ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Prva »bučna svetilka« sploh ni bila izrezljana iz buče

Tako imenovane »bučne svetilke« naj bi v okviru vsakoletnega prvonovemberskega praznovanja keltskega novega leta prvi izdelali Irci in Škoti. Po starodavnem keltskem izročilu v noči na prvi november mrtvi vstajajo iz svojih grobov ter obiskujejo nekdanje domove. Sorodniki umrlih so tako nekoč pred vrata hiš umrlim nastavljali hrano, da pa bi grešne umrle duše pregnali, dobrim pa pokazali pot do praga, so nekateri izdolbli repo, peso ali krompir ter vanje vstavili gorečo svečo. Šele v 16. stoletju so repo, peso in krompir zamenjale buče.

Najtežja buča na svetu tehta več kot tono

Najtežjo bučo na svetu so leta 2016  pridelali Belgijci in sicer je tam zrasla oranžna velikanka tehtala kar 1.190 kilogramov! A Slovenci za svetovnimi rekorderji ne zaostajamo mnogo. Letošnja zmagovalka na tekmovanju v tehtanju za najtežjo bučo v Mozirskem gaju se namreč ponaša z zavidljivimi 713 kilogrami.

Srednjeveški hit: bučno pivo!

Zadnja leta se v poplavi vse bolj popularnih kraft piv vse pogosteje omenja tudi bučno pivo, ki ga uvrščamo med zelenjavna oz. zeliščna piva. A bučno pivo nikakor ni novo odkritje, ampak so ga poznali in naravnost oboževali že srednjeveški  romarji. Poglavitni razlog, da so v času kolonialnih osvajanj buče postale osnovna sestavina piva, je bil v tem, da so bile buče, za razliko od sladu, takrat vsepovsod na voljo in zato priročen nadomestek fermentirnega sladkorja.

V litru bučnega olja se skriva kar 35 buč

Ja, prav ste prebrali, kar 35 buč mora v predelavo, da lahko na polico postavimo liter bučnega olja. Je pa zato to olje izjemno bogato z vitamini A, E in K, selenom, fitosteroli ter nasičeno omega-6 linolno kislino. Zato ne čudi, da uživanje bučnega olja znižuje raven holesterola v krvi ter preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj.

Bučna pita je bila nekoč celo prepovedana

Bučna pita, jed, ki je danes ponekod  nepogrešljiv sestavni del praznovanja noči čarovnic, ni bila vedno tako popularna. Po tem, ko se je v prvi polovici 17. stoletja bučna pita uveljavila kot obvezni del praznovanja Zahvalnega dne, se je leta 1644 angleški general in državnik Oliver Cromwell odločil, da je bučna pita poganska oblika užitka in jo je zato treba prepovedati. Tako sta se peka in uživanje bučnih pit za dobrih 15 let umaknila v »ilegalo«, vse do leta 1660, ko je bila prepoved odpravljena. No, če se boste letos za Halloween bučno pito vendarle odločili pripraviti, zraven priporočamo kozarec na največjem uradno priznanem vinskem tekmovanju na svetu awc vienna s srebrom nagrajenega Sivega pinota 2019 iz Vinske kleti Zlati grič. Vino lahko kupite v trgovini vinogradniškega posestva Zlati grič v Škalcah ter v njihovi spletni trgovini.

Družinsko podjetje Šiviljstvo “Heart Still”, Vida Kočevar s. p. že skoraj tri desetletja izdeluje oblačila za različne priložnosti. Trenutno delujejo pod blagovno znamko Heart Style, ki se ponaša z udobnimi oblačili v velikem razponu konfekcijskih velikosti, izdelanimi iz naravnih materialov. Tu ne boš našel poliestra in drugih umetnih materialov, saj je poudarek na materialih, ki so koži prijazni in naravni. Prevladujeta bombaž in viskoza, ki sta znana po tem, da pustita koži dihati.

Hitro modo najdemo na vsakem koraku

Na trgu je ogromno podjetij, ki izdelujejo poceni oblačila iz materialov slabe kvalitete in ta se hitro znosijo. Mednarodni trgovci s proizvodnjami v Aziji izkoriščajo delovno silo, pri tem pa ustvarjajo ogromno odpadkov. Če se slaba roba ne proda, se kar zavrže, pa tudi sama proizvodnja ustvarja kemikalije in onesnažuje okolje. Modni trendi se menjajo na par tednov, ponudba se spreminja tako hitro, da, če želimo biti v koraku z modo, moramo kupovati nova oblačila skorajda vsak teden.

Slovenska tekstilna industrija je v zadnjih desetletjih doživela precejšen upad. Naši starši in stari starši so s ponosom kupovali slovenska oblačila, ki so jim zdržala dolga leta, celo desetletja. Obleka je imela visoko vrednost in je bila zelo kvalitetno narejena. Zaradi porasta kapitalizma in hitre mode, pa so se slovenska tekstilna podjetja začela zapirati. Tudi s poklicnega stališča se srečujejo s težavami pomanjkanja kadrov, saj je šivilj vse manj, pa tudi šolskih programov, ki bi izobraževali na področju tekstilstva.

Podpirajmo slovenska podjetja!

Če primerjamo slovenska tekstilna podjetja izpred nekaj desetletji z današnjo podobo trga, je situacija popolnoma drugačna. Včasih je trg iskal njihove izdelke, danes pa tekstilna podjetja iščejo trg. Način potrošnje se je spremenil, pri tem pa se pozabljajo ročne spretnosti in specifična znanja. Ljudje se vse manj zavedamo, da če kupimo oblačilo slovenskega podjetja, s tem podpremo slovensko šiviljo, ki si bo lahko privoščila nakup ostalih slovenskih izdelkov in s tem sklenila krožni tok gospodarstva.

Družinsko šiviljstvo Vide Kočevar je osnovano na delovanju družine. Na čelu podjetja sta Vida in njen mož, pa tudi hčerka je aktivno udeležena v poslovanje. Tudi sami so se morali prilagoditi povpraševanju na trgu. Včasih so šivali posteljnino, oblačila za otroke in kopalke, zaradi ponudnikov hitre mode pa so se nato morali usmeriti v ustvarjanje klasičnih bombažnih kosov oblačil, po katerih stranke povprašujejo.

Družinsko podjetje, ki se osredotoča na klasiko in kakovost

Delo v veliki meri sloni na skupni moči in delovanju družine. Njihov pristop je popolnoma drugačen od hitre mode. Osredotočajo se na stalno ponudbo klasičnih modelov, predvsem hlač, ki so vedno v modi in pristajajo različnim tipom postave in starosti. Če ti je en model hlač všeč, lahko čez eno leto kupiš popolnoma enakega. Delujejo torej trajnostno in po principu počasne mode, ki zagovarja naravne materiale in klasične modele oblačil.