Se mi splača pri 23 letih začeti varčevati denar za stara leta? Vsak ima svojo teorijo, a če se hočeš na stara leta spočiti, moraš mlad toliko več vložiti in zaslužiti.

Zdaj je čas, da si prebereš stvari in si narediš svojo strategijo. Mi bomo spregovorili o pokojninskem varčevanju s Slavkom Treven, vodjo trženja pri Skladu obrtnikov in podjetnikov (SOP).

Kaj pomeni pokojninsko varčevanje in kako izgleda varčevanje?
Pokojninsko varčevanje pomeni, da v času varčevanja (najmanj do 60 leta) plačujemo mesečne premije (lahko tudi letno) in zbiramo sredstva na osebnem računu, ki se ves čas investirajo. Po zaključku varčevanja (po 60 letu starosti) pa prejemamo pokojnino do smrti.

Komu je varčevanje namenjeno?
Vsem, ki želijo na daljše obdobje privarčevati lastna sredstva za starost, iz katerih po upokojitvi prejemajo doživljenjsko dodatno pokojnino.

Ali se mladi odločajo za pokojninsko varčevanje, npr. študenti?
Sami se redko odločajo. Je pa veliko primerov, ko starši vključijo otroke (študente) v pokojninsko varčevanje.

Bomo sedanje generacije sploh kdaj imele pokojnino?
Predvidevam, da se to vprašanje nanaša na SPIZO-vo pokojnino in v tem kontekstu sledi odgovor. Pokojnine bodo, ni pa danes možno govoriti o točni upokojitveni starosti in višini pokojnine, ker je to stvar pogajanj med socialnimi partnerji. Navajanje številk je ugibanje, je pa dejstvo, da bo upokojitvena starost višja in pokojnina nižjam, kot je to danes.

Kako sklenemo pokojninsko zavarovanje?
Pokojninsko zavarovanje lahko sklenete s podpisom pristopne izjave in zaveze, da boste plačevali minimalno 20 € mesečne premije, ki pa jo v teku zavarovanja lahko spreminjate. Pristopno izjavo lahko izpolni naš svetovalec na vašem domu oziroma to uredite na sedežu SOP.

Kaj se zgodi v primeru smrti, ali kdo drug lahko dobi ta denar?
V primeru smrti lahko upravičenec prejema družinsko pokojnino oziroma prejme zbrana sredstva na osebnem računu, kar pa je odvisno od vrste pokojninskega varčevanja.

Vrste pokojninskega varčevanja?
• rentno pokojninsko zavarovanje: lahko pokrijete rizike za nepredvidene dogodke v prihodnje, od upokojitve dalje pa prejemate doživljenjsko dodatno pokojnino;
• prostovoljno pokojninsko zavarovanje: postopoma do neodvisnega finančnega vira za starost, iz katerega po upokojitvi prejemate doživljenjsko dodatno pokojnino;
• investicijsko pokojninsko zavarovanje: lahko izbirate med tremi investicijskimi politikami, ki so prilagojene različnim starostnim obdobjem posameznika, iz katerega po upokojitvi prejemate doživljenjsko dodatno pokojnino.

Zakaj naj se odločimo za pokojninsko varčevanje?
• celoten ustvarjen donos pri nalaganju sredstev iz vplačanih premij se sproti pripiše na oseben pokojninski varčevalni račun posameznika;
• davčna ugodnost pri sklenitvi zavarovanja nad 10 let, ker v tem primeru ne plačate davka od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5 %;
• po 10 letih od sklenitve zavarovanja ste ob izplačilu odkupne rednosti zavarovanja ali izplačevanju rente ob upokojitvi opravičeni plačila dohodnine.

Mojca Buh

Verjetno skoraj da ni študenta, ki ne bi v zadnjem času bral o Zakonu o malem delu in o ministru Svetliku.

Zato sem se odločila, da spoznamo ministra študentje še na malce drugačen način. Na začetku sva se sicer dotaknila Zakona o malem delu, nato pa boste izvedeli nekaj več tudi o njegovem študentskem življenju.

O Zakonu o malem delu se je že veliko govorilo, študenti so proti, zato samo na kratko, kaj bo prinesel Zakon o malem delu?
Prvotni namen tega zakona je, da uredi še eno področje dela, ki do sedaj ni bilo urejeno. To so tista dela, ki jih ne moremo smatrati kot dela s krajšim delovnim časom. Po OECD standardu gre za dela do 14 ur na teden in se imenujejo malo delo. Ko enkrat to delo uredimo, pa moramo dati enak dostop vsem skupinam državljanom, ki želijo to delo opravljati, pod enakimi pogoji. Odločili smo se, da zaenkrat ne gremo v masovno prakticiranje, ker ne vemo natančno, kaj bo to delo prineslo, pač pa, da odpremo to možnost za vse, ki že imajo nek primarni status in so že preskrbljeni. Malo delo je neke vrste dopolnilna dejavnost.

Študenti se upirajo, kje vidite problem?
Mislim, da sta tukaj dve pomembni zadevi. Prva je ta, da je verjetno nekaj želja, da bi študenti kot skupina imeli nek poseben status. Vsaka skupina želi imeti neke svoje privilegije »napram« državi. In mislim, da je v želji študentov, predvsem študentske organizacije, tudi nekaj tega. Problem teh zahtev je, da se ustvarjajo potem neki posebni statusi, privilegiji in to ne deluje dobro na povezovanje družbe, na generacijsko povezovanje. Pri malem delu bi se morale srečavati različne generacije in to je dobro za družbeno povezanost, ne pa, da imamo gete, kjer se srečujejo samo enaki z enakimi. Drugo vprašanje pa je vezano na pravice iz dela. Mi želimo, da bi tudi »malo delo« dalo določene pravice, zaščito, ki jih študentsko delo ne daje. Zato ponujamo skozi »malo delo« tudi možnost zavarovanja za pokojnino, pravico do uveljavljanje prakse … Menim, da s tem predlogom nismo v nasprotju s študenti. Gre za interes študentov na eni strani in študentske organizacije in njenih funkcionarjev na drugi strani, predvsem pa tistih, ki preko ŠOS-a dobivajo svoja sredstva sedaj in to brez razpisov in mimo razpisov in seveda tudi posrednikov tega dela, ki z našim predlogom izgubljajo nekaj, kar so do sedaj mirno »kasirali«. Posredovanje dela po našem mnenju ni nekaj, na čemer se ustvarja profit.

Nekateri so mnenja, da bo zakon prinesel še več dela na črno …
Delo na črno je problem, obstaja v vseh mogočih oblikah, a ne verjamem, da bi bilo še več dela na črno. Namreč nekatere skupine, kot so upokojenci, bodo imele elegantno priložnost, da delo, ki so ga do sedaj opravljali na črno, opravljajo na način »malega dela«.

Kaj pa tisti študenti, ki so si dejansko z delom omogočali študij, sedaj bodo manj delali in s tem manj zaslužili in si ne bodo morali plačati vseh obveznosti, jim bodo na voljo kakšne pomoči?
Po naših podatkih predviden obseg dela ustreza 85 % študentov, le 15 % študentov več dela in s tem več zasluži. To pa so verjetno predvsem tisti študenti, ki predvsