Prehrana v otroštvu ima vseživljenjski vpliv

0

Uživanje preveč maščob in sladkorja kot otrok lahko spremeni tvoj mikrobiom za vse življenje, tudi če kasneje v življenju ješ bolj zdravo, kaže nova raziskava na miših.

Študija raziskovalcev UC Riverside je ena prvih, ki je pokazala znatno zmanjšanje skupnega števila in raznolikosti črevesnih bakterij pri odraslih miših, ki se kot mladiči hranijo nezdravo.

»Preučevali smo miši, toda učinek, ki smo ga opazili, je enak otrokom, ki imajo zahodnjaško prehrano z veliko maščob in sladkorja, črevesni mikrobiom pa je še vedno prizadet do šest let po puberteti,« je pojasnil evolucijski fiziolog UCR Theodore Garland.

Članek, ki opisuje študijo, je bil objavljen v Journal of Experimental Biology.

Mikrobiom se nanaša na vse bakterije, pa tudi na glive, parazite in viruse, ki živijo na živali ali človeku oziroma v njem. Večino teh mikroorganizmov najdemo v črevesju, skoraj vsi pa pomagajo: spodbujajo imunski sistem, razgrajujejo hrano in pomagajo sintetizirati ključne vitamine.

V zdravem telesu obstaja ravnovesje patogenih in koristnih organizmov. Če pa se ravnovesje poruši z uporabo antibiotikov, bolezni ali nezdrave prehrane, lahko telo postane dovzetno za bolezni.

V tej študiji je Garlandova ekipa iskala vplive na mikrobiom, potem ko je miši razdelila v štiri skupine: nekatere so bile hranjene s standardno, zdravo prehrano, nekatere z manj zdravo zahodno prehrano, nekatere so imele dostop do tekaškega kolesa za vadbo in nekatere ga niso imele.

Po treh tednih, preživetih na teh dietah, so bile vse miši vrnjene na običajno prehrano in brez gibanja, kar je običajno v laboratoriju. Na 14-tedenski meji je ekipa preučila raznolikost in številčnost bakterij v živalih.

Zahodna prehrana v zgodnjih letih življenja ima dolgoročnejše učinke na mikrobiom, kot vadba v zgodnjih letih življenja

Ugotovili so, da se je v zahodni dieti znatno zmanjšala količina bakterij, kot je Muribaculum intestinale. Ta vrsta bakterij sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov.

Analiza je pokazala tudi, da so črevesne bakterije občutljive na količino gibanja miši. Število bakterij muribaculum se je povečalo pri miših, ki so dobivale standardno prehrano in so imele dostop do tekaškega kolesa ter pri miših z visoko vsebnostjo maščob, ne glede na to, ali so telovadile ali ne.

Raziskovalci verjamejo, da bi ta vrsta bakterij in njihova družina, ki ji pripada, lahko vplivala na količino energije, ki jo ima gostitelj. Nadaljujejo se raziskave drugih funkcij, ki jih ima ta vrsta bakterij.

Drug pomemben učinek je bil porast zelo podobnih vrst bakterij, ki so se povečale po petih tednih teka na tekaškem kolesu, v študiji drugih raziskovalcev. To kaže na to, da lahko samo vadba poveča prisotnost teh bakterij.

Na kratko, UCR raziskovalci so ugotovili, da je zahodna prehrana v zgodnjih letih življenja imela dolgoročnejše učinke na mikrobiom, kot vadba v zgodnjih letih življenja.

Garlandova ekipa bi želela ponoviti ta poskus in vzeti vzorce v dodatnih časovnih obdobjih, da bi bolje razumela, kdaj se spremembe na mišjih mikrobiomih prvič pojavijo in ali segajo v še poznejše življenjske faze.

Ne glede na to, kdaj se učinki pojavijo prvič, pa raziskovalci pravijo, da je pomembno, da so jih opazili toliko časa po spremembi prehrane in po tem tudi po obratni spremembi.

Garland pravi, da nisi samo tisto, kar ješ, ampak tisto, kar si jedel kot otrok!

