Nadaljevanje vožnje po Turčiji in prevrnjeno vozilo

0

David, Tilen, Rok in Uroš so na poti do Mongolije. Star Subaru še vedno dela brez večjih težav, tudi fantje pa se dobro držijo. Dogodivščin na poti jim ne zmanjka, spoznali so že veliko zanimivih ljudi in marsikaj opazili tudi na cestah.

Prejšnje poročanje smo zaključili z nočjo, prespano v trafiki. Fantje so sporočili, da je bila ponedeljkova noč mirna, saj so jim prijazni Turki iz trafike postavili stražo. 😉 Eden od zaposlenih naj bi ostal v trafiki celo noč in pazil na njih.

Celo dopoldne so od kraja Sapanca pa do Baluja iskali internet, da bi v Slovenijo poslali video prvega dne na poti. Prejšnji večer naj bi ga Tilen dolgo v noč montiral, saj so morali pregledati veliko posnetega materiala. Do brezžičnega internet so potem prišli ob kosilu v turški restavraciji v Baluju. Težavo so imeli tudi z lokalno SIM kartico, saj je bila zelo draga.

Čaj ob avtovcesti. foto: SLOWenc
Čaj ob avtocesti. foto: SLOWenc

Potem so se odpravili naprej na pot. Ob avtocesti so se ustavili na čaju, želeli so tudi preizkusiti pečeno koruzo, vendar jo je na njihovo žalost zmanjkalo. Dan so zaključili na lepem mestu z razgledom, blizu vasice Sarajçik. Po 462-ih prevoženih kilometrih so vsi zelo hitro pospali.

Sredo preživeli na prelazu in naleteli na prevrnjeno vozilo

Peti dan so začeli že zelo zgodaj in delovno. Potrebno je bilo pospraviti avto, saj je bila, po besedah fantov, »roba razmetana po celem avtu«. Ob zajtrku so ugotovili, da so lokali ob magistralnih cestah mnogo dražji in da bodo morali paziti, da večinoma nakupujejo v mestecih.

Za kosilo so se ustavili v vasici Resadye, kjer so pojedli okusen kebab in baklavo s sladoledom. Potem so nadaljevali pot čez prvi malo višji prelaz, imenovan Sakaltutan geçidi (2160 m). Na poti na prelaz so naleteli na kmeta, ki je ostal na sredi ceste s prevernjenim vozom, polnim bal. Prijazni fantje so mu seveda pomagali naložiti bale nazaj na voz, da se je lahko umaknil s ceste.

Današnjo noč bodo preživeli ob akumulacijskem jezeru blizu mesteca Tercan. Takoj zjutraj pa nadaljujejo mimo Erzuruma v Iran, v upanju, da na meji ne bo zastojev.

Na student.si jim želimo mirno noč in hiter prehod čez mejo v Iran!

Spremljaj Facebook SLOWenc – Po pamet, popamet.si in točno lokacijo ekipe SLOWenc!

PODPRI PROJEKT slowenc – po pamet. pOŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.

Velika Nagrada Velike Britanije: Vettel zmagovalec drame v Silverstoneu

0
»Qui a casa loro!«

… je po radiu na koncu dirke v polomljeni italijanščini zadovoljno povedal Vettel svoji ekipi,  »Tukaj, v njihovem domu«. Po izjemnem dvoboju obeh Ferrarijev z Mercedesoma v zadnjem delu dirke, je na Hamiltonovi domači dirki pred njim slavil Vettel, zadnjo stopničko pa si je prislužil odlični Kimi Raikkonen.

V sobotnem delu kvalifikacij si je Hamilton z izjemnim hitrim krogom privozil prvi štartni položaj pred presenetljivo hitrima Ferrarijema Vettla in Raikkonena. Bottas je bil v drugem Mercedesu četrti. Ponovno se je izkazal Leclerc, ki je spravil svojega Sauberja med prvo deseterico.

Hamilton je zelo slabo štartal in prehitela sta ga tako Vettel, kot Bottas. Vštric je prišel tudi Raikkonen, ki pa je bil predolg in zadel Hamiltona, da je padel na začelje dirke. Finec si je z manevrom prislužil deset sekundno kazen.

Ericsson poskrbel za dramatičen zaključek.

V 33. krogu je Ericsson z odprtim DRS-jem izgubil nadzor in silovito trčil v zaščitno ograjo. To je sprožilo varnostni avto, ki je popolnoma spremenil potek dirke. Oba Ferrarija sta to izkoristila za menjavo novih mehkejših gum, pri Mercedesu pa so se odločili za drugačno taktiko in oba dirkača pustili zunaj. Bottasa, ker ni imel več na voljo nobenih novih gum, je bil zaradi postanka Vettla sedaj v vodstvu, Hamiltona pa spet približali boju za zmago.

V zadnjih petnajstih krogih smo tako prejeli spektakularno dirkanje najboljših, skozi hitre ovinke proge v Silverstoneu. Najprej sta z gumo ob gumi vozila Raikkonen in Verstappen. Izkušeni hladni Finec, proti mlademu vročekrvnemu Nizozemcu, ki se kljub slabšemu dirkalniku ni predajal.

Ob koncu pa še tesen boj med Vettlom in Bottasom za zmago in Hamiltonom in Raikkonenom za zadnjo stopničko. Bottas je z vrhunsko defenzivno vožnjo odbijal napade Vettla do 47. kroga, ko ga je prehitel z ekstremno kasnim zaviranjem v zavoj “Brooklands”. Ker si je Bottas s tako vožnjo do konca izrabil pnevmatike, je izgubil dvoboje še proti Hamiltonu in Raikkonenu.

