Z novim letom bodo v veljavo stopili dodatni varnostni elementi pri kartičnem plačevanju preko spleta. Pri plačilih bo tako obvezna uporaba dveh od treh varnostnih elementov, ki dokazujejo, da je plačnik imetnik plačilne kartice.
Izjem ne bo
Evropska unija je z direktivo o plačilnih storitvah sprejela ukrepe za večjo zaščito spletnih plačil. Pri kartičnih plačilnih transakcijah z vsemi plačilnimi karticami bodo zaradi strožjih varnostnih zahtev od 1. januarja naprej preverjali pristnost imetnika kartice z močnejšo avtentikacijo. To velja tako za fizične kot tudi za pravne osebe.
Kaj to pomeni?
Varnostni elementi so nekaj, kar veš (geslo, koda PIN ali odgovor na varnostno vprašanje), nekaj, kar imaš (pametni telefon ali druga mobilna naprava) in nekaj, kar si (prstni odtis, roženica, obraz, glas). Na spletnih prodajnih mestih znotraj EU tako ne bo več zadostovalo potrjevanje z enkratnim geslom, prejetim preko sporočila SMS.
Rešitve in načini izvajanja močne avtentikacije bodo pri bankah ter hranilnicah različni. Združenje bank Slovenije uporabnikom svetuje, naj se s spremembami pravočasno seznanijo. Za več informacij se lahko obrneš na svojo banko.
Vlada je v teh dneh med drugim obravnavala tudi predlog o dopolnitvi zakona o cestninjenju. Po omenjenem predlogu bi bilo lastnikom vozil omogočeno, da celoletno vinjeto za leto 2021, ki je v veljavi od prvega decembra, kupijo po 25 % nižji ceni.
Letna vinjeta po veljavnem ceniku trenutno stane 110,00 €, s popustom pa bi vozniki zanjo plačali dobrih 80 €.
Predlog se je znašel v vladi zaradi nezmožnosti koriščenja vinjet v letu 2020. Zaradi prepovedi gibanja med regijami, občinami in uvedbe policijske se je namreč po avtocestah letos vozilo znatno manj vozil.
Vlada je predlog gladko zavrnila, saj naj bi Dars kljub lockdownu ves čas omogočal razpoložljivost avtocest in hitrih cest. Svojo odločitev razlagajo tudi s tem, da se je veliko ljudi tudi med zaprtjem občinskih meja po cestninskem omrežju prevažalo na delo.
Si sploh upamo pomisliti na denarno pomoč študentski populaciji s strani vlade, če si že popusta za vinjete (ki jih nismo koristili) ne zaslužimo?
Znanstveniki so odkrili, da imajo tudi aligatorji zmožnost, da jim znova zraste rep. To zmožnost si delijo z mnogimi manjšimi plazilci, ki jim po poškodbi na novo zraste rep. Mladim aligatorjem rep sicer zraste nazaj, a ne v takšni dolžini, kot je bil prvi. Znanstveniki pravijo, da naj bi rep zrasel do dvajsetih odstotkov njihove telesne dolžine.
Regeneracija tkiv v repu
Ekipa raziskovalcev na univerzi Arizona State je skupaj s sodelavci louisianskega oddelka za divje živali in ribištvo prišla do zanimivega zaključka. Odkrili so, da imajo podobno kot manjši plazilci, tudi mladi aligatorji zmožnost reparacije svojega repa. Ta zraste do dvajsetih odstotkov njihove telesne dolžine, kar je vseeno manj, kot je bila dolžina prvega repa.
»Pri aligatorjih je najbolj zanimivo to, da so kljub izjemni dolžini še vedno zmožni regeneracije repa. Po raziskavah so tako zmožni regeneracije in samo-celjenja ran,« je nad živalmi navdušena Cindy Xu, ki je del ekipe raziskovalcev.
Regeneracija repa pri aligatorjih
Odstop od evolucijske črte
Ekipa je z novimi tehnikami slikanja anatomije in razlikovanjem tkivnih celic prišla do odkritja postopka regeneracije tkiv repa pri aligatorjih. »Ponovna rast kapilar, hrustanca, živcev in lusk. Vse to so pokazale raziskave, ki se ujemajo z dosedanjimi študijami, a z eno razliko. Vezivno tkivo, ki nadomesti obkostne mišice je veliko bolj podobno tkivu lusk, kot smo si mislili,« je še dodala.
