Alergije na hrano znajo biti izjemno nevarne, celo smrtno nevarne, in v zadnjih letih se opaža njihov velik porast. O razlogih za to obstaja nekaj različnih teorij, znanstveniki pa se strinjajo o tem, kako se jim lahko izognemo.
Vsak četrti alergik ima hude simptome
Čeprav se mnogim alergije na hrano ne zdijo nič posebnega, lahko te pripeljejo do zelo hudih izidov. Običajno so sicer reakcije na alergije bolj blage narave (otekline, srbečice, boleč trebuh ipd.), vsak četrti alergik pa razvije hude simptome: lahko pride do oteženega dihanja, omotičnosti, bruhanja, tudi znižanja srčnega utripa, zvišanja krvnega tlaka, do popolnega zaprtja dihalne poti, ob odsotnosti zdravniške pomoči pa lahko celo do smrti. Alergije torej niso kar tako.
Vedno več alergikov
V zadnjih letih se opažata velika porast alergij in tudi velika porast števila nujnih bolnišničnih oskrb ljudi zaradi alergijskih reakcij – največjo porast so zabeležili v Združenih državah Amerike, v Avstraliji in v Evropi. Raziskava v Angliji je na primer pokazala kar 72-odstotoni porast števila bolnišničnih obravnav otrok zaradi alergijske reakcije med leti 2013 in 2019.
Poleg tega, da imamo vse več alergikov, se je razširil tudi nabor živil, na katere smo ljudje alergični. Včasih so za alergene veljali predvsem oreščki, morska hrana, mlečni izdelki ipd., danes pa alergije povzročajo še številna druga živila.
Zakaj je torej več alergij?
Ena izmed hipotez, zakaj prihaja do več alergij, je t. i. higienska hipoteza. Razvil jo je David Stratchen v 80. letih, ko je opazil, da imajo otroci, ki imajo starejše sorojence, manj možnosti, da razvijejo alergije, saj prejmejo od njih najrazličnejše bakterije.
Možnost za alergije je tako povezana z mikroorganizmi v našem telesu. Te lahko po različnih poteh dobimo tudi od svojih sorojencev, od svoje matere – na primer ob rojstvu. Ena izmed raziskav dokazuje, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, več možnosti za razvoj alergij. Z rojstvom namreč niso prišli do nekaterih koristnih bakterij svoje matere iz porodnega kanala.
Nazaj k naravi
Vzrok za več alergij je povezan tudi z dejstvom, da živimo v okoljih, ki nimajo več nobene zveze z naravnim svetom. Naši sodobni domovi so opremljeni z obdelanim lesom, mavčnimi oblogami, umetnimi materiali … Doma tako srečujemo vse manj »starih mikroorganizmov« – tistih, ki so pomagali našemu imunskemu sistemu, da se je odzval na najrazličnejše tujke.
Na ta način lahko tudi pojasnimo, zakaj so osebe, ki jemljejo veliko antibiotikov, bolj dovzetne za alergije. Antibiotiki namreč uničujejo tudi dobre bakterije, ki jih imamo v črevesju in skrbijo za našo odpornost.
Izpostavljanje alergenom
Naslednja teorija o alergijah se ukvarja s stopnjo izpostavljenosti alergenom. Da jo razumemo, moramo poznati zgodovinski pregled spopadanj z alergijami: sprva so se z njimi ubadali tako, da so preprosto odsvetovali uživanje hrane, ki bi lahko povzročila alergijske reakcije. Na embalažah hrane, ki je bila znana kot alergen, so npr. zapisali: »Ne dajajte otroku do 3. leta starosti.«
Tako otroci prva tri leta svojega življenja sploh niso prišli v stik z npr. arašidi. Vendar je možno, da otrok pride v stik z alergenom tudi na drugačne načine – na primer s kremo, ki vsebuje arašidovo olje. Če otrok arašidov ni še nikoli jedel, lahko ta stik sproži odziv njegovega imunskega sistema. Ta novo snov razume kot grožnjo in jo napade.
Zato so si strokovnjaki enotni, da je treba pri otrocih že zgodaj začeti uvajati raznoliko hrano. Študija, v kateri so obravnavali prav alergijo na arašide, je pokazala, da je uvedba arašidov pri otrocih med 4 in 11 meseci prinesla do 80-odstotno znižanje tveganja za možnost alergije na arašide!
Če strnemo …
- … je razlog za porast alergij del splošnega pojava okvare nadzornih mehanizmov imunskega sistema zaradi današnjega načina življenja, v katerem nismo v stiku z določenimi koristnimi bakterijami.
- … potencialnim alergijam se ne izognemo tako, da se preventivno izogibamo hrani, ki lahko povzroči alergije – izogibanje namreč ne koristi, lahko celo škodi.
Če pa je nekdo že alergičen, je ena izmed metod zdravljenja imunoterapija – uživanje majhnih, a vedno večjih količin alergenih živil (seveda po navodilih zdravnikov). Ta že kaže nekatere obetavne rezultate.
Morda lahko, s pametnim in premišljenim ravnanjem, uspemo ponovno zmanjšati število alergij.