Prehranska piramida

Trilogija nenavadnih otrok Ransoma Riggsa

0

Ransom Riggs je eden tistih avtorjev, ki je v dejanski svet uvrstil novo vejo fantazije. To mu je uspelo s trilogijo nenavadnih otrok v knjigah Otok nenavadnih otrok, Votlo mesto in Knjižnica duš. Pospremljena z zares čudovitimi fotografijami, zgodovino in sprejemanjem drugačnosti je to ena izmed trilogij za več generacij. Dodatek fantazije je največkrat le še češnja na torti in to velja tudi tukaj.

Trilogija Ransoma Riggsa uči sprejemanje drugačnosti

Ko je avtor Ransom Riggs zbiral fotografije in jih pokazal uredniku z željo, da bi jih uporabil v otroški slikanici, mu je ta odgovoril, naj iz tega napravi zgodbo. Dobili smo prvo knjigo Otok nenavadnih otrok (Miss Peregrines Home for Peculiar Children), ki sta mu sledili še dve knjigi v prvi trilogiji. Temu sicer sledijo še ostale knjige, ki pa še niso prevedene v slovenščino.

Fotografije so tiste, ki dajo globino in čustva knjigi, ki se najbolj spopada z drugačnostjo in sprejemanjem le te. Posebneži ali izgnanci, ki jih družba ne bi sprejela, so tokrat otroci, kar nam da še lažji razlog, da spoznamo, kako neumno je soditi po izgledu. Šteje notranjost in to je vse, kar rabimo.

Ransom Riggs vpelje prijateljstvo, nekaj mladostniške ljubezni in čudaškosti v fantazijsko zgodbo. Res da ta svoje dogajanje najde v resničnem svetu, a ravno to ji da še večji občutek misticizma. Med nami je nekaj, česar ne vidimo oziroma ne želimo videti. Kot pri vseh fantazijskih knjigah pa se srečujemo z novimi besedami, ki so nam všeč ali pač ne. Osnove teh besed je odlično predstavila prevajalka Jedrt Maležič (drugi del je prevedla Maja Ropret) in tako je lahko knjiga veliko boljša tudi v prevodu. Vse se zdi naravno in tekoče, razen zlobnežev v zgodbi, seveda.

Trilogija nenavadnih otrok je fantazijsko branje za vse generacije in to je izjemna pohvala, ki jo lahko dobi mladinska knjiga. Zanimiv dodatek s fotografijami pa nam da dodatno globino v razumevanje celotne zgodbe. Vseeno pa knjiga ni namenjena najmlajšim, saj velikokrat prevladujejo bolj grozni aspekti, ki lahko prestrašijo tudi starejše bralce.

Nauk in uživanje, česa več si že ne moremo želeti. In to nam da trilogija Ransoma Riggsa.

Nenavadnost in kako jo sprejeti

Otok nenavadnih otrok

Ransom Riggs, prevedla Jedrt Maležič, 352 strani.

Roman Ransoma Riggsa Otok nenavadnih otrok brez predaha srhljivo vleče v čudesni svet mladega Jacoba, ko se osamelo sooča z depresijo po grozljivi prigodi z dedkom Abrahamom, domnevno dementnim, očitno še kako posebnim junakom. Če naj Jacob količkaj verjame dedovim zgodbam, mora na čudno in samotno pot, a starši bi ga najraje ovili v vato, saj vendarle nič, čemur naj bi bil Jacob priča v dedovi hiši, ne zveni smiselno. Jacob se kljub ovirajoči zaščiti družine in edinega prijatelja zakoplje v dedkove fotografije, ki sprožijo nujno potovanje na otok ob britanski obali. Čudaški in robati prebivalci niso nič v primerjavi z vremenskimi neprilikami in bizarno vilo na zapuščeni obali, zdaj razdejano od bombardiranja v drugi svetovni vojni, nekoč pa razkošno zavetje za prav posebne sirote, ki so med vojno ob odkritju svojih vnebovpijoče nenavadnih darov ubežale svetu slehernikov in našle varovalo v časovni zanki, ki jo pričara karizmatična imbrinka gdč. Selec, več kot učiteljica ali varuška. Ker Jacob družabništvo s posebneži ohranja skrivno, ga pestijo mnoge zagate, od katerih je nemara najbolj pereča razdvojenost med svetovoma, naposled pa se v škripcih znajde celotna srenja posebnežev, ko se otrokom razodevajo ukane zlih človečnjakov in votležev s smrtno nevarnimi nakanami.

Votlo mesto

Ransom Riggs, prevedla Maja Ropret, 384 strani.