Zanimiva druga polovica prvenstva se nam obeta, saj sta Ferrari in Mercedes po dolgem času izjemno izenačena. Upajmo, da se v boj vmeša tudi Red Bull. Po hitrem trojčku dirk imamo končno dva tedna pavze, do dirke v Hockenheimu, ki se letos spet vrača na spored.

Zanimivosti:
  • Sebastian Vettel se je z 51. zmago izenačil z Alainom Prostom na 3. mestu, po številu zmag. Pred njim sta Lewis Hamilton (65) in Michael Schumacher (91).
  • 12 britanskih dirkačev je zmagalo domači GP. Jenson Button pa kljub 17. poizkusom ni nikoli zmagal, niti stal na stopničkah.

Voznik dneva: Lewis Hamilton (Mercedes)
Najhitrejši krog: Sebastian Vettel (1:30.696)
Najhitrejši pitstop: Red Bull (D. Ricciardo; 2.26 sekunde)

Naprave, ki jih potrebujejo vsi študentje (del 1)

0

Zdaj ko ste se ustalili v študentsko življenje, ugotavljate, da to le ni tako enostavno. Zato smo vam pripravili seznam tehnoloških izdelkov, brez katerih ne bi smel biti noben študent.

Prenosni polnilnik

Si še lahko predstavljate moderno življenje brez telefona? Mi tudi ne. Žal baterije naših ljubljenčkov še vedno ne zdržijo polnega dneva uporabe. Zato pa je trenutno najenostavnejša rešitev naprava USB Power Bank, s katero lahko dopolnimo baterijo mobilnih telefonov in tablic. Pri nakupu bodite pozorni na kapaciteto baterije. 10.000 mAh je dobro, 20.000 je še bolje.

Brezžični tiskalnik

Ne glede na to, ali ste na šoli, kjer učitelji še hp envy 5030vedno zahtevajo natisnjene seminarske naloge, ali pa se s papirja lažje učite kot z računalnika, je tiskalnik še vedno nujno zlo. Na srečo lahko najdete odlične tiskalnike že za nekaj več kot 30 €. Nabavite brezžičnega, da boste nanj lahko enostavno tiskali tudi z mobilnih naprav.

Google Chromecast

chromecastČe imate televizor s priključkom HDMI, bo tale ugodna naprava omogočila enostavno pošiljanje pretočnih video vsebin z vašega telefona na veliki zaslon preko brezžične povezave Wi-Fi. Tako lahko vsak televizor spremenite v pametnega, ne da bi zaradi tega trpela vaša denarnica. Chromecast podpirajo številne priljubljene video storitve, kot so YouTube, Netflix in HBO Go.

Preberite še ostale članke v seriji Naprave, ki jih potrebujejo vsi študentje.

Priložnosti v EU

0

Kako in kje najti pravo, še pogosteje pa sploh prvo zaposlitev in delovne izkušnje, je vprašanje, ki si ga ob koncu šolanja zastavljajo številni mladi. Kako si nanj odgovorijo, je odvisno od posameznikovih želja in ambicij, zagotovo pa je med njimi vse več takšnih, ki svoje prve delovne izkušnje in izzive poiščejo v tujini, najpogosteje v državah Evropske unije.

Kljub temu, da sta danes mobilnost mladih in delo izven meja domače države  pogosta praksa, je pred odločitvijo za takšen izziv potreben ustrezen premislek. Postaviti jasen cilj, poiskati prave informacije, pripraviti ustrezno dokumentacijo, poiskati stanovanje in prosto delovno mesto ter utrditi znanje tujega jezika je le nekaj področij, s katerimi se morajo iskalci zaposlitvenih priložnosti v tujini spopasti, še preden se podajo novim izzivom naproti. Pri tem so jim lahko v pomoč številne pobude in organizacije, ki podpirajo mobilnost mladine in odraslih: Cmepius, Erasmus+, Euraxess, Europass, Movit ter Eures.

Ste za pripravništvo malo drugače?

Če sodite v skupino tistih, ki so že v času študija izkoristili vsako priložnost za kakšno izmenjavo, potem bo pripravništvo v Evropski uniji prava izbira. Pripravništva, ki jih lahko diplomanti in študenti opravljate v institucijah in ostalih organih Evropske unije, zagotavljajo zanimive izkušnje in običajno spodbujajo tudi nadaljevanje študija. Pomemben podatek: plačano pripravništvo pri Evropski komisiji je na voljo vsako leto in traja pet mesecev, v spomladanskem terminu se začne 1. marca, v jesenskem pa 1. oktobra. Pripravništva v Evropskem parlamentu z delovnim mestom v Bruslju in Strasbourgu pa mladim ponujajo tudi slovenski evropski poslanci, prednost pri izbiri imajo kandidati, ki po študiju prvič vstopajo na trg dela in so mlajši od 29 let.

Podjetniki in iskalci zaposlitve, raziščite svoje evropske možnosti

Evropska unija je po podatkih Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) s skoraj 1,6 milijona objavljenimi prostimi delovnimi mesti odlična priložnost tudi za vse aktivne iskalce zaposlitve. Slednji lahko izbirajo med objavljeno ponudbo prostih delovnih mest ali se priključijo projektom, kot sta Tvoja prva zaposlitev in Ponovno aktivni, pri katerih jim EURES na pomoč priskoči tudi s finančnimi spodbudami. Projekt Tvoja prva EURES zaposlitev je namenjen mladim med 18. in 35. letom, projekt Ponovno aktivni pa k zaposlitvi spodbuja dolgotrajno brezposelne iskalce zaposlitve, starejše od 35 let. Za sodelovanje v obeh so na voljo tudi finančne spodbude, ki omogočajo kritje potnih stroškov za zaposlitveni razgovor, stroške selitve ob zaposlitvi, stroške, nastale s priznavanjem izobrazbe, in stroške jezikovnih tečajev, dodatno finančno podporo pa namenjajo tudi mladim s posebnimi potrebami.

Inovativnim mladim, ki si želijo na pot samostojnega podjetništva stopiti na evropskem trgu, je na voljo program Erasmus za mlade podjetnike, ki jim pomaga pridobiti spretnosti za ustanovitev ter uspešno vodenje malega podjetja v Evropi. Izmenjavo, ki traja od enega do šest mesecev, delno financira Evropska komisija.

Neformalno znanje za lažje uresničene sanje

Neformalna znanja, ki smo jih pridobili v času študija, so pri iskanju zaposlitve v veliko pomoč, zato velja izkoristiti možnosti, ki jih na tem področju mladim ponuja program Erasmus+. Slednji mladim od 13. do 30. leta omogoča, da s kratkotrajnimi izmenjavami in sodelovanjem pri prostovoljskih projektih na različnih področjih, pridobijo številna neformalna, a zelo uporabna znanja. Njegova različica Mladi v akciji pa je namenjena izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela.

Sam program pa je zagotovo najbolj poznan študentom, ki se lahko pod njegovim okriljem odpravijo na študij ali delovno prakso v tujino, se odločijo za skupni magistrski študij Erasmus Mundus ali zanj pridobijo Erasmus+ posojila. Dodatno podporo program z dotacijami namenja tudi udeležencem s telesnimi, duševnimi ali zdravstvenimi težavami.

V Sloveniji za izvajanje programa skrbita dve nacionalni agenciji – za področje mladine je odgovoren Zavod za razvoj mobilnosti mladih – Movit, za izvajanje programa na področju izobraževanja, usposabljanja in športa pa skrbi Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius.

Delo v Evropski uniji – izkušnja, ki je ne gre zamuditi

Izkušnje so tiste, ki štejejo, in s slednjimi vam bodo pri odločitvi najlažje pomagali tisti, ki so delo v Evropi izkusili na lastni koži.

Blaž KarlinBlaž Karlin, pomočnik evropskega poslanca Lojzeta Peterleta  pripravniški in zaposlitveni skok čez slovenske meje zelo priporoča: “Začelo se je s pripravništvom v pisarni evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, danes pa sem eden od njegovih treh pomočnikov, ki pokrivamo parlamentarne odbore, katerih člani so poslanci. Sam sem na primer zadolžen za področje okolja, zdravja in prehrane. Seveda je potem tu še množica drugih obveznosti. Delo se zaključi, ko je opravljeno, kar neredko pomeni delovnik ‘od osmih do osmih'. Lahko si mislite, da so odnosi v pisarni zaradi tega intenzivni, zelo pomembna pa sta zanesljivost in medsebojno zaupanje. Če se želite otresti slovenskega jamranja, pridite v evropske javne ali zasebne institucije vsaj na pripravništvo, zelo priporočam!”

Tjaša MartinšekZ njim se strinja tudi Tjaša Martinšek, ki je opravljala delo nočne receptorke v hotelu Hilton Manchester Deansgate: “Kot nočna receptorka sem v času študija delala v hotelu Hilton Manchester Deansgate, kraj pa izbrala zato, ker sem tam že bila na Erasmus izmenjavi. Službo sem našla prek spleta in na ta način opravila tudi s prvim intervjujem, na drugega pa sem se odpravila v Manchester. Zame je bila to fajn izkušnja, ker sem po tej plati videla tudi, kako je delati v Angliji, ne samo študirati. Delo v tujini definitivno priporočam, ker ti razširi obzorja, spoznaš nove ljudi, nove kulture, vidiš, kako je zares biti na svojem in ne odvisen oziroma se ne zanašati na starše.”

Takšne so izkušnje in priložnosti, končna odločitev pa bo seveda vaša. Z zavedanjem, da boste na delovnem mestu preživeli velik del svojega življenja, pa morda velja upoštevati misel kitajskega politika, učitelja in filozofa Konfucija, ki pravi: “Izberi delo, ki ga imaš rad, in ne bo ti treba delati niti en dan v svojem življenju.” Zato bodite pri svojih odločitvah dovolj drzni, da boste z njimi sledili svojim ciljem in pri izbrani poklicni poti uživali, pa naj bo doma ali v tujini.

Mednarodna poletna šola politične ekologije

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani letos organizirajo prvo Mednarodno poletno šolo politične ekologije z naslovom “Prepletanje raznolikih umov v politični ekologiji.”

Mednarodna poletna šola politične ekologije je odgovor na ugotovljeno nepovezanost in pomanjkanje poglobljenega znanja o okolju v slovenskem intelektualnem prostoru. To še posebej velja za družboslovno in humanistično področje, ki ne premoreta kaj več kot le nekaj izbirnih predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju.

Poletna šola ponuja priložnost za pridobivanje novih znanj s področja politične ekologije, omogoča vstop v novejšo svetovno znanstveno in strokovno produkcijo ter ponuja možnost za povezovanje domače in tuje produkcije ter akterjev na tem področju. Usmerjena je v razumevanje različnih dojemanj okoljskih in ekoloških vprašanj oz. okoljskih diskurzov tako, da omogoči celovitejši vpogled v njih same. Okoljski diskurzi zaradi različnega dojemanja tehnologije, ekonomije, demokracije, narave, okolja, ipd. sprožajo (ne)sporazume med različnimi deležniki. To pa vodi do različnih, pogosto tudi izključujočih si predlogov rešitev ter konfliktov in posledično političnega boja med njimi.

