Ko odhajaš v tujino, ne pozabi s seboj vzeti evropske kartice zdravstvenega zavarovanja!

Kje in v kakšnem obsegu velja
Kartica velja za države članice EU, Evropskega gospodarskega prostora, Švico, Hrvaško in Makedonijo, za Romunijo pa konvencijsko potrdilo. V Bolgariji lahko uveljavljaš nujne zdravstvene storitve na podlagi potnega lista in veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja. Za vse druge države velja, da moraš stroške za nujno zdravljenje in medicinsko pomoč poravnati sam, po vrnitvi domov pa ti bo ZZZS na podlagi predložene dokumentacije te stroške povrnil v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Za Hrvaško in Makedonijo je treba priložiti tudi spremni dopis z izpisom osebnih podatkov, ki ga dobiš na ZZZS.
Pogoj za pridobitev kartice je, da si obvezno zdravstveno zavarovan. Naroči se lahko preko interneta, na samopostrežnem terminalu, kjer se potrjuje kartico zdravstvenega zavarovanja, preko mobilnega telefona (pošlješ SMS) ali pa neposredno na območni enoti ali izpostavi ZZZS. Potrebno jo je naročiti vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino, prejmeš pa jo po pošti. V kolikor je ni možno izdati pravočasno, v manj kot štirih delovnih dneh, če si jo izgubil ali ti je bila ukradena, je možno naročiti certifikat, ki začasno nadomešča evropsko kartico. Praviloma se izda za obdobje veljavnosti enega leta, če ima zavarovana oseba za ves ta čas urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zanimiva dejstva:
– z njo razpolaga okrog 173 milijonov ljudi,
– državljani 31 držav jo lahko uporabijo za zdravstvene storitve v primeru bolezni ali nesreče,
– za distribucijo kartice so odgovorne posamezne države, ki imajo skupen motiv, zato jih zdravstveno osebje lahko prepozna,
– je brezplačna, pogoj je sklenjeno zdravstveno zavarovanje v eni izmed držav članic EU, držav EGP ali Švici,
– »tuji« pacient je upravičen do enake medicinske oskrbe kot lokalni, stroške pa v celoti ali delno krije njegovo zdravstveno zavarovanje,
– mogoče jo je uporabiti samo v okviru javnega sistema zdravstvenega varstva,
– v Sloveniji ima evropsko kartico okrog 13 % državljanov.

Obseg uveljavljanja zdravstvenih storitev
Zdravnik nudi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se nam zaradi zdravljenja ni treba vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja v tujini. Ne pokriva pa stroškov zdravljenja oziroma poroda, če je bil namen bivanja zavarovane osebe v teh državah zdravljenje oziroma porod.
V državah članicah EU in EGP ter Švici so slovenske zavarovane osebe upravičene do zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, pri čemer se upošteva naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici.

Ksenija Gider

Če med bivanjem v tujini zboliš ali se poškoduješ, lahko naletiš na številne neprijetnosti. Da bi se izognil prevelikim stroškom, se pred potovanjem v tujino raje zavaruj. Asistenčna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške ali del stroškov pomoči pri organizaciji in izvedbi zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev doma in v tujini. Pred sklenitvijo zavarovanja moraš zavarovalnemu agentu podati natančen namen potovanja, saj pri npr. poškodbah pri določenih športnih aktivnostih ni možno uveljavljati povračila stroškov oziroma je treba prej doplačati določeno dodatno premijo.

Kdo se lahko zavaruje in kaj zavarovanje krije
Zavarujejo se lahko zdrave osebe s stalnim prebivališčem v RS. Sklene se za najmanj tri dni do največ eno leto. Zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini ti krije stroške v nujnih primerih, kot so:
• obisk in konzultacije zdravnika,
• nakup zdravil,
• prevoz do bolnišnice ali klinike,
• zdravljenje v bolnišnici ali kliniki,
• prevoz v domovino,
• prevoz posmrtnih ostankov v domovino,
• zobozdravstvene storitev do določene zavarovalne vsote,
• spremstvo otroka do 18. leta starosti.

Zavarovanje ne krije stroškov bolezni ali poškodb, ki nastanejo zaradi:
• že prej obstoječih kroničnih bolezni,
• poskusa samomora ali naklepne poškodbe,
• uživanja alkohola ali drog,
• prekinitve nosečnosti,
• pregledov v nosečnosti, tipičnih težav v nosečnosti,
• vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja,
• sodelovanje na avto-moto tekmovanjih,
• udeležbe na športnih tekmovanjih in pripravah nanje,
• alpinizma, smučanja izven urejenih prog,
• padalstva, letenja z zmaji in jadralnimi letali,
• višje sile (vojne, potresi, poplave …).

Vrste zavarovanj in kritja
Zavarovalnice poznajo različna zavarovalna kritja. Nekatere imajo posebne premije za evropske države in posebej za preostali svet, družinska zavarovanja, skupinska, sezonska in druga. Za tiste, ki veliko potujejo, imajo posebne pakete, kot npr. celoletno zavarovanje. Za študente je zanimivo tudi zavarovanje za čas študija v tujini, ki ga je možno skleniti za obdobje od 90 dni do enega leta.
Premija je odvisna od izbrane zavarovalne vsote, trajanja potovanja, vrste sklenitve, morebitnega aktivnega športnega udejstvovanja. Pred sklenitvijo zavarovanja je treba agentu natančno podati namen potovanja.

Kako uveljavim asistenco v primeru bolezni ali nezgode?
V primeru nujne pomoči pokličeš na številko zavarovalnice, pri kateri si zavarovanje sklenil. Navesti je treba številko police, ime in priimek, začasni naslov, številko telefona, vrsto bolezni oziroma pomoč, ki jo potrebuješ. Zavarovalni operater osnovne podatke prenese zdravniku asistenčne hiše, ta pokliče zdravnika ali pa ti da napotke za nadaljnje ravnanje. Če zdravnik oceni, da zdravstveno stanje zahteva kvalitetnejšo zdravljenje, kot ti jo lahko nudi ustanova, v kateri si, ti bo svetoval drugo zdravstveno ustanovo. V primeru nezgode ali bolezni priskrbijo finančno garancijo v okviru zavarovalne vsote ali organizirajo prevoz v domovino.
Če boš zdravstvene storitve plačal sam, opozori zdravnike in ostale izvajalce storitev, do opremijo račune z imenom in priimkom zavarovane osebe, opisom bolezni in zdravljenja, cenami posameznih storitev, naslovom, žigom in podpisom zdravnika, zdravstvene ustanove, lekarne ter zdravstveno dokumentacijo. S temi dokumenti bo uveljavljanje povračila stroškov doma hitrejše in enostavnejše.

Ksenija Gider

Zdravstveno zavarovanje v RS je obvezno za vse državljane, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost.

Obvezno zdravstveno zavarovanje študenta do 26 let
Študent je lahko obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član preko staršev do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša. S tem je obvezno zdravstveno zavarovan kot vzdrževan družinski član. Vsako leto mora delodajalcu svojega starša oddati potrdilo o vpisu.
Če študent prekine oziroma dokonča študij in ostane brez statusa, več ne more biti zavarovan kot vzdrževani družinski član. Zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam. Starši študenta morajo delodajalcu po prenehanja statusa oziroma po dopolnjenemu 26. letu le to takoj sporočiti, da ga odjavi iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja.
Študent prav tako ne more biti več zavarovan kot vzdrževan družinski član, če se zaposli oziroma odpre s. p. Če se zaposli, stroške zanj krije delodajalec, če odpre s. p., pa mora v 8 dneh na izpostavi ZZZS vložiti prijavo v zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje.

Študent brez statusa oziroma študent, ki je že dopolnil 26 let
Če študent nima nobenih dohodkov ali živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50 % minimalne plače, če živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu in njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v vseh teh primerih se lahko zavaruje kot občan. Zavaruje se na občini v kraju stalnega bivališča. Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke. Ponekod je obvezno, da je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrni na občino v kraju stalnega bivališča.
Lahko pa se zavaruje tudi kot samostojni zavezanec. Če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. Obvezno zdravstveno zavarovanje si tako plačuje sam.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno in obsega razliko med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški teh storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zdravstvena zavarovanja.
Študentom s statusom do dopolnjenega 26. leta ni treba plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zakon določa, da je zavarovanje treba skleniti v roku enega meseca po poteku statusa. V nasprotnem primeru te doleti trimesečna čakalna doba, kar pomeni, da je treba za zdravstvene storitve doplačevati kljub temu, da taka oseba plačuje premijo in zavarovanje sicer že velja.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko sklene le oseba, ki ima veljavno obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji in je zavezanec za doplačila. Premija je skladno z zakonom enotna pri vseh zdravstvenih zavarovalnicah (trenutno 22,66 EUR na mesec). Nekatere zavarovalnice ponujajo popust, če skleneš zavarovanje prek spletne strani ali trajnega naloga, običajno v višini 3 %.

Ksenija Gider

V času študija vam bo denar pritekal neredno, verjetno tudi v različnih zneskih in pa od različnih virov.

Ne malokrat se nam zgodi, da nimamo denarja za vse položnice, kaj šele za stvari, ki bi si jih želeli. A v prvi vrsti si marsikdo želi, da bi imel dovolj sredstev za študij.

Posojila za študij oziroma šolnine so pri nas bolj redkost, kar gre pripisati predvsem velikemu obsegu dodiplomskega študija brez šolnin in veliki razvejanosti študentskega dela.

Državnih posojil za študij za zdaj še ni, čeprav po besedah ministra Svetlika bo novi štipendijski zakon tudi to uredil. Na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije opozarjajo, da bodo, po besedah MDDSZ-ja, tudi v tem bolj dejavni, podlaga naj bi bil novi Zakon o štipendiranju. Neka posojila je pred leti imel Zavod za zaposlovanje, a zadeva ni bila najbolj aktivna.

»Potem je Ad futura začela s krediti za študij v tujini, lani smo razširili še na Slovenijo. Zdi se mi, da smo trenutno mi največji strokovnjaki za kredite za študij, ker jih peljemo kot projekt preko DBS banke. Tudi nekaj drugih bank ponuja študijske kredite, ampak na drugačni osnovi kot mi. Kar se tiče državnih posojil, bo pa še kar nekaj vode preteklo. Imajo zelo ambiciozne cilje, ampak, kolikor jih poznam, bo treba na tem še zelo veliko delati. V bistvu manjka pri nas strokovnjakov, ki bi ta sistem dobro poznali – večina jih misli, da so vse štipendije po istem kopitu – kot državne in Zoisove, resnica je pa daleč od tega, kar vemo na skladu.« Metka Novak, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Možnosti …
Večina bank pa nudi študentom možnost namenskega in nenamenskega posojila relativno nizkih zneskov s kratko odplačevalno dobo. Včasih se povežejo tudi s fakultetami za ugodnejše pogoje – ena takih je fakulteta za organizacijske vede, ki sodeluje z Gorenjsko banko. V banki NLB ponujajo več vrst posojil, med njimi namensko posojilo, katerega odplačilna doba je največ pet let, znesek je odvisen od višine šolnine in posojilne sposobnosti, vendar študent potrebuje poroka.

Javni sklad RS
Do posojila oziroma kredita pa lahko pridete pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, ki ima na voljo še nekaj tisoč evrov za kreditiranje študija. Sredstva so bila sprva namenjena le za študij v tujini, sedaj pa so na voljo tudi za študij v Sloveniji. To pomeni, da lahko tisti, ki si študija ne morejo privoščiti, pri skladu do 3. julija 2010 zaprosijo za posojilo.

Kako do posojila
Za pridobitev posojila se je treba prijaviti na razpis. Vsa dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu www.sklad-kadri.si. Sklad bo preučil dokumentacijo in jo posredoval Deželni banki Slovenije, ki odloči o višini kredita. Ta je odvisna od šolnine in življenjskih stroškov.

Mojca Buh

Radi raziskujete in sodelujete v nagradnih igrah, natečajih? Sodelujte v nagradnem natečaju za raziskovalne naloge. Več informacij nam je posredovala Simona Bezjak.