3. september 1940. Deset otroških posebnežev beži pred vojsko smrtonosnih pošasti. In le ena oseba jim lahko pomaga. Ko le ne bi bila ujeta v telo ptice … V naslednjem dejanju povsem neverjetnega popotovanja, ki ga je razprl Otoku nenavadnih otrok, se Jacob Portman in njegovi novi zavezniki namenijo v London, svetovno prestolnico posebnežev. Tam se nadejajo ozdravitve svoje ljubljene ravnateljice, gospodične Selec. A v tem od vojne opustošenem mestu strahotna presenečenja prežijo prav na vsakem koraku. In da bi Jacob otroške posebneže mogel pripeljati na varno, mora razrešiti zagonetko ljubezni do Emme Bloom.

Knjižnica duš

Ransom Riggs, prevedla Jedrt Maležič, 470 strani.

Uvodne strani domišljijske srhljivke odstrnejo, da je šestnajstletni Jakob obdarjen z nenavadno nadnaravno sposobnostjo. Zlobne sile otroške posebneže držijo ujete v strogo zastraženi trdnjavi. V želji po njihovi rešitvi se Jakob poda na nevarno potovanje skozi časovno zanko. Spremljata ga Emma Bloom, dekle, pod katere prstnimi konicami zlahka vzplamtijo ognjeni plameni, in pasji prijatelj Addison MacHenry, ki je vešč izvohljanja izgubljenih otrok. Pot trojico vodi iz sodobnega Londona do labirinstkih ulic Hudičeve posesti, najbolj bedne četrti v vsej viktorijanski Angliji. To je kraj, kjer naj se enkrat in za vselej odloči usoda čudaških otrok …

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.

Ali si vedel? Zanemarjanje živali lahko prijaviš tudi anonimno

0

Vse preveč pogosto naletimo na družabnih omrežjih na pretresljive slike ali posnetke zanemarjenih ali mučenih živali. Objavljanje takšne vsebine sicer že pripomore k širjenju javne ozaveščenosti o pomenu odgovornega ravnanja z živalmi, zelo redko pa pride do dejanske prijave zanemarjanja pristojnim organom. Kaj lahko storiš, če opaziš zanemarjanje živali?

Možna tudi anonimna prijava na pristojni urad

Prijavo za zanemarjanje živali lahko poda kdorkoli, tudi anonimno – razlike v obravnavi ni, so pa inšpektorji pri anonimni prijavi zavezani k varovanju vira prijave. Prijavo lahko podaš na pristojni območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ob prijavi je treba podati čim bolj točne podatke o lokaciji zanemarjanja (naslov ali vsaj približni naslov) ali o kršitelju.

Samo posnetki iz družabnih omrežij ne zadostujejo

Mnoge prijave vsebujejo samo priložene posnetke brez dodatnih informacij, ti posnetki pa so velikokrat samo prekopirani iz družabnih omrežij. Zaradi pomanjkanja konkretnih podatkov o lokaciji ali kršitelju inšpektorji posledično prijave ne morejo obravnavati, zato prijavitelje pozivajo k čim bolj dodelani prijavi. Sumi trpljenja živali se po navadi obravnavajo v tednu dni po prejetju prijave.

Več informacij in kontakte območnih uradov najdeš na vladni spletni strani Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kako uspešno voditi kombinirani pouk v času covida-19?

Statistike okužb kažejo, da se bodo ukrepi, povezani s pandemijo, kmalu začeli sproščati. V šolstvu to pomeni prehod na kombiniran pouk, ki vključuje učitelja in nekaj učencev v razredu, ostale pa na daljavo. To predstavlja številnim izobraževalcem težavo, saj učitelji pogosto niso zmožni osredotočanja na obe skupini učencev. Tako se (kot nam povejo študentje) prevečkrat zgodi, da se profesor osredotoči na tablo in pozabi na oddaljene udeležence.

Rešitev so interaktivni zasloni na dotik. Ti združujejo funkcije pametne table s funkcijami videokonferenčnega sistema. Gre za televizijski zaslon, ki ne vsebuje pomanjkljivosti projektorjev. Sistem ne potrebuje posebnih pisal, saj deluje s prstom ali vsakim kemičnim svinčnikom, tudi tankimi. Sposobna je prepoznati debelino pisala, tako da omogoča pisanje s tanjšimi ali debelejšimi pisali ter brisanje z dlanjo. Kot se spodobi za moderni zaslon na dotik, ta vključuje tudi oleofobično plast prosti prstnim odtisom.