S podporo odličnih vabljenih gostij in gostov bodo udeleženci poletne šole izzvani, da se poglobijo v različna vprašanja na področju politične ekologije ter poskušajo zgraditi razumevanje med raznolikimi rešitvami za reševanje okoljskih izzivov oz. si zgradijo mentalno strukturo za razumevanje večplastnih glokalnih okoljskih in ekoloških vprašanj.

Kaj sploh je politična ekologija?

Politična ekologija se razlikuje od apolitičnih okoljskih ved tako, da vprašanja okolja ne postavlja le kot predmeta preučevanja, pač pa ga umešča v asimetrična razmerja družbenih in političnih moči, ki so že vpisana v samo vednost o predmetu.

Kdaj: 3. – 7. september 2018

Kje: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Komu: Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018 je namenjena teoretikom, praktikom in aktivistom ter vsem, ki jih okoljska in ekološka vprašanja kakorkoli zanimajo.

Več info in prijave: https://www.politicalecology-ljubljana.si

Udeležba je brezplačna. Rok za prijave: 15. 7. 2018

Poletno šolo organizirajo:

  • Fakulteta za družbene vede UL
  • Focus, društvo za sonaraven razvoj
  • Inštitut za ekologijo
  • Študentsko društvo Iskra
  • Eko kolektiv
  • Časopis za kritiko znanosti
  • Ministrstvo za okolje in prostor

Projekt sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor.

Vabljeni!

Prvi dnevi in prve težave – jim je uspelo?

0

V soboto, 7. 7. so se Rok, David, Uroš in Tilen iz Horjula odpravili v svet. Lahko si prebereš, kako so se na pot pripravljali in kako je zgledal odhod. Pot jih je najprej vodila čez Hrvaško do Beograda, kjer so prvi dan zaključili v kampu. Nato so čez Bolgarijo nadaljevali do Turčije. Kaj pa se jim je dogajalo na poti?

Prva postaja: Beograd

Iz Horjula smo se od njih poslovili ob 12. uri, ko je David zavrtel ključ v starem Subaruju in je mašina začela hrumeti. Pospremil jih je aplavz množice in začela se je njihova pot. Za prvih 500 in še nekaj kilometrov so porabili skoraj 10 ur. Na hrvaškem so videli posledice ene nesreče, medtem ko niso opazili nobene policijske kontrole kjerkoli na poti.

Subaru priljubljen med mimoidočimi. Vir: Facebook SLOWenc - Po pamet
Subaru priljubljen med mimoidočimi. Vir: Facebook SLOWenc – Po pamet

V Srbiji sta jih pričakala Igor in Igor, dva prijatelja, ki sta sodelovala in jim pomagala pri nakupu Tadžikistanske koze – starega Subaruja. Ob prihodu v Beograd jih je že ujel prvi dež in takoj so ugotovili, da ima avtomobil zelo slabe brisalce. Vidljivost je bila zaradi tega močno otežena, zato so kaj hitro poskrbeli za nove. Še dobro, da so v Srbiji še vedno lahko kupili kvalitetne brisalce. Lahko bi rekli prvi dan, prvi dež, prva težava. 😉

 

Dobŭr den, Bŭlgariya!

Ob 9. uri zjutraj so se odpravili iz kampa Donava v Srbiji in krenili proti Bolgariji. Pot se jim je močno zavlekla, saj so na srbsko-bolgarski meji životarili kar 3 ure. Dobrovoljni fantje in dolgoletni prijatelji so v tem času sigurno našli nekaj, kar jim je krajšalo čas med čakanjem.

Na bolgarskih cestah pravijo, da niso opazili posebnosti glede prometa. Je pa po besedah Davida ob bolgarskih cestah veliko ostankov tovornjakarskih gum, ki tam ležijo brez posebnega razloga.

Po celodnevni vožnji so v poznih urah prispeli v kamp Istrum Park ob jezeru Iskar na jugu Sofije. Tam so postavili šotor in se utrujeni odpravili počivat. Celo noč pa so bili deležni prav posebnega zasebnega varovanja – celo noč je nad njimi bdel le nekaj mesecev star psiček.

Merhaba Türkiye!

Turčija, prihajamo! Vir: Facebook SLOWenc - Po pamet
Turčija, prihajamo! Vir: Facebook SLOWenc – Po pamet

Po zgodnjem zajtrku v vasici Plodovitovo v Bolgariji, so se odpravili naprej do Turčije. Tokrat je bil prehod čez mejo dokaj tekoč. Prvi problem pa je nastal, ko so želeli dobiti turško vinjeto. Pravijo, da je kar slabo označeno, kako sploh prideš do nje. Ampak dobro, da se fantje znajdejo in so tudi ta problem rešili.

Sporočili so nam, da je bil promet do Istanbula zelo gost in da so imeli nekaj težav, saj je na postajališčih zelo težko kupiti avtokarto. Tako so se ponovno morali znajti in poslušati svojo orientacijo. Kako smo že rekli, na koga se bodo tu zanesli? Očitno jim je uspelo, saj so proti koncu Istanbula dobili karto Turčije in takoj je bila pot lažja.

Kar se tiče prometa v Turčiji pa pravijo, da je bilo najbolj zanimivo to, da se ob avtocestah pojavljajo makete policijskih avtomobilov, ki naj bi služile kot opozorilo. Bi to pri nas delovalo? 😉

Makete policijskih avtomobilov v Turčiji. foto: Tilen Tehovnik.
Makete policijskih avtomobilov v Turčiji. foto: Tilen Tehovnik.

Včeraj okrog 8. ure zvečer so prispeli v kraj Sapanca in noč preživeli zraven trafike. Danes zjutraj pa jih je pot že vodila naprej po ogromni Turčiji. V naslednjih dveh dneh bodo počasi potovali do Irana.