Festival za tretje življenjsko obdobje tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najboljša raziskovalna dela študentov in študentk. »Natečaj je posvečen evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti in je namenjen vsem študentom in študentkam.« Simona Bezjak.

Namen natečaja je spodbujanje razmišljanja in udejstvovanja mladih na področjih, ki zadevajo rešitve, ki bi v kontekstu sodobnih demografskih sprememb vodile k družbi blagostanja in večje socialne vključenosti.

Smernice za izdelavo raziskovalne naloge
Naslovi raziskovalnih nalog so lahko izbrani poljubno, pomembno je, da na teoretski ali praktični ravni razvijajo temo boja proti revščini in socialni izključenosti starejših. Raziskovalne naloge morajo vsebinsko in oblikovno ustrezati temu razpisu. Obsegajo naj 10-15 strani (format A4, pisava 12, razmik vrstic 1,5, oblika datoteke*.doc (Word). Prijavljene naloge morejo poleg naslova, ki mora podati jasno sporočilo o nalogi, vsebovati tudi kratek povzetek (5-10 vrstic), za objavo v zborniku festivala, ki naj izraža kratek vsebinski pregled oz. izvleček raziskovalne naloge.

Prijavljene raziskovalne naloge bo skrbno pregledala medgeneracijsko in interdisciplinarno sestavljena strokovna komisija. Temeljni kriterij ocenjevanja je inovativnost, domiselnost in raziskovalna kakovost nalog.

»Rok za oddajo del je 1. 6. 2010. Nagrade so praktične in bodo podeljene na Festivalu za tretje življenjsko obdobje jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg nagrad bodo povzetki prijavljenih nalog objavljeni v zborniku, ki bo dostopen v knjižnicah.« Simona Bezjak.

Podrobnejša navodila za izdelavo raziskovalnih nalog, pogoje in pravila prijave najdete na spletni strani www.f3zo.si.

Mojca Buh

Kri, ki rešuje življenja …
Na svetu je veliko pomoči potrebnih, zato je humano, skoraj nujno in zaželjeno poskočiti na pomoč ljudem v stiski. Nekatere tarejo finančne, druge osebne, spet tretje zdravstvene težave. Slednje so velikokrat tudi najtežje in vsakakršna pomoč je dobrodošla. Si že kdaj pomislil/a, da bi pomagal/a ljudem? Študentje si le stežka predstavljamo dodatno finančno obrementitev, zato pa lahko pomagamo drugače. Krvodajalske akcije pomenijo mnogim rešeno življenje, zato pomagajmo!

Maj – mesec krvodajalskih akcij!
Študentje so tisti del populacije, ki je z zdravstvenega vidika najbolj primerna za odzvem krvi. Mladi, aktivni, zdravi in posledično tudi s primerno krvjo ste lahko v veliko pomoč mnogim ljudem. Meseca maja pa po vsej Sloveniji tudi potekajo krvodajalske akcije. Točne informacije o določenem kraju dobite na naslednji povezavi http://www.rks.si/sl/Krvodajalske_akcije_. Tekom celega leta, seveda ob določenih dnevih, pa lahko kri darujete v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Celju, Ptuju, Novem mestu, skratka v vseh večjih slovenskih mestih.

Postopek!
Na krvodajalsko akcijo se predhodno prijavite, nakar vam iz RKS pošljejo povabilo z ustreznim datumom, uro in seveda krajem, ki je najbljižje vašega doma.
Ustrezen darovalec je:
– vsak, ki je dobrega zdravja
– tehta vsaj 50 kg
– star med 18 in 65 let
– tisti, ki v zadnjih mesecih ni imel večjega operativnega posega
– tisti, ki v preteklem letu ni prejel nobene transfuzije
– moški, ki najmanj 3 mesece ni bil krvni darovalec
– ženska, ki najmanj 4 mesece ni bila darovalka in v zadnjem letu ni bila noseča
Nikakor pa krvi ne morejo darovati ljudjem s srčnimi obolenji, sladkorni bolniki na inzulinu, bolniki, ki imajo ali so imeli rakave oz. maligne bolezni, vsi tisti, ki sodijo v rizično skupino za prenos bolezni, ter vsi, ki prebolevajo ali so v zadnjih 14 dneh preboleli akutni infarkt.
Nasveti:
– pred odvzemom jejte lahek obrok (čaj, sok, kruh z marmelado)
– nikoli ne pridite na tešče
– počutiti se morate dobro in zdravo