Torej gre za plug-and-play rešitev. Zaslon na dotik pa omogoča veliko več možnosti kot navaden presenter (tisti daljinec z gumbi naprej in nazaj), kot so označevanje, približevanje, pisanje in risanje.

Interaktivni zaslon vključuje še 2 kameri, s pomočjo katerih omogoča tudi video predavanje na daljavo. To lahko omogoči, da eno predavanje spremljajo udeleženci v živo v predavalnici, drugi v živo na daljavo od doma, tretji pa po poteku pogledajo posnetek in gradivo, naloženo v oblak. Takšen sistem lahko končno omogoči enakovreden študij na daljavo predvsem, ko gre za kombinirana predavanja.

Interaktivni zasloni Newline so že na voljo pri podjetju Secop in v našem uredništvu upamo, da jih bodo fakultete s pridom izkoriščale za študij na daljavo.

Newline interaktivni zasloni - Hibridno izobraževanje in izobraževanje na daljavo

5 dobrih razlogov, zakaj naj se otrok začne ukvarjati z minimotom

0

1. Varnost in izkušnje

To je bil prvi razlog, da me je oče posedel na minimoto. On je razmišljal tako: osnov vožnje z motorjem me bo naučil zdaj, da ne bom postal tak, kot večina mladostnikov, ki se usedejo na svoj prvi, navadno precej močan motor, brez nobene izkušnje. Jaz sem se v minimoto šoli naučil osnov varne vožnje motorja. Hkrati pa sem spoznal še eno zelo pomembno stvar: ko se prvič zdivjaš na stezi, te dirkanje po cestah ne zanima več. Adrenalin je doma na dirkališču, kjer je okolje varno in kontrolirano.

Hitrost na stezi
Na stezi v Krškem.

2. Zdrav duh v zdravem telesu

Minimoto je šport kot vsi drugi. Ne moreš biti dober, če se le enkrat na teden usedeš na motor. Potrebno je delati tudi na dirkaču. Tu imam v mislih fizične vaje kot so tek, kolesarjenje, raztezanje, vaje za moč in koordinacijo, zdravo življenje, zdravo prehrano. Hkrati pa imamo pravi športniki tudi etični kodeks, zaradi katerega odklanjamo doping, se obnašamo pošteno, solidarno in spoštujemo naše nasprotnike.

Zdrav duh v zdravem telesu
Zdrav duh v zdravem telesu.

3. Samozavest in motivacija

Občutka, ko prvi prečakaš ciljno črto, se ne da opisati. Lahko vam povem, da tisti trenutek dobiš krila, da se počutiš nepremagljivega. To se zgodi tudi najbolj zadržanim otrokom in verjemite mi, da se jim samozavest zelo dvigne. Začneš zaupati sam vase, saj si nekaj dosegel ti, sam. Zato si želiš, da bi se ta trenutek ponovil znova in znova.

Veselje ob zmagi
Veselje ob zmagi.

4. Koncentracija

Raziskava je pokazala, da so se bili otroci v 30-ih letih prejšnjega stoletja sposobni koncentrirati približno 22 minut, medtem ko je ta čas pri nas padel na pičlih 7 sekund! Naj vam povem z drugimi besedami … 7 sekund sta približno 2 zavoja na stezi. Pa recimo, da ima steza 12 zavojev in je dirka dolga 15 minut. Kaj bi jaz brez koncentracije?! Verjemite mi, otrok se mora na motorju skoncentrirati, ker bo sicer veliko več časa po tleh, kot na motorju; to pa nobenemu otroku ni zabavno. Minimoto vam bo pomagal graditi na disciplini in koncentraciji.

Koncentracija otrok
Koncentracija tudi v šoli.

5. Sprostitev

Ko se usedem na svoj minimoto, se počutim kot bi bil v drugem svetu. Osredotočim se le na stezo in njene ovinke, na prehitevanje nasprotnikov in vse mi je jasno, enostavno. Na motorju se sprostim in umirim, to pa mi potem pomaga tudi v šoli.

Otroški smeh
Smeh na stezi.

Kaj pravite, so vas moji razlogi prepričali?

Cepivo covid-19: Kaj dejansko pomeni 95-odstotna učinkovitost?