Ekskluzivne objave iz poti lahko spremljaš na Facebook strani SLOWenc – Po pamet, natančno pot in trenutno lokacijo pa si lahko ogledaš na povezavi do google zemljevida ali njihovi spletni strani popamet.si. Ko pridemo v stik s fanti pa bomo objavili tudi videoposnetek prvih delov poti, zato ne pozai spremljati Facebooka in Youtube kanala SLOWenc!

PODPRI PROJEKT slowenc – po pamet. pOŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.

Nik Vene

0

Pri 23 letih je Nik Vene uspešen študent in podjetnik! Z dobro idejo in trdim delom je sledil svojim sanjam o samostojni podjetniški poti, danes pa je z blagovno znamko NV Holders prisoten skoraj po vsem svetu. Idejo za izdelek je, kot pravi Nik, spodbudila povsem običajna težava …

Ker rad nosim srajce, mi je šlo na živce, da sem jih moral vedno znova tlačiti nazaj v hlače. In, ker klasičnih shirt-stayev, ki jih je ponujal trg, nisem želel nositi, sem iskal svojo rešitev. Pomislil sem, da bi lahko naredil nekaj, kar bi dal okoli stegna in na to pripel srajco. Šel sem v trgovino, kupil elastike, material, naročil zaponke, začel šivat, naredil prvi delujoči izdelek, s šiviljami izdelal prototip in delo je steklo

Držala za srajce so bila na začetku deležna kar nekaj posmeha – je bila to težava ali motivacija?

Seveda si najprej slabe volje, nato pa sem si rekel, da bom vztrajal. Na svetu je več kot milijon ljudi, ki dnevno nosi srajce, in, če to moti mene, zagotovo še koga. Kritike boš pri nas deležen v vsakem primeru, ne glede na to, kaj delaš. Od tebe pa je odvisno, kako jo vzameš – če te podžge, da kritikom dokažeš njihovo zmoto, je zagotovo dobra motivacija. In tisti, ki so se mi nekoč smejali, danes moj izdelek uporabljajo

Začetek danes uspešne poslovne zgodbe pa ni bil najbolj obetaven, kajne?

Res je. Večina vidi naš sedanji uspeh, ne ve pa, da so nas leta 2015, ko smo razvili produkt, na Kickstarterju zavrnili, pa še danes ne vemo, zakaj. Neuspešno smo nato poskusili še na Indiegogo in na koncu odkrili težavo, slab marketing. Pri množičnem financiranju je ta poglavitnega pomena. Kickstarter ni platforma, na kateri predstaviš svojo idejo in boš obogatel, ampak so za uspeh potrebne res dobre priprave. Sam sem se v tem času naučil, da je za dobro prodajo izdelka potrebna prepoznavnost. Ko smo jo dosegli, se je začelo premikati. Najprej doma, nato je sledila prva uspešna kampanja na Kikckstarterju, prvi partnerji na Danskem, druga kampanja, sodelovanje z Amazonom in danes še vedno rastemo

Začetnim težavam je sledilo leto odmora in mednarodna izmenjava. Kaj je ta prinesla?

Izmenjava je bila res neverjetna izkušnja. Sošolci z vseh koncev sveta so bili zelo motivirani, vsi z močno željo po uspehu in, ko se družiš s takimi ljudmi, tudi ti prevzameš njihov mindset in si želiš uspeti. Zato, če imate priložnost za izmenjavo, izkoristite jo, mene je zagotovo motivirala za delo in uspeh

Kako je potem, po vrnitvi, steklo delo v podjetju?

Ekipa se je razširila iz enega študenta na več kot deset zaposlenih. Nadgradnja izdelka pa se je začela po prodanih 5000 T-Holderjih, ko smo naredili raziskavo in uporabnike vprašali o njihovih izkušnjah. Večina strank je izdelek pohvalila, 10 % kupcev pa ga je skritiziralo in izpostavilo napake, ki so jih zmotile. To me je postavilo pred izziv – razvoj novega produkta, ki je čez pol leta dobil podobo S-Holderja. Z njim po kakovosti res odstopamo in smo vodilni na trgu. To verjetno dokazujejo tudi številni ponaredki s Kitajske, ampak je ob primerjavi originala in kopije razlika očitna

Večino izdelkov prodate v tujino, proizvodnja pa ostajata v Sloveniji. Zakaj?

Izdelek je v celoti slovenski, z izjemo zaponk, glavno vodilo pri izdelavi pa je obdržati kakovost, čeprav je zato cena izdelkov malce višja. Kljub ponudbam iz tujine s proizvodnjo ostajamo v Sloveniji, čeprav tu prodajno nismo zanimivi. Veliko zanimanje za naše izdelke je v Ameriki, kjer imajo ljudje večjo kupno moč, radi preizkušajo nove stvari in trošijo. Prodajamo tudi v močnejših evropskih državah in odpiramo trg v Avstraliji ter Kanadi.

Svoje izdelke ste predstavili na oskarjih. Ali NV-Holders nosijo tudi zvezdniki?

Predstavili smo se na Oscar Pre-Parties, kjer so bili Michael Jai White iz Batmana pa taksist iz Deadpoola ter Nikki SooHoo iz Pretty Little Liars, ki smo ji obljubili žensko različico našega držala. Vsak od njih je dobil S-Holder, tako da vedo za nas, ali naš izdelek tudi nosijo, pa ne vem.

Kaj pa načrti in želje za prihodnost?

To leto bo v znamenju ženskega držala za srajce, ki smo ga začeli razvijati lani, končni izdelek s čipko pa je res ženstven, eleganten in seksi. Med cilji je zagotovo želja, da bi NV Holders postal svetovno prepoznana modna znamka, osebno pa me zanimajo tudi nepremičnine.