Njihovo odkritje zdaj postavlja vprašanje o razpotju v evoluciji. Pred 250 milijoni let so se predniki današnjih aligatorjev, dinozavrov in ptičev ločili v te tri skupine. Ker ptice nimajo zmožnosti regeneracije, je zdaj pomembno vprašanje, kdaj točno se je pri pticah ta zmožnost izbrisala iz razvojne črte.
Knjiga zdravnika Rajiva Partija z naslovom Prebujenje po smrti je (delni) odgovor na večno vprašanje. Kaj se zgodi z nami, ko umremo? Življenje po smrti je izkusil zdravnik v kalifornijski bolnišnici in nam v knjigi to tudi razkril. Ne le to, povedal je tudi, kako mu je ta dogodek spremenil pogled na življenje in stvari, ki ga dopolnjujejo.
Odgovor na vprašanje, kaj se z nami zgodi v smrti
Resnična zgodba o zdravnikovem popotovanju v onostranstvo in znanje o samozdravljenju, ki ga je prineslo od tam. Redek vpogled v nebesa, pekel in pretekla življenja — obsmrtna izkušnja je zdravnika Rajiva Partija popeljala na popotovanje po onostranstvu in ga privedla do duhovnega prebujenja, ki je popolnoma spremenilo njegovo poklicno pot, življenjski slog in najosnovnejša prepričanja. Po obsmrtni izkušnji se je dr. Parti prebudil kot novi človek. Odrekel se je svoji vili, opustil dotedanjo kariero in popolnoma spremenil odnos do svoje družine. Še zmeraj komunicira z angeli in med ljudmi širi njihovo modrost.
Že v predgovoru zdravnika Raymonda A. Moodyja izvemo, da je obsmrtna izkušnja Ravija Partija nekaj posebnega. To nam sporoča nekdo, ki na mesec dobi na desetine sporočil, v katerih mu ljudje opisujejo izkušnje smrti. Nato pa besedo prevzame dr. Parti. Opiše nam svoje življenje pred svojo sedmo operacijo raka prostate, ki je zanj pomenila spremembo življenja. Kot uspešen anesteziolog se je posluževal vseh materialnih dobrin, ki si jih lahko predstavljamo. Potovanja, gromozanske vile, športni avtomobili in vse, kar spada zraven pri bogastvu.
Ko je bil med operacijo tako zavesten, da je slišal šalo, ki jo je povedal kirurg, je obenem doživel tudi nekaj drugega. Videl je svoje dosedanje življenje in grehe v njem, prikazala pa sta se mu tudi nadangela in njegov oče. Uvidel je, kako sebičen in razvajen je bil v zadnjih dvajsetih letih in se odločil, da se bo spremenil. Odrekel se je materialnim dobrinam in začel živeti preprosto življenje z nekaj preprostimi načeli.
Prebujenje po smrti: Rajiv Parti dr. med., prevedla Aleksandra Kocmut, založba 3skelion, 200 strani.
Preprosto in polno življenje
Njegova vera sta prijateljstvo in ljubezen, ki ju preseli v vsak odnos, na katerega naleti v svojem življenju. Njegove odločitve tako vodi ljubezen in ne jeza ali okoriščanje svoje družine. P izkušnji je postal boljši človek, mož in oče.
Prebujenje po smrti je lep primer osebe, ki spozna, kako malo na koncu dneva pomeni materialno bogastvo. Za bralca ni pomembno, ali verjame vsemu, kar je napisano v knjigi, pomembno je izluščiti bistvo.
Ministrica Simona Kustec je danes sporočila, da matura v šolskem letu 2020/2021 bo. Splošno maturo bo opravljalo 6.927 maturantov, poklicno maturo pa 9.093 maturantov. Ker je jasno, da imajo kandidati za maturo zaradi trenutnih razmer slabše pogoje za učenje in pripravo na zaključni izpit, bo letošnja matura potekala z določenimi prilagoditvami.
Predsednica Državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Kranjc je pojasnila, da bodo dijaki na vseh pisnih izpitih in izpitnih nastopih prejeli bonus 10 % točk na neuspešno opravljeni del izpita. Na poklicni maturi bo podobno: dijaki bodo za vse pisne izpite prejeli 10 % splošni bonus.