0

Verjetno že veš, da je učinkovitost cepiva Pfizer proti covidu-19 95 %, Ruski Sputnik 95 %, Moderna 94 %, AstraZeneca 70 % in Johnson & Johnson's 66 %. Kaj pa te številke pravzaprav pomenijo?

To ni samo akademsko vprašanje. Kako ljudje razumejo te številke, vpliva na to, kako razmišljajo o cepivu, ali ga dobijo in kako se obnašajo po prejemu, kar ima vse večje posledice za pandemijo.

Torej, kako naj si ljudje razlagajo te številke?

»Menim, da je pomembno, da ljudje razumejo, da gre za izjemno učinkovito cepivo,« je povedala Brianne Barker, virologinja z univerze Drew v New Jerseyju in se sklicevala na cepivo Pfizer. »To je veliko bolj učinkovito, kot si morda mislite.«

Pogost nesporazum je, da 95-odstotna učinkovitost pomeni, da je v kliničnem preskušanju Pfizer 5% cepljenih dobilo COVID. Toda to ni res. Dejanski odstotek cepljenih v preskušanjih Pfizer (in Moderna), ki so prejeli COVID-19, je bil približno stokrat manjši od tega: 0,04 %.

Kar dejansko pomeni 95 % je, da imajo cepljeni 95 % manjše tveganje za pridobitev covida-19 v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine, ki niso bili cepljeni. Z drugimi besedami, cepljeni ljudje v kliničnem preskušanju Pfizer so imeli 20-krat manj verjetnosti, da bi prejeli covid-19 kot kontrolna skupina.

Zaradi tega je cepivo »eno najučinkovitejših cepiv, ki jih imamo,« je Barker povedala za Live Science. Za primerjavo je cepivo proti dvema odmerkoma proti ošpicam, mumpsu in rubeoli (MMR) po ocenah Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) 97 % učinkovito proti ošpicam in 88 % proti mumpsu. Cepivo proti sezonski gripi je učinkovito med 40 % in 60 %  (razlikuje se od leta do leta, odvisno od cepiva tega leta in sevov gripe), vendar je kljub temu v letih 2019–2020 preprečilo približno 7,5 milijona primerov gripe, po podatkih za ZDA.

Če torej učinkovitost pomeni nekaj odstotkov manj primerov covida-19, kaj šteje kot »primer covid«?

Tako Pfizer kot Moderna sta primer opredelila kot vsaj en simptom (pa čeprav blag) in pozitiven test na covid-19. Johnson&Johnson so »primer« opredelili kot pozitiven test COVID-19 z vsaj enim zmernim simptomom (na primer težko sapo, nenormalno koncentracijo kisika v krvi ali nenormalno hitrostjo dihanja) ali vsaj dvema blažjima simptomoma (kot so vročina, kašelj, utrujenost, glavobol ali slabost). Nekdo z zmernim primerom covida-19 po tej definiciji je lahko blago prizadet ali pa je onesposobljen in se nekaj tednov počuti precej slabo.

Barker opozarja, da je težko neposredno primerjati učinkovitost med cepivi Johnson&Johnson, Pfizer in Moderna, ker so se klinična preskušanja zgodila na različnih geografskih območjih z različnimi populacijami in v nekoliko drugačnih časovnih obdobjih pandemije, ko so se pojavile različne različice covida-19 so krožile. »Bilo je več ljudi, ki so imeli B117 (VB sev) ali druge vrste variant v času testiranja Johnson&Johnson kot med poskusom Moderna,« je dejala.

Nobeno od treh glavnih cepiv sploh ni preučevalo asimptomatskega covida-19

»Vse te številke učinkovitosti so zaščita pred simptomi in ne zaščita pred okužbo,« je dejala Barker. Nekatere zgodnje študije namigujejo, da cepivi Pfizer in Moderna zmanjšujeta tudi število virusnih delcev v človekovem telesu, ki se imenuje virusna obremenitev, in verjetnost pozitivnega testiranja, kar bi zmanjšalo prenos. Kljub temu, ker še ne vemo da ljudje zagotovo »ne morejo sneti maske«, ko so cepljeni, je povedala Barker.