Zakaj je podjetništvo v študentskih letih prava izbira

Podjetništvo je zame sanjsko življenje. Je dinamično, delaš  brez šefa, imaš fleksibilen urnik, ogromno dela, ampak ti ni težko, ker delaš zase. Poleg tega se ves čas učiš in napreduješ, zato je zagotovo prava izbira.

Študij v Avstraliji

»Če bi rad izvedel, kdo si, pojdi tja, kjer te nihče ne pozna. Popotovanja izravnajo vse in te naučijo vsega. Trpka so kakor lek in bolj kruta od zrcalnega stekla. Cesta, ki se vije v daljavo, te bo naučila več o sebi kakor sto let molčečega poglabljanja vase.« (Patrick Rothfuss – Ime vetra)

Moje ime je Ana in že peto leto preživljam v svetu. Zadnji dve leti sem študirala v Avstraliji in v letu 2017 bila uradno izbrana v tako imenovano funkcijo “Brisbane International Student Ambassador – Mednarodni študentski ambasador Brisbana”; preko razpisa mestne občine Brisbane in njihove podružnice Brisbane Marketing, ki skrbi za celoten marketing in trženje destinacije Brisbane.

S svojo funkcijo preko socialnih medijev in udejstvovanjem na različnih dogodkih ter tudi preko PR­a (stikov z javnostjo) promoviram Brisbane kot študentsko destinacijo za mednarodne študente in seveda tudi kot turistično destinacijo. V zadnjih dveh letih sem v Brisbanu diplomirala na dodiplomskem študiju iz Kadrovskega managementa ter iz Vodenja in Managementa in tudi na podiplomskem študiju iz Vodenja v globalnem razvoju.

Podajam tako nekaj izčrpnih informacij za študij v Avs traliji kot tudi koristnih povezav in kompas za planiranje in predpriprav ter organizacijo študija v večno sončni deželi “tam spodaj” (down under).

Brisbane
Foto: Ana Gudalo

Predpriprava

Dandanes so zadeve zaradi interneta mnogo lažje in dosegljive, zato si lahko vsak posameznik podrobno ogleda in najde večino informacij na internetu. Na zelo preprost način internet nudi bodočemu študentu izjemno veliko kakovostnih informacij, ki vas pripravijo tako za izbor študija v Avstraliji kot tudi na vse ostale podrobnosti. Pripravo za študij v tujini priporočam eno leto poprej, saj je treba organizirati izjemno veliko stvari: smer študija, konkurenčne izobraževalne institucije in programi, kurikulumi, študijski semestri, cene ipd. Dejansko lahko vse informacije črpate preko interneta, forumov ipd.

Šolnine so v Avstraliji samoplačniške, vsi študiji so plačljivi cene pa ustrezne njihovim standardom, kar za slovenski žep pomeni velik zalogaj. Mednarodni študentje niso upravičeni ne do pomoči vlade ne do plačila šolnin na obroke. V sklopu urejanja vpisa na fakultete se za plača šolnina, šele nato pa se lahko začne urejati celotna dokumentacija pridobitve mednarodne študentske vize. Če upate na štipendiranje, obvezno zbirajte vso dokumentacijo za razpis leto poprej.

Preden se vpišete na študij v Avstraliji, morate opraviti teste iz angleščine IELTS (International English Language Test System). Testi se opravljajo na dveh stopnjah: splošna (general) ali akademska (academic). Za študij v tujini je potrebna akademska stopnja.Testiranje se opravi na British Council Slovenia v Ljubljani, če pa zivite kje na meji, ga brez problema lahko opravljate na British Council v Zagrebu, Trstu ali v Gradcu. Testi so mednarodni in delujejo po istih kriterijih in ocenjevanju, tudi cena je povsod enaka. Priporočam redno učenje in študij, kajti testi so izjemno zahtevni, za študij v Avstraliji pa morate doseči določene kriterije, ki so dokaj visoki, da se lahko vpišete na univerzo v tujini.

Vrste študija

  • TAFE & educational colleges: sekundarno šolstvo; tehnično usmerjene izobraževalne institucije, nekako najlažje primerljive s slovenskimi višjimi šolami. Programi študija so Certificate IV – približno 6 mesecev, Diploma – 1 leto, Advanced Diploma – 1.5 leta; cene $AUS 5.000­15.000.
  • Univerzitetni dodiplomski programi: 3­4 leta študija, cena okoli $AUS 35.000
  • Univerzitetni podiplomski programi: 1­2 leti, cena od $AUS 30.000­60.000

Semestri in sistem študija

Univerzitetni in podiplomski študij se v Avstraliji prične s koncem januarja oziroma z začetkom februarja in študijsko leto se zaključi v decembru. Akademsko leto je torej nasprotje evropskega, sestavljeno je iz 4 delov, tako imenovan “semester break” in prvo izpitno obdobje sta v maju oziroma juniju (kot pri nas januar).

Študij je drugačen od slovenskega, veliko je projektnih nalog, izpiti so drugače zastavljeni, predmetnik in s tem posledično urnik deluje po modulih, vsaka univerza ali izobraževalna ustanova pa ima svoje pogoje, standarde in načine dela. Izpiti in projekti morajo biti opravljeni v prvem roku, saj drugega roka pogosto ni ali pa je plačljiv. Mednarodni študenti morajo na podlagi pridobitve mednarodne študentske vize biti 80 % prisotni na predavanjih in izpitih, s tem so hkrati strogo nadzorovani s strani izobraževalne institucije in migracijskega urada.

Izmenjave, bilateralni sporazumi

Nekatere slovenske univerze oziroma fakultete imajo sporazum z nekaterimi univerzami v Avstraliji. Razpisi za bilateralno izmenjavo s partnerskimi institucijami izidejo decembra, ponavadi je rok prijave do januarja, štipendija krije letalski prevoz, študij in določeno žepnino. Več informacij najdetena vaši matični fakulteti v pisarni za mednarodne študijske zadeve.

Namestitev

Akomodacija za mednarodne študente je možna v kampusu univerze, v študentskih domovih ali v privatnih sobah oziroma stanovanjih. Hkrati je možnost tudi t. i. “homestay”, ko za določeno vsoto bivate pri družinah, kjer dobite svojo sobo, hrano. Cene bivanja so za slovenski standard v vseh omenjenih možnostih zelo visoke, pozabite na socialo slovenske države v sklopu ugodnih študentskih domov in študentskih bonov. V svetu kapitalizma to ne obstaja.

Study Brisbane
Foto: Ana Gudalo

Prevoz

Mednarodni študentje, ki redno študirajo, imajo 50 % na vse vozne karte (vlak, bus, mestni gliserji (Brisbane), tramvaji). To je res ena izmed prednosti, ki so podane vsem internacionalnim študentom.

Potovanja

Tako imenovan “semester break” v izpitnem obdobju podaja možnost potovanj po celotni Avstraliji, večina univerz in kampusov ima odlične ponudbe za študente in ogromno mladih se v tem času odpravi na razna popotovanja po celotni deželi. Toplo priporočam predvsem zato, ker potovanja odpirajo naša obzorja in ker je to hkrati odlična priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi.

Voluntiranje in slovenske skupnosti

Avstralija je znana po svojih volunterskih priložnostih in vključevanje v široko paleto volunterstva je neprecenljivo. Spekter možnosti za prostovoljno delo je izjemen, gradi vaš življenjepis, širi mrežo poznanstev in bogato oplemeni notranji jaz. Informacije dobite na fakultetah in prek interneta, svojo prošnjo oziroma interes lahko pošljete, že preden se odpravite v Avstralijo. Priporočam tudi kontaktiranje raznih slovenskih skupnosti, katerih povezavo dodajam v odlomku “Koristne povezave”. Večina slovenskih popotnikov ima odlične spomine na srečanja z Avstralskimi Slovenci, ki so vam pripravljeni pomagati, vas usmeriti ali pa preprosto povabiti na srečanje v slovenski klub s slovensko glasbo in hrano. Na zdravje in dober tek!

Koristne povezave:
1.      Studij v Brisbanu: www.choosebrisbane.com.au
2.      Studij v Queenslandu: http://www.studyqueensland.qld.gov.au/
3.      Studij v Avstraliji: https://www.studyinaustralia.gov.au/
5.      Viza: http://www.homeaffairs.gov.au/
6.      Stipendije: https://internationaleducation.gov.au
7.      Slovenske stipendije za studij v tujini: http://www.sklad-kadri.si/
8.      Namestitev “Homestay”: http://www.homestay-australia.com/
9.      Namestitev “Homestay”: https://www.homestay.com/australia
10.  Studenski dom Brisbane: https://studentone.com/
11.  Sticisce Avstralskih Slovencev:http://www.glasslovenije.com.au/
12.  Volunterstvo Queensland: https://volunteeringqld.org.au/
Ana Gudalo
Foto: Ana Gudalo

Terciarna izobrazba postaja norma

0

Mladi se vedno več odločajo za visokošolsko izobraževanje, tako je postala delovna sila v tem tisočletju v državah EU ter članicah in partnericah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bolj izobražena, kažejo podatki iz zadnje publikacije Pogled na izobraževanje – Education at a Glance 2017, ki jo OECD pripravi vsako leto.

Medtem ko je imela leta 2000 v EU več kot polovica mladih od 25. do 34. leta kot najvišjo stopnjo izobrazbe dokončano srednjo šolo, terciarno izobrazbo pa le približno četrtina, imajo desetletje in pol pozneje diplomo na visokošolski stopnji štiri desetine mladih odraslih v EU. Trend rasti deleža terciarno izobraženih mladih odraslih se močno kaže tudi v Sloveniji, kjer je delež visokošolsko izobraženih v letu 2016 celo nekoliko presegel povprečje EU.

S fakulteto v Sloveniji 71 % višji zaslužek kot s srednjo šolo

Odraslim z visokošolsko stopnjo izobrazbe se njihova investicija v izobraževanje obrestuje: njihova stopnja zaposlenosti med članicami in partnericami OECD je za 10 odstotnih točk višja in v povprečju zaslužijo 56 odstotkov več kot tisti, ki imajo dokončano le srednješolsko izobrazbo. V Sloveniji je ta razlika še višja, in sicer terciarno izobraženi zaslužijo 71 odstotkov več.

Terciarno izobraženi so tudi prvi, ki okrevajo po gospodarskih padcih. Stopnje zaposlenosti mladih odraslih z visokošolsko izobrazbo so se v evropskem povprečju že vrnile na raven pred recesijo, medtem ko stopnje zaposlenosti tistih, ki nimajo dokončane srednje šole, še vedno zaostajajo.

Za odrasle z visokošolsko stopnjo izobrazbe je tudi manj verjetno kot za njihove manj izobražene kolege, da trpijo za depresijo. Pri preprečevanju depresije igra izobraževanje pomembno vlogo skupaj z večjo stopnjo zaposlenosti.

Stopnja zaposlenosti odvisna tudi od vrste študija

V povprečju je v članicah in partnericah OECD stopnja zaposlenosti terciarno izobraženih okoli 85 odstotkov, razlikuje pa se po področjih študija. Med brezposelnimi je večji delež tistih s končanim študijem s področij umetnosti, humanistike in družbenih ved kot pa tistih, ki so končali denimo študij na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ali tehniških ved, proizvodnje in gradbeništva.