Statistični podatki!
Največ Slovencev ima krvno skupino A (40 %), nekaj manj je tistih z 0 krvno skupino (38 %), 15 % je tistiih z B skupino, najmanj pa je skupine AB, ki je zelo redka (7 %).
V območje splošne izobrazbe spada tudi podatek, da je 4. 6. Dan krvodajalstva v Sloveniji. Minilo je že 64 let, odkar je bila odvzeta in shranjena prva steklenička krvi. Od takrat smo Slovenci darovali že več kot milijon in pol litrov krvi, kar je nadvse spodbuden podatek. 14. junij pa je svetovni dan krvodajalstva.
Postopek odvzema, ki ni noben »bav bav« …!

Sam postopek darovanja je preprost in nič kaj boleč, mogoče malce neprijeten, toda če pomislimo, da z njim rešimo življenje, je vse ostalo povsem nepomembno.

Če niste primerni darovalec, vas o tem obvestijo, vam navedejo razlog in vam povedo, kdaj se lahko ponovno odzovete na krvodajalsko akcijo. Če pa ste primerni darovalec, pa sledi le še odvzem krvi. Vsedete se na pol ležeč stol, sestra pa s sterilnim priborom, namenjenim le vam, začne z odvzemom krvi iz žile. S stiskanjem pesti boste pospeševali pretok krvi in ko bo končno vrečka polna, sledi še odvzem 4 epruvet krvi za vzorec. Tri izmed teh pošljejo v laboratorij za določitev krvne skupine in morebitnih smrtno nevarnih bolezni, četrta epruveta pa ostane skupaj z večino krvi in je namenjena preizkusu krvi sprejemnika in krvodajalca tik pred transfuzijo.

Navadno odvzem poteka brez večjih zapletov, včasih kakšnega posameznika obide slabost. Vzroki so največkrat psihične narave (strah, napetost, pogled na kri ipd.). Kolaps doživi malo krvodajalcev, zato brez panike, če pa se že zgodi, morate vedeti, da ste v dobrih rokah. Konec koncev ste obdani z ustrezno usposobljenimi zdravstvenimi delavci, ki bodo hitro poskrbeli, da vam bo bolje.

Tjaša Kržišnik

Pod okriljem ŠOUM tudi letos Spomladansko čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos izvaja projekt Spomladansko čiščenje in urejanje okolice domov starejših občanov mesta Maribor. Po uspešno opravljenem prvem delu, bo jutri, 7. maja 2010, potekal še drugi del akcije. V akciji sodelujejo predvsem sodelavci ŠOUM in ostali študentje, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati. Cilj projekta je pomoč tistim občanom, ki si sami ne morejo očistiti in urediti okolice svojih domov. Tako jim bodo mariborski študentje uredili in počistili dovozne poti ter okolico svojih domov (posekali grmovje s poti, porezali veje dreves, okopali vrtove, pograbili okolico in očistili smeti iz okolice njihovih domov ….). Projekt poteka v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu, ki je izbral tiste občane, ki so pomoči resnično najbolj potrebni.

IZPITNO OBDOBJE JE TU …

Izpitno obdobje je tu in z njim vsi napotki. Kako se najbolje pripraviti, na kakšen način se zmotivirati, kako študirati, katero učno gradivo uporabiti … Vsak človek je drugačen, zato je tudi načinov študiranja veliko. Ko enkrat ugotoviš, kakšno študiranje ti je pisano na kožo, si na konju!

Priprava na izpit!
Seveda se je treba za vsak izpit ustrezno pripraviti. Načinov učenja je veliko. Ljudje se poslužujemo različnih tehnik učenja – nekateri glasno berejo, drugi tiho, spet tretji delajo izpiske, miselne vzorce itd. Seveda pa vsak izpit ne zahteva enakih in enako intenzivnih priprav. Ponekod je dovolj, da stvar le preletimo, včasih celo samo poslušanje predavanj, toda večinoma se je treba »vsesti dol«, kot pravijo naše mame, in dodobra naštudirati vso stvar.