Toda vsa tri preskušanja so uporabila tudi drugo, potencialno pomembnejšo definicijo »primerov«. Najbolj delamo na tem, da zaščitimo ljudi pred najhujšimi izidi covida-19: hospitalizacija in smrt. Tako so Moderna, Pfizer in Johnson&Johnson izmerili tudi, kako so njihova cepiva delovala proti hudi bolezni (kar je pomenilo močno prizadeto srčno ali dihalno frekvenco, potrebo po dodatnem kisiku, sprejem v oddelek za intenzivno uporabo, odpoved dihanja ali smrt).

Vsa tri cepiva so bila 100% učinkovita pri preprečevanju hudih bolezni šest tednov po prvem odmerku (za Moderno) ali sedem tednov po prvem odmerku (za Pfizer in Johnson&Johnson, od katerih slednji zahteva le en odmerek). Nič od cepljenih ljudi v katerem koli preskušanju ni bilo hospitaliziranih ali umrlih zaradi covida-19, potem ko so cepiva v celoti začela delovati.

»Kako neverjetno srečo imamo, da so ta cepiva tako učinkovita,« je dejala Barkerjeva.

21. februar je mednarodni dan maternega jezika

0

Enaindvajseti februar je dan, na katerega se obeležuje svetovni dan materinščine. Ta je svoj poseben dan dobila na pobudo Unesca in tako svoj dan materni jeziki po svetu, predvsem pa njihovi govorci, praznujejo že od leta 1999. Namen posebnega dneva je, da se spomnimo, kaj nam pomeni materni jezik in kaj ta pojem pomeni v odnosu do jezikovne in kulturne raznolikosti ter večjezičnosti.

Jeziki brez meja

Unesco je mednarodni dan maternih jezikov razglasil v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.

Tema letošnjega spominskega dneva, s katerim želi Unesco spodbuditi spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je Jeziki brez meja. Čezmejni jeziki lahko po mnenju organizacije spodbujajo miren dialog in pripomorejo k ohranjanju avtohtone dediščine, poroča STA. Pomembno je namreč, da spoštujemo ne le svoj materni jezik, temveč materne jezike vseh govorcev po svetu.

Materni jezik …

… je tisti, ki se ga v otroštvu naučimo kot prvega in v katerem se tudi najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi kot naš prvi jezik. Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona ljudem v Sloveniji in tudi drugod, blizu in daleč, po svetu.

angleški slovar
Materni jezik je naš prvi jezik.

Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih (italijanska in madžarska manjšina) sta materna jezika mnogih italijanščina in madžarščina, prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav.

Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino, angleščino in španščino.

Dogodek, posvečen maternemu jeziku

Da bi ozavestili pomen maternega jezika, se bo jutri, 22. februarja, ob 18. uri na to temo tudi razpravljalo. Društvo pisateljev Slovenije namreč organizira virtualno okroglo mizo, ki jo bo moderiral Aljaž Koprivnikar, o svoji izkušnji prehajanja med jezikovnimi kulturami in o tem, kaj to pomeni za proces pisanja ter literaturo pa bodo govorili Brina Švigelj MératMaja Haderlap in Lajos Bence.

Virtualna okrogla miza bo zaradi epidemiološke slike potekala preko aplikacije Zoom, obenem bo predvajana »v živo« preko Facebook strani Društva slovenskih pisateljev. Posnetek okrogle mize bo objavljen tudi na njihovi spletni strani.

Slovenska beseda – beseda praznika, vriskanja in petja

Slovenščina je lep in poseben jezik. Tega so se dobro zavedali že številni pisatelji v preteklosti, dandanes pa moramo prav tako ozavestiti, da je slovenščina veliko več kot le enostavno sredstvo komuniciranja, ki ga zlahka lahko zamenjajo drugi jeziki.

prešeren
Velik pomen za razvoj slovenskega jezika ima s svojo poezijo France Prešeren.

France Prešeren se je, čeprav je obvladal tako nemščino kot slovenščino (z nemščino bi najbrž bolj zaslovel, tako pa je danes znan le kot nacionalni pesnik), odločil za pisanje v slovenskem jeziku in tako naš jezik in našo književnost postavil ob bok drugim evropskim jezikom in književnostim.

Ivan Cankar je prav tako močno ljubil slovenski jezik in o njem zapisal: slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.