Kaj pomeni dodeljevanje 10-odstotnega bonusa?
Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc je pojasnil, da bo vsak maturant dobil 10 % tistega, kar ni dosegel oz. za nedoseženo znanje. Dodaja, da bodo tako pridobili predvsem šibkejši, bo pa bonus deloval v prid vsem, razen tistim, ki bi tako in tako dosegli vseh 100 odstotkov.
Ustni izpiti v zmanjšanem obsegu
Zmanjšan bo tudi obseg snovi za 15 odstotkov. Tako bo Državna predmetna komisija za vse tri obvezne predmete na splošni maturi pripravila izpitne komplete po 35 listkov z vprašanji, šole bodo pa lahko nato iz kompleta po lastni presoji izključile 5 listkov.
Več o prilagoditvah si lahko prebereš na spletni strani.
Erasmus + je zgodba o uspehu, ena najuspešnejših pobud Evropske unije (EU), so zapisali na strani Evropske komisije.
In Erasmus + se nadaljuje. Evropska Komisija (EK) je pred enim tednom sprejela politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami EU o novem programu, ki bo trajal od leta 2021 do leta 2027.
Pravne dokumente morala le še dokončno odobriti Evropski parlament in Svet Evropske unije.
Evropska komisija ponosna na program
Podpredsednica EK Margaritis Schinas je zelo zadovoljna programom: »Erasmus je najbolj simboličen evropski program, dragulj naše krone. Erasmus generacije predstavljajo bistvo našega evropskega načina življenja. Enotnost v raznolikosti, solidarnost, mobilnost, podpora Evropi kot območju miru, svobode in priložnosti.«
Komisarka Mariya Gabriel pa je dejala, da je Erasmus v zadnjih treh desetletjih okrepil osebnost, socialni in poklicni razvoj več kot 10 milijonov ljudi. In dodala: »S skoraj dvojnim proračunom za naslednje programsko obdobje si bomo v naslednjih sedmih letih prizadevali doseči 10 milijonov več.«
Obljubljajo še več in še boljše
Namenski proračun za obdobje naslednjih sedem let bo znašal več kot 26 milijard evrov. Kot je zapisala Evropska komisija, zato novi program ne bo le bolj vključujoč in inovativen, temveč tudi bolj digitalen in zelen.
Program Erasmus + bo ključen pri doseganju Evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025. Spodbudil bo sektorje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za hitro okrevanje in prihodnjo rast.
Zagotovil naj bi tudi veliko novih priložnosti. Program bo zagotavljal večjo dostopnost in bolj prilagodljive oblike mobilnosti.
Ponudil bo nove priložnosti za sodelovanje, spodbujal inovacije pri oblikovanju učnih načrtov, prakse učenja in poučevanja ter spodbujal zelene in digitalne veščine.
Letošnje leto je bilo … Ah, kaj bi razpredala. Pač čudno. Sedaj, ko se počasi bliža koncu, se oziramo nazaj, premlevamo kaj smo se naučili in razmišljamo o tem, če nam je prineslo sploh kaj dobrega?
Si zadel na lotu?
Če nisi, to morda ni bilo ravno tvoje najboljše leto. Vseeno ne dvomim, da se ti je tu in tam zgodila kakšna lepa stvar. V podkastu sem predstavila 10 lepih spominov na leto 2020, teh pa je gotovo še veliko več! Kaj bo pa tebi ostalo v lepem spominu ne glede na vse?
Operni koncert za rastline
Eden izmed dogodkov, ki se mi je zdel res poseben, je bil operni koncert za rastline v Barceloni. Kaj več o njem lahko slišiš v podkastu, kjer pa sem ti obljubila tudi fotografijo. Ne vem ravno zakaj, ampak meni je to res ena izmed lepših fotografij tega leta.
Točno sto sedemdeset dni je minilo od zadnjega dne prijav za enkratni solidarnostni dodatek v višini sto petdeset evrov. Zapisano s številkami je to 170 dni in 150 evrov. Vprašanje, ki bi si ga morali odgovorni postaviti, je naslednje: »Ali je našim študentom pomagalo teh 150 evrov?« In po aprilu lahko kot eden izmed prejemnikov tega bogastva na to tudi odgovorim.