Koristni nasveti naših predhodnikov!
Če imamo možnost in poznanstva iz starejših letnikov, potem je seveda dobrodošlo, da se o izpitu tudi pozanimamo. Prijatelje povprašajte o načinu učenja za posamezen izpit, o času, ki so ga namenili študiju določenega izpita, o literaturi, prosite jih za njihove zapiske ali »izbrskajte« kakšne stare primere izpitov. Prosite jih tudi, da vam povedo, na kaj je treba še posebej paziti in kje so »zanke«.
Izpit!
Poznamo več oblik izpitov. Včasih so izpiti le ustni, velikokrat kombinacija pisnega in ustnega, možni so tudi skupinski izpiti ali izpiti po kolokvijih. Izpitnih rokov je tekom leta razpisanih kar nekaj, toda zapomnite si – prvi rok je zlati rok. Zlati? Seveda, vedno so bili in so še danes prvi roki precej lažji kot vsi naslednji. Velikokrat je seminarska naloga pogoj za pristop k izpitu, ponekod pa celo kolokvij ali skupina večih kolkvijev. Profesorji pa morajo izpite popraviti v sedmih delovnih dnevih, na njihovo oceno pa se lahko tudi pritožite. Seveda imate vso pravico do vpogleda v ocenjeno delo.

Z »izpit triki« do boljšega uspeha!
Velikokrat že minimalne malenkosti pripomorejo k boljši koncentraciji in posledično tudi k večjemu znanju in boljšemu uspehu na izpitih. Pred učenjem poskrbite za urejeno okolico, še posebej za temeljito pospravljeno pisalno mizo. Urejeni zapiski so ključ do uspeha. Vedno si naredi načrt, loči pomembno od manj pomembnega gradiva in si z izstopajočim črtalom označi najpomembnejše. Tudi vnaprej določen urnik pripomore k uspehu. Vsebuje naj vse oznake za čas namenjen učenju, čas za hranjenje, prosti čas itd. Seveda pa je pomemben tudi dovolj svetel prostor in zadostna količina vode. Namesto kave si skuhaj zeleni čaj, vedno pa pred seboj imej kozarec vode.

Izpitno obdobje je čas učenja in čas izpitov, toda tudi z učenjem ne gre pretiravati, saj vam lahko pade odpornost in zbolite, bolni pa se nikakor ne morete učiti.

Tjaša Kržišnik

Študentska delovna brigada bo letos potekala v Občini Grad na Goričkem.

ŠOUM obvešča vse študente, ki želijo s svojim prostovoljnim delom pomagati občanom Grada, da se je pričelo zbiranje prijav za udeležbo na Študentski delovni brigadi.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru bo med 16. in 25. julijem 2010 organizirala že 12. Študentsko delovno brigado, ki bo tokrat potekala v Občini Grad na Goričkem. Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomagati krajanom demografsko ogroženih področij, vzpodbujati prostovoljstvo med mladimi, pomembno pa je tudi druženje med študenti, ki jim ni vseeno za tuje težave. Ob tej priložnosti ŠOUM obvešča vse študente, ki želijo s prostovoljnim delom pomagali občanom Grada, da se je pričelo zbiranje prijav, ki bo potekalo do konca junija oziroma do zapolnitve mest. Študenti se lahko prijavijo na spletni strani www.dostop.si/sdb, kjer so na voljo tudi vse informacije v zvezi z letošnjo brigado.

Pred samo brigado, 10., 18. in 26. maja, med 10. in 13. uro, poteka pred Štukom tudi promocija Študentske delovne brigade. Z igrami, nagradami in veselimi animatorji bodo študenti promovirali prostovoljno delo, še posebej 12. Študentsko delovno brigado. Na ta način želijo v ŠOUM vzpodbuditi študente, da počitnice preživijo na nekoliko drugačen način.

Med poletnimi počitnicami se na pobudo ŠOUM vsako leto zbere približno 50 študentov, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi.