Florjan Lipuš, pisatelj z avstrijske Koroške, ki se močno zavzema za slovensko besedo tudi na tem območju, je ob podelitvi Prešernove nagrade za svoj pisateljski opus povedal:

»Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.« Jezik namreč »ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih, ni samo vsakdanje sredstvo sporazumevanja, na jeziku je zgrajena naša samozavest, naša bitnost, naš obstanek«.

Imejmo radi slovenski jezik!

UP objavila razpis Erasmus+

0

Univerza na Primorskem (UP) je objavila razpis za mednarodne izmenjave v študijskem letu 2021/22 v okviru pograma Erasmus+ KA103.

Praktično usposabljanje ali študij lahko delaš v članicah EU, Liechtensteinu, Turčiji, Norveškem, Islandiji, Republiki Severni Makedoniji in Srbiji. Praktično usposabljanje traja 2-12 mesecev, študij pa 3-12 mesecev, vendar ne več od enega leta. Obdobje izmenjave je od 1. 6. 2021 do 30. 9. 2022.

Kdo se lahko prijavi na razpis?

Na razpis se lahko prijaviš, če si študent Univerze na Primorskem, ki:

  • ima status rednega ali izrednega študenta na dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih UP in
  • ki v času dosedanjega študija na isti stopnji študija (na katero bodo vpisani v študijskem letu 2021/22) še ni izkoristil 12 mesecev izmenjave v okviru programa Erasmus+.

Če si dodiplomski študent, ki je v štududijskem letu 2020/21 vpisan v 1. letnik, se za namen študija lahko prijaviš za 2. semester študijskega leta 2021/22.

Pogoj za udeležbo na praktičnem usposabljanju je status študenta oziroma tako imenovanega mladega diplomanta.

Kako se prijaviš?

Prijavo oddaš v VIS/ŠIS. Vsebovati mora:

  • prijavnico;
  • kratek življenjepis;
  • motivacijsko pismo;
  • dokazilo o znanju tujih jezikov.

V prijavnici označiš tri želene institucije po prioritetnem seznamu za namen študija ali vpišeš želeno državo za opravljanje praktičnega usposabljanja.

Rok za prijavo je torek, 9. 3. 2021, o izbiri pa boš pisno obveščen.

Podrobnejše informacije o pogojih in možnostih za izmenjave lahko dobiš pri koordinatorju na svoji fakulteti ali na spletnih straneh članice UP.

Več informacij o razpisu, povezavah na spletno prijavnico, navodilih za oddajo prijave in priloge dobiš na spletni strani Univerze na Primorskem.

Varen in izjemno natančen pristanek roverja Vztrajnost na površje Marsa

0

Nasin rover Perseverance je v četrtek (18. februarja) opravil najnatančnejši pristanek v zgodovini Marsa in se uspešno dotaknil kraterja Jezero. Pristanek je postavil mobilni robotski laboratorij v položaj, da bo začel lov na znake dolgo izgubljenega življenja v starodavnih ostankih rečne delte, ki je nekoč tekla po regiji.

NASA’s Mars 2020 Perseverance Rover Mission Real-time Tracker

Tono težek stroj je med spuščanjem v marsovsko atmosfero domov oddajal serijo kratki pingov, kar je nakazovalo na uspeh vsakega izmed serije zapletenih manevrov, ki so bili potrebni za varen pristanek na površino. Končna stopnja pristanka je vključevala še nikoli uporabljenega robotskega nebesnega dvigala (Skycrane), ki je roverja vodil do varnega mesta za pristanek in ga popolnoma ustavil, preden ga je spustil zadnjih 20 metrov na površino s kabli. Rover je svoj signal prenašal prek satelita Mars Reconnaissance Orbiter (MRO), ki je na Zemljo sporočil varni pristanek.

»Pristanek uspešen! Vztrajnost je pristala na Marsu,«

je dejal Swati Mohan, vodja in vodja operacij za vodenje in nadzor misije ter komentator misije NASA v prenosu v živo na NASA TV med dogodkom.

Videoposnetek je prikazal, kako je ekipa za vstop, spust in pristanek laboratorija za reaktivni pogon izbruhnila z vzkliki, ko je Perseverance sporočila svoj uspeh, ki je prispel po 15-minutni zamudi zaradi razdalje med Marsom in Zemljo ter določenega zaostanka od MRO.