Še pred vso kritiko bom rekel, da sem, kot mnogi drugi, hvaležen za kakršnokoli pomoč, ki smo je bili deležni. Zdaj, ko sem to povedal, pa k ostalim zadevam. Ali ste normalni? Kdo izmed študentov sploh še ima teh 150 evrov? Če vzamemo število dni od zadnjega dne prijave, je to manj kot en evro na dan in če vzamemo število dni od odprtja prijav za pomoč, je to manj kot pol evra na dan. Tu si bom izposodil zdaj že legendarne besede predsednika Republike Slovenije, da s tri tisoč evri na mesec komaj preživi. Ampak to je višji standard življenja kot ga imajo študentje v zastaranih študentskih domovih, ki so jih mnogi še vedno morali plačevati, kljub temu, da so živeli doma.
Ob tem svečanem dogodku si lahko prebereš tudi izjavo ŠOS z naslovom Študentje imamo dovolj.
Koliko je že 150 evrov?
Ker kot novinar nimam toliko znanja kot mehaniki, sodeč po besedah ministra za notranje zadeve, ki je gradbeni inženir, sem si izposodil katalog trgovine Mercator. Ne ravno aktualno, ampak kaj sploh je pri nas aktualno razen mask?
Ker je to le primer, so bili to le prehrambni izdelki, ki bi nam bili v tako pomoč, kot nam je bilo teh 150 evrov. Zato je treba pogledati druge stvari, kot so položnice.
Najemnina v Ljubljani znaša med 100 € in 500 €. S preredkimi izjemami si za znesek do 250 € nastanjen v pravi jazbini in to je le še ena težava v študentskem življenju. Solidarnostnemu dodatku je tako moral vsak študent dodati še svoj denar, ki ga je bržkone »krvavo« zaslužil. Ker se je vse zaprlo, mu je ostalo denarja toliko, kot je nadmorska višina na vodni gladini. Spomnimo, da se je obseg opravljenega študentskega dela zmanjšal za več kot trideset odstotkov, kar pomeni 75 milijonsko (€) bruto zmanjšanje prihodkov študentov.
Sama nelogičnost dodatka pa je ostala še večja težava. Zakaj 150 evrov? Zakaj vsi enak znesek? Zakaj takoj niso bili vključeni tudi izredni in tuji študentje? Po osmih mesecih se mi porajajo nova vprašanja. Ste dobesedno vzeli besedo enkratni v solidarnostnem dodatku? V katerem paketu bomo spet vključeni? Ste se kaj naučili iz prve pomoči študentom?
Isti drek, različna globina
Tu ne želim primerjati skupine študentov s skupino verskih delavcev, upokojencev ali katere koli druge skupine. Vsi smo v istem dreku, a nekateri smo nekoliko globlje kot ostali. Vlada se ukvarja s financiranjem STA, muzejem osamosvojitve, davkom na vozila, pozablja pa na ljudstvo. Na tiste, ki jim sami pred volitvami ponosno pravijo prihodnost države.
Vlada, ko volitve minejo, smo le številka in zabušantje, nadaljujete pa z rdečimi, belimi, pikčastimi in ostalimi barvami. Z neverjetno preciznostjo ločite barvo pripadnosti, ki je že davno odpela svojo pesem, a spregledate nekaj očitnega.
Spregledali oziroma preslišali ste večkratni krik na pomoč mladih, ki iz obupa kličejo po pomoči, ki jim je lastna država ne nudi. Kot pravi predsednik ŠOS, Klemen Peran, smo postali zavržena generacija. In to je izključno vaša krivda, ne krivda epidemije. Vaša.
Če, in ko nam namenite še kakšno pomoč, lahko od mene pričakujete besedo zahvale, a to ne bo iskrena zahvala, temveč predmet olike, ki je vi ne premorete.
Kupovanje daril je vedno stresno, še posebej za nekoga, ki prisega, da ničesar ne potrebuje in trdi, da bo zadovoljen s čimerkoli. Že prav, vendar ne pozabiti na dve pravili. Fantje so navdušeni, če jih razvajate z lepimi predmeti in imajo radi pripomočke za vsakodnevno uporabo. Preden zato začnete iskati idealno darilo zanj, razmislite, kakšen je njegov življenjski slog in kaj ga navdušuje.
Primerno za aktivne moške!