Leta 2015 je v Sloveniji približno tretjina tistih, ki so se prvič vpisali v program terciarnega izobraževanja, izbrala študij s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, kar Slovenijo uvršča med prvo peterico držav, v katerih je študij s teh področij najbolj privlačen za vpis. Pred njo so Nemčija, Estonija, Finska in Mehika. V povprečju EU pa se je za študij s teh področij odločila približno četrtina študentov.

Tako kot drugje po Evropi pa so tudi v Sloveniji ženske na teh področjih študija podpovprečno zastopane, saj jih je tu manj kot tretjina. Ženske sicer tako v Sloveniji kot tujini prednjačijo na študijskih programih s področja izobraževanja.

Delež tujih študentov pri nas podpovprečno nizek

V Evropi je vse bolj priljubljen študij izven meja domovine, a Slovenija za tuje študente očitno ni najbolj priljubljena. Delež tujih študentov, ki so se leta 2015 vpisali na študij v Sloveniji, je bil le triodstoten. To je daleč pod povprečjem EU, kjer je tujih študentov med prvič vpisanimi 12 odstotkov.

Primerljivo nizke deleže tujih študentov med na novo vpisanimi s Slovenijo imajo Italija, Litva, Poljska, Norveška in Portugalska pa tudi ZDA, medtem ko je na vrhu lestvice Luxembourg s 45-odstotnim deležem, sledita pa Nova Zelandija in Velika Britanija z okoli petino tujih študentov.

Trend rasti deleža terciarno izobraženih mladih odraslih

graf liniji trend rasti
Delež terciarno izobraženih med 25. in 34. letom starosti v Sloveniji in v povprečju 22 držav EU, ki so hkrati članice OECD. Vir: Education at a Glance 2017

Študijska področja z največ zanimanja

graf kroga študijska področja
Prvič vpisani v terciarno izobraževanje v letu 2015 po področjih študijskih programov v Sloveniji oziroma v povprečju 22 držav EU, ki so hkrati članice OECD. Vir: Education at a Glance 2017

 

7 nasvetov, kako iskati letalske karte

Kljub vse večjemu številu letalskih družb, spletnih iskalnikov in strani za primerjavo cen je za mnoge iskanje letalskih kart še vedno naporno in stresno opravilo. Tukaj je sedem nasvetov, kako se izogniti najpogostejšim napakam in hitro poiskati najugodnejše letalske karte.

  1. Uporaba najboljših specializiranih spletnih iskalnikov. Spletne strani, kot so Skyscanner, eDreams, Kayak, in spletne storitve, kot je Google Flights, so izjemno koristne. Pomembno je uporabiti vsaj dve tovrstni storitvi, saj se rezultati in cene za iste destinacije lahko med seboj razlikujejo. Nekatere spletne strani ponujajo tedenski in mesečni pregled, opozorila o cenah in številna druga orodja, ki pomagajo pri iskanju.
  2. Časovna prilagodljivost. Cene se pogosto razlikujejo iz dneva v dan, včasih pa tudi v istem dnevu. Takrat so lahko leti zgodaj zjutraj cenejši od poznejših. Običajno so leti ob koncih tedna in med prazniki dražji, splača pa se pogledati za lete tik po praznikih, ko se večina vrne v službe. Leti ob sobotah znajo biti cenejši, ni pa prav veliko resnice v nasvetu, da je letalske karte najbolje kupovati ob torkih in sredah.
  3. Letalske družbe občasno sporočajo akcijske ponudbe v e-novicah in na svojih družabnih medijih. Ko želijo napolniti letala, letalske družbe na ta način ponujajo še posebej nizke cene ali pa brezplačne dodatke in nadgradnje razredov.
  4. 24-urno pravilo je zahteva ZDA, da letalske družbe ponudijo brezplačno odpoved v roku 24 ur od nakupa karte. Nekatere evropske družbe (Norwegian) ponujajo tako odpoved na vseh letih v in iz ZDA, druge samo za karte kupljene v ZDA (Air France), tretje imajo to kot splošno pravilo (British Airways). Preveri pravila in pogoje in če letalska družba to ponuja, se splača dan po nakupu še enkrat pogledati za ugodnejšimi ponudbami.
  5. Tako imenovane error fares so cene letalskih kart, ki jih letalske družbe objavijo po pomoti, a so jih dolžne upoštevati. Take cene so lahko nekajkrat nižje kot bi morale biti, pojavijo pa se zaradi tehničnih nepravilnosti ali človeške napake. Error fares lahko najdete na nekaterih spletnih iskalnikih letalskih kart, potovalnih blogih ali spletnih straneh, kot sta Posvetu.si ali Fly4free.
  6. Letališča v širši okolici so lahko ugodnejša kot mestna letališča. Prevoz z GoOpti do nekoliko bolj oddaljenega letališča velikokrat pomeni prihranek tako pri času (direktni leti) kot denarju.
  7. Programi zvestobe omogočajo zbiranje letalskih milj z letenjem, najemanjem avtomobilov in hotelskih sob, naročninami na časopise in nakupovanjem. Eden največjih programov zvestobe v Evropi je Lufthansin Miles & More, ki vključuje tudi Adrio Airways, Eurowings (bivši Germanwings) in Turkish Airlines. Tudi GoOpti ima svoj program zvestobe.

Preizkusi naše nasvete ob naslednjem iskanju letalskih kart in ne pozabi na najpomembnejšo stvar: zgodnji nakup! To velja tako za lete kot za zanesljive, udobne in profesionalne GoOpti prevoze do letališč. Če čutiš potovalno mrzlico, ne oklevaj in kupi GoOpti prevoz čim prej!