo garal. Normo za evropsko prvenstvo (6,76 sec) je dosegel letos na državnem prvenstvu v Novem mestu, postal je tudi državni prvak. »Zadnji dve sezoni sem se pripravljal le za to, da bi končno nastopil na veliki članski tekmi. V Novem mestu mi je uspelo doseči normo, sedaj pa sem še bolje pripravljen, kot sem bil tedaj na DP. Želim si osebnega rekorda, to bo za polfinale mogoče še premalo, a pustimo se presenetiti,” je povedal pred odhodom na Poljsko. A v kvalifikacijah žal ni mogel teči.
Neja Filipič v finale
Neja Filipič je na srečo lahko nastopila v kvalifikacijah troskoka. Foto: Facebook AZS.
Kar stresno se je začelo evropsko prvenstvo za Nejo Filipič, ki zaradi izolacije ekipe ni vedela, ali bo na tekmovanju sploh lahko nastopila. Na kvalifikacije je prišla komaj pravočasno, mislila je že, da ji ne bo uspelo, a ji je kljub zapletom uspel odličen nastop, z osebnim rekordom 14,09 metra se je uvrstila v finale, ki bo v nedeljo.
Nesreča še za Marušo Mišmaš Zrimšek
Kandidatko za medaljo na evropskem prvenstvu, Marušo Mišmaš Zrimšek, pa je v napredovanje teka na 3000 metrovustavila diskvalifikacija zaradi prestopa. Po odličnem teku (8:52,22), odtekla ga je s prvim rezultatom kvalifikacij, je bila naknadno diskvalificirana. Slovenska reprezentanca se je na sodniško odločitev pritožila, a je bila pritožba zavrnjena.
Maruša Mišmaš Zrimšek je bila po nastopu na 3000 metrov naknadno diskvalificirana. Foto: Facebook AZS
»Hudo mi je, zelo dobro sem se počutila danes, bila sem zelo močna na tekmovališču, 8:51 sem tekla z lahkoto, imela sem še veliko v sebi, a tega sedaj ne bom mogla pokazati v finalu. Take stvari se sicer v dvoranah dokaj pogosto dogajajo, kljub vsemu pa se mi zdi to vseeno preveč kruto, a tako pravilo pač je v atletiki. Sedaj se bom spočila od vsega skupaj in že gledam proti olimpijskim igram v Tokiu,« je bila razočarana Mišmaš Zrimškova.
Prestop je naredila v boju s špansko tekmovalko, ta jo je med prerivanjem porinila, je povedala Mišmaševa: »S špansko tekmovalko sva se malo prerivali v boju za prostor, katera bo šla naprej po notranji strani. Potem pa me je malo porinila, izgubila sem ravnotežje v zavoju, kjer je tudi naklon na progi. Skušala sem se ujeti, počasi sem padala proti notranji strani tekmovališča. Na posnetku je videti, kot da sem se že ujela, ker sem prestopila pet korakov po dotiku. Zato vzroka za prestop niso želeli upoštevati, čeprav sem ravno zaradi dotika Španke izgubila ravnotežje.«
Klara Lukan, druga Slovenka na 3000 metrov, je tekla v prvi skupini in bila v njej deseta (9:06,82), ter skupno 18. Večji del teka je sicer narekovala ritem, 500 metrov pred ciljem pa ji je zmanjkalo energije za hitrejši zaključek, so zapisali na spletni strani Atletske zveze Slovenije.
V finale Luka Janežič, Lia Apostolovski blizu
Luka Janežič se je uspešno prebil v finale teka na 400 metrov. Foto: Facebook AZS.
Slovenski reprezentanci se je nasmehnilo vsaj malo sreče, in sicer v teku na 400 metrov, kjer je Luka Janežič kot drugi v svoji polfinalni skupini po hudem boju s tekmovalcem iz Poljske za las prišel v finale. »Nisem bil stoodstotno prepričan, če bom prišel v finale, ko smo prečkal ciljno črto. Presenečen sem bil, da je prišel Poljak tako blizu po prvi progi. Ampak se je izšlo, sem ga prehitel, je povedal Janežič. »Problem je, da zaradi poškodbe nisem treniral, kot bi moral, to se po dveh tekih v enem dnevu še bolj pozna. Vesel sem, ker sem dokazal, da sem še vedno med najboljšimi v Evropi in bom to skušal dokazati še v finalu,« je dodal.
Lia Apostolovski je v skoku v višino nastopila na svojem prvem članskem evropskem prvenstvu in se odlično izkazala. S preskočenimi 187 centimetri, preskočila je vse višine v prvem poskusu, je bila nekaj časa celo med vodilnimi atletinjami, a ji je za las ušel uspešen skok na 191 centimetrov, kar pa bi bil njen osebni rekord v dvorani. Končala je na odličnem 9. mestu, v finale jih je napredovalo prvih osem.
Z nastopi končala večina atletov, Tina Šutej tekmuje danes, Maja Mihalinec Zidar v nedeljo
S svojimi nastopi na evropskem dvoranskem prvenstvu so končali še Lovro Mesec Košir in Gregor Grahovac v teku na 400 metrov, Jan Luxa v troskoku, Jerneja Smonkar, Anita Horvat in Žan Rudolf v teku na 800 metrov.
Tina Šutej bo v skoku ob palici nastopila danes. Foto: Facebook AZS.
Tina Šutej bo v skoku ob palici nastopila danes, je tudi ena izmed kandidatk za medalje, po drugem testu na novi koronavirus je bila negativna, tako da njen nastop ni vprašljiv.
Maja Mihalinec Zidar bo v kvalifikacijah teka na 60 metrov nastopila v nedeljo. » Sezono sem dobro začela. Upala sem, da bom do EP še malo hitrejša. A sem to zimo veliko tekmovala in potovala in posledica je bila utrujenost, česar nisem pričakovala. Po zadnjih treningih sodeč se vračam in kaže, da sem pripravljena tako kot na začetku sezone. Sestaviti moram le še dober tek in upam, da bi bo to v Torunu uspelo,« je povedala pred odhodom na Poljsko.