Aktiven posameznik potrebuje pravo dozo izzivov, navdiha in strasti. Dajte mu priložnost, da se izkaže v ekstremnih razmerah. Spodbujajte ga, da preteče maratonsko razdaljo, zruši osebni rekord ali se preizkusi v novi športni disciplini in ga pri tem podprite s pametno uro Huawei Watch GT 2 Pro. Navdušen bo, saj bo ura z izjemnimi funkcijami zadostila njegovim potrebam in mu hkrati nudila kanček elegance.
Poleg dolgotrajne dvotedenske življenjske dobe baterije in široke palete podprtih športov ter zdravstvenih funkcij ponuja pametna ura Watch GT 2 Pro tudi najboljše napotke in pametne funkcije nadzora. Napredni sistem za spremljanje zdravja vključuje funkcije za nadzor srčnega utripa s pomočjo algoritmov umetne inteligence, kakovosti spanja, ravni kisika v krvi (SpO2), stresa in gibanja ter poskrbi za dobro počutje.
Minimalistična in udobna pametna ura je hkrati tudi vzdržljiva. Zaščitena je s safirnim steklom, ki je kot eden najbolj trdnih materialov na planetu odpornejši na praske, medtem ko je okvir ohišja iz trpežnega in lahkega titana, kar tvori nosljivo napravo sposobno slediti najtežjim avanturam. Nudi več kot 100 vadbenih načinov, med njimi tudi smučanje, tek na smučeh, deskanje na snegu in golf. V primeru, da je obdarovanec ljubitelj daljših pohodov, mu bo prav prišla funkcija vrnitve na izhodišče. Vse ure serije Watch GT so tudi združljive z napravami s sistemoma Android ali iOS, tako da bodo brez težav delovale z vsakim pametnim telefonom.
Uri dodajte še tople tekaške nogavice ali dodatek za masažo po teku in darila bo še bolj vesel.
Primerno za ljubitelje glasbe
Pravi ljubitelj glasbe bo vsak prosti trenutek preživel ob poslušanju najljubših skladb ali razmišljanju o glasbi. Ker letošnje leto ni bilo koncertno pestro, mu lahko pokloniš vstopnico za spletni koncert ali majico najljubše glasbene skupine. Tudi plakati in drugi podpisani spominki so primerni, vendar ne pozabite razmisliti o zanimivem pripomočku, ki ga bo uporabljal ves čas. To bi lahko bile udobne slušalke FreeBuds Pro z impresivnim aktivnim dušenjem hrupa in dinamičnim brezžičnim pravim stereo zvokom (TWS) z najboljšimi slušnimi izkušnjami.
Če je ljubitelj roka ali klasične glasbe, potrebuje sistem, ki je sposoben reproducirati zvok v celem frekvenčnem obsegu in hkrati zagotoviti globoke nizke tone. Zvočni gonilniki visoke občutljivosti v slušalkah FreeBuds Pro nudijo ravno to in so skrbno nastavljeni, da vsaki noti povrnejo prvotni zven in uporabniku nudijo užitek, kot bi glasbo poslušal v studiu. Z dvema visoko občutljivima mikrofonoma, eden zaznava zvoke v ušesnem kanalu, drugi pa v okolici, sta zvočna gonilnika sposobna oblikovati »proti« zvok in neželene zvoke zadušiti vse do 40 dB.
Vse slušalke serije FreeBuds sicer delujejo z vsemi napravami Android in iOS, tako da bo vaš dragi lahko užival v svoji najljubši glasbi ne glede na to s katerim telefonom oziroma tablico jih bo uporabljal.
Za svobodomiselnega kreativca
Veliko dela, kar ima rad? V tem primeri podprite njegovo karierno in ustvarjalno miselnost z elegantnimi manšetnimi gumbi za poslovna srečanja. Primerni in praktični so obešalniki in elegantna pisala, daleč najbolj vesel pa bo tehnološkega darila, s katerim se bo lažje soočal s vsakodnevnimi delovnimi izzivi.
Prenosni računalnik MateBook 13 ga bo pozitivno presenetil z vrhunskim zaslonom FullView in zmogljivim Intelovim procesorjem i5 oziroma i7 najnovejše generacije, saj mu bo zagotovil vse in še več, kar potrebuje za delo na daljavo. Zahvaljujoč načinu za udobje oči bodo dolge ure preživete za zaslonom kar letele mimo. Praktično in hkrati elegantno darilo, ki ga kreativni najbolj potrebujejo.