Vztrajnost še ni poslala nobene nove slike domov, čeprav bi morale priti v naslednjih urah in dneh. NASA je namestila kamere in mikrofon na vozilo za spust in rover za snemanje pristanka. Prenos velikih video datotek lahko traja do enega tedna, da se v celoti prensejo čez medplanetarni prostor, je sporočila NASA.

Naloga Vztrajnosti je iskanje znakov življenja

To pomeni, da je rover postal geolog na jedrski pogon v vrednosti 2,7 milijarde dolarjev z velikim naborom orodji za natančno opazovanje spojin, prisotnih v mineralih kraterja, in iskanje znakov starodavnega življenja. Vključuje tudi zemeljski radar za preučevanje podzemne geologije regije in eksperiment, namenjen proizvodnji kisika iz marsovskega ogljikovega dioksida – koncepta tehnologije, ki bi verjetno bila ključni sestavni del vseh prihodnjih misij na Marsu s posadko. Rover bo zbral tudi vzorce, za katere NASA upa, da se bodo vrnili na Zemljo z uporabo prihodnje skupne misije z Evropsko vesoljsko agencijo.

Helikopter velikosti goloba z imenom Ingenuity je tudi varno prispel na površino, pritrjen na trebuh Vztrajnosti. To je tudi eksperimentalni poskus, katerega cilj je doseči prvi polet na Marsu.

Vse to pa bo trajalo nekaj časa, da se vzpostavi in zažene. Za zdaj si NASA lahko oddahne, ker njen velik projekt ni bil uničen ob trku.

PULSE vitezi rešujejo slovensko glasbo in osvajajo gradove

0

Kultura in turizem sta pod težko preizkušnjo, saj skušata preživeti epidemijo in njene posledice. In prav v težkih časih se najde luč svetlobe, ki lahko pomeni svetlejšo prihodnost. Točno to si želijo tudi Pulse Vitezi, ki želijo z gibanjem PULSE ozavestiti in rešiti slovensko kulturo in turizem. House scena po slovenskih gradovih se sliši odlično, če pa je za tem še inovativnost in kakovost, potem so to lahko samo Pulse Vitezi.

Gibanje PULSE in #PulseVitezi

Štirje slovenski DJ-i in producenti so združili moči in ustvarili gibanje PULSE. Dino, DZ, RGM, SIBBJAG in Ted Funke so ekipa, ki združuje umetnike s področja glasbenega ustvarjanja, izvajalce s področja organizacije dogodkov in navdušence nad house glasbo. V trenutni težki situaciji ustvarjajo nove priložnosti in spodbujajo kreativno sodelovanje ter delovanje vseh, ki bi se jim želeli tudi pridružiti.

Kot #PulseVitezi so lansirali projekt, ki povezuje sedanjost in preteklost. S pomočjo live-streamov s slovenskih gradov združujejo slovensko house glasbo in kulturno dediščino gradov. Prvi osvojeni grad je bil Vurberk, ekipa pa ima željo nadaljevati svojo pot po drugih slovenskih gradovih. Posnetek iz gradu Vurberk si lahko ogledaš na koncu članka.

PULSE Vitez varuje DJ mizo izza katere lahko slišimo avtorske skladbe, ki so jih ustvarili člani ekipe. Ko to povežemo z amfiteatrskim ambientom gradu, smo lahko samo še navdušeni. Za ušesa poskrbi house, za oči pa izjemni zračni posnetki.

Kot pravijo Pulse Vitezi, je slovenski house vez med glasbo in okoljem, stičišče ljudi in idej, most enakosti in enotnosti ter želja po umetniškem izražanju. Njihova želja je v teh težkih časih ozaveščati ljudi o glasbeni in kulturni sceni, ki močno trpita za posledicami epidemije in ukrepov. Z željo po promoviranju artistov, ustvarjalnost, glasbe in ustvarjanju novih priložnosti za člane zapostavljenih panog, je nastalo gibanje PULSE.

Grad Vurberk je le začetek

S prenosom z gradu Vurberk se je začela zanimiva zgodba, o kateri bomo še poročali. Vsekakor pa so fantje že zdaj dokazali, da se prav v težkih časih rojevajo pametne in zanimive ideje. Vse to in še več je PULSE, ki bi znala biti ena izmed najbolj navdihujočih zgodb zadnjih nekaj let na slovenski glasbeni sceni.

#PULSEcastle I Vurberk I Live Stream DJ Set On A Beautiful Slovenian Castle I SLO House Music Mix