Poznamo različne vrste nezgodnega zavarovanja, ki zagotavljajo finančno nadomestilo v primeru nezgod, ki vas lahko prizadenejo kjer koli in kadar koli – naj bo to pri delu, preživljanju prostega časa, pri športnih dejavnostih, v prometu …

Zaradi nezgode lahko začasno ali trajno izgubite sposobnost za delo, kar pomeni precejšnjo izgubo dohodka.

Nekaj napotkov, kako izbrati ustrezno nezgodno zavarovanje
»Ko se odločamo za nezgodno zavarovanje, je ob sklenitvi pomembno, da izberete za vas najustreznejšo obliko tega zavarovanja. V Zavarovalnici Triglav, d. d., vam nudimo različne oblike nezgodnih zavarovanj. Nekaj vam jih v nadaljevanju predstavljamo.« Duša Lindtner, Zavarovalnica Triglav, d. d.

Ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja se izračuna višina zavarovalne premije, ki je odvisna od:
• višine zavarovalnih vsot za posamezne zavarovane nevarnosti;
• časa trajanja zavarovanja;
• dela, ki ga zavarovanec opravlja, oziroma od dejavnosti, v kateri se delo odvija;
• od ostalih nevarnosti, ki vplivajo na višino zavarovalne premije.

Zavarovalna doba
»Vsako nezgodno zavarovanje vsebuje različne nevarnosti, za katere se oseba lahko zavaruje (nezgodna smrt, smrt zaradi bolezni, trajna izguba splošne delovne sposobnosti – invalidnost, prehodna nesposobnost za delo – dnevno nadomestilo, nadomestilo za bolnišnični dan, dodatek k nadomestilu za bolnišnični dan v tujini, stroški zdravljenja …), različne višine zavarovalnih vsot za te nevarnosti ter trajanja zavarovanja (dan, mesec, leto …). Zavarovalec sam izbira rizike kritja in tudi višino kritja (višina zavarovalnih vsot).
Ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja se odločite za obdobje, za katerega želite skleniti zavarovanje. Zavarovalna doba je lahko zelo različna, lahko traja od ene ure do nekaj let. Lahko pa se odločite tudi za sklenitev permanentnega zavarovanja, ki traja do tedaj, ko ga ena od pogodbenih strani odpove. Zavarovalna doba je odvisna tudi od oblike nezgodnega zavarovanja. Zavarovane so lahko osebe, stare praviloma od 14 do 75 let. Mlajše oziroma starejše osebe se lahko zavarujejo po posebnih in dopolnilnih pogojih.« Duša Lindtner, Zavarovalnica Triglav, d. d.

Zavarovanje je veljavno kjer koli, 24 ur na dan.

Naj naštejemo še nekaj oblik nezgodnih zavarovanj, in sicer:
• individualno nezgodno zavarovanje oseb pri delu in v prostem času;
• kolektivno nezgodno zavarovanje oseb pri delu in v prostem času;
• nezgodno zavarovanje otrok in mladine;
• nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju športnih dejavnosti;
• družinsko nezgodno zavarovanje;
• nezgodno zavarovanje oseb, ki službeno potujejo.

»Nezgodna zavarovanja se medsebojno ne izključujejo. V primeru nezgode je zavarovanec tako upravičen do izplačila zavarovalnine iz vseh tistih oblik sklenjenih zavarovanj (kolektivnih, posamičnih, posebnih, dodatnih…), ki pokrivajo nezgodne dogodke, opredeljene v posameznih pogojih, ki so sestavni del pogodbe.« Duša Lindtner, Zavarovalnica Triglav, d. d.

Nezgoda je vsak nenaden dogodek. Med nezgode sodijo npr. padec, trčenje, če koga povozi vozilo (povozitev), udarec, ugriz, opekline, pik mrčesa, poškodba z orožjem, pa tudi zastrupitev s hrano ali kemičnimi snovmi, nezgodna utopitev ali zadušitev, zlomi in izpahi zdravih kosti … Natančnejša določitev, kaj sodi med nezgode, je odvisna od posamezne zavarovalnice.

Mojca Buh