Učinkovitost v delu in praktičnost v vsakodnevnih situacijah
Morda novega prenosnega računalnika ravno ne potrebuje, zato razmislite, da bi mu poklonili pametni telefon Huawei P smart 2021 z vrhunskimi zmogljivostmi, energijsko učinkovitostjo in odličnimi fotografskimi zmožnostmi.
Huawei je zasnoval sklop štirih kamer, ki vključuje glavno z ločljivostjo 48 MP, ultra širokokotno z ločljivostjo 8 MP ter bližinsko (makro) in globinsko z ločljivostjo 2 MP. Vsaka od njih je zasnovana za določeno funkcijo, z njimi pa je zajemanje odličnih fotografij podnevi in ponoči mačji kašelj. Velik skoraj 17-centimetrski (6,67-palčni) zaslon z ločljivostjo 2.400 × 1.080 slikovnih pik bo poskrbel za boljšo preglednost pri različnih opravilih, celovito zmogljivost telefona P smart 2021 pa dopolnjuje zmogljiva baterija s kapaciteto 5.000 mAh za dolgotrajno delovanje, predvsem pa stabilno in varno uporabo skozi cel dan.
Danes, 18. decembra, obeležujemo mednarodni dan migrantov. Migracije oziroma selitve so pojav, s katerim se srečujejo v vseh državah po svetu. V začetku letošnjega leta, pred koronakrizo, so bile ena izmed najpopularnejših tem v medijih. Poročalo se je o velikih skupinah migrantov na poti proti Evropi, spopadih med policijo in migranti na turško-grški meji, migranti v Sloveniji in še in še. Vendar niso vse zgodbe o migrantih negativne. Si vedel, da se moramo ravno migracijam in migrantom zahvaliti za recimo spletno platformo Zoom ter cepivo proti koronavirusu SARS-CoV-2?
Podjetja priseljencev imajo ključno vlogo tudi v koronačasu
Podjetja, ki so jih ustanovili podjetniki priseljenci, so letos igrala ključno vlogo pri ohranjanju gospodarstva in družbe, v času, ko veliko ljudi dela od doma. Zoom, platformo za videokonference, je ustanovil Eric Yuan, kitajski priseljenec v ZDA. Najbolj priljubljeno ameriško platformo za dostavo obrokov DoorDash je ustanovil kitajsko-ameriški priseljenec Tony Xu in drugo platformo za dostavo obrokov Deliveroo je soustanovil tajvansko-ameriški podjetnik William Shu. Babylon Health, britansko podjetje, ki zdravnikom omogoča, da bolnikom nudijo spletna posvetovanja, pa je ustanovil v Iranu rojeni Ali Parsa.
Širše gledano je pandemija pospešila sprejemanje digitalnih tehnologij tako v podjetjih, kot v gospodinjstvih. Pogosto imajo podjetja, ki ponujajo tehnološke rešitve, ustanovitelje, rojene v tujini. Skoraj polovico tehnoloških podjetij v Silicijevi dolini, vključno z Googlom in Teslo, so ustanovili priseljenci. V celotnem tehnološkem sektorju veliko prispevajo tudi tuji delavci. Izjemno je, da se je 58 odstotkov prebivalcev ZDA z doktoratom iz računalništva rodilo v tujini, šest od desetih visoko usposobljenih tehnoloških delavcev v Silicijevi dolini pa je priseljencev. Tudi tehnološko središče Toronta in grozd finančne tehnologije v Londonu poganjajo tuji talenti.
Priseljenci tudi nesorazmerno zagotavljajo zdravstveno oskrbo. Več kot polovica avstralskih zdravnikov je tujcev, prav tako 38 odstotkov zdravnikov v britanskih bolnišnicah in skoraj 30 odstotkov zdravnikov v ZDA. Tudi številne medicinske sestre so priseljenke. Med tujimi medicinskimi sestrami sta tudi Jenny iz Nove Zelandije in Luis s Portugalske, ki se jima je britanski premier Boris Johnson zahvalil za pomoč pri reševanju življenja, ko je bil aprila hospitaliziran zaradi koronavirusa. Za starejše občane v domovih vedno bolj skrbijo tuji delavci. V Italiji priseljenci predstavljajo več kot polovico delovne sile v socialnem varstvu.
Priseljenci razvili cepivo proti koronavirusu
Ugur Sahin, soustanovitelj in izvršni direktor nemškega biotehniškega podjetja BioNTech, je v Nemčijo prispel kot otrok. Je sin avtomobilskega delavca, ki je v Nemčijo prišel v okviru povojnega programa. Glavna zdravstvena direktorica BioNTecha, Sahinova žena Ozlem Tureci, je hči turškega zdravnika, ki se je prav tako preselil v Nemčijo. Oba sta postala znanstvenika. Najprej sta se osredotočala na razvoj inovativnih načinov za zdravljenje raka, v teh časih pa sta razvila cepivo proti koronavirusu v sodelovanju z ameriško multinacionalno farmacevtsko korporacijo Pfizer.
Ugur Sahin in Ozlem Tureci vir: The Guardian
Kljub vemu Sahin verjetno nikoli ne bi dosegel toliko, če se ne bi preselil v Nemčijo, bil deležen odlične znanstvene izobrazbe in izkoristil večje raziskovalne in poslovne priložnosti, ki so tam na voljo.
Poleg tega je tudi Moderna razvila cepivo s pomočjo dveh priseljencev – kanadskega biologa Derricka Rossia in znanstvenika ter vlagatelja v Libanonu Noubara Afeyana. Izvršni direktor te ameriške biotehnološke družbe pa je Francoz Stéphane Bancel.
Zakaj potrebujemo priseljence?
Sredi pandemije, ko je mednarodna mobilnost omejena iz razlogov javnega zdravja in mnogi domačini ne morejo delati, narašča glas tistih, ki trdijo, da priseljencev ne potrebujemo. ZDA so recimo zmanjšale število delovnih vizumov, domnevno iz ekonomskih razlogov. Toda ogromen prispevek migrantov za cepivo proti koronavirusu je le en primer, zakaj je takšna politika zasnovana napačno in je celo škodljiva. Lahko se vprašamo, kaj bi lahko zdaj dosegli ljudje, če bi uspešno imigrirali v željene države.
Družbi pa ne pomagajo samo podjetniki priseljenci in usposobljeni migranti. Pogosto so priseljenski delavci slabo plačani in opravljajo bistvene fizične naloge, ki so jih mnogi prej zavrnili. Tako priseljenci delajo tudi v skladiščih, v supermarketih, zagotavljajo dostavo na dom, čistijo … Poleg tega pa še več ur preživijo v službi.
Bodo migracije po nekaterih državah sploh še mogoče?
Po izstopu iz EU bo Združeno kraljestvo konec letošnjega leta ukinilo pravice do prostega gibanja državljanom EU in s tem tudi britanskim državljanom odvzelo veliko večjo svobodo, da se lahko preselijo kamor želijo v Evropi. Britanska vlada bo tako zavrnila vstop številnim tujim medicinskim sestram, negovalnim delavcem in drugim slabo plačanim ključnim delavcem, katerim so britanski vladni ministri vsak teden med prvim zapiranjem države ploskali. To bo poslabšalo pomanjkanje zdravstvenega osebja in zdravstvenih delavcev, škodilo zdravju ter dobremu počutju Britancev.
V ZDA je v zadnjih letih Trump s svojim proti migrantskim vitriolom dal grozljiv zgled celotnemu svetu – obrekovanje Mehičanov, prepoved potovanj v Ameriko iz večinoma muslimanskih držav, ločevanje otrok od staršev na meji med ZDA in Mehiko. Toda omejitve začasnih delovnih vizumov, v času, ko ameriškemu tehnološkemu sektorju obupno primanjkuje talentov, povzroča takojšnjo gospodarsko škodo. Prav nasprotno Združenim državam gre Kanada, ki že postavlja rdečo preprogo za tuje tehnološke delavce.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden obljublja, da bo škodo popravil. Končal bo pridržanje otrok, odpravil muslimansko prepoved, obnovil begunsko kvoto in omogočil vstop kvalificiranim delavcem v državo. Tako bo prvič po štirih letih ameriška vlada dala pozitiven zgled priseljevanju – in izkoristila gospodarske koristi. Če pa bodo države, kot je Združeno kraljestvo, tujce držale zunaj svojih meja, bodo zaustavile tudi okrevanje po koronavirusu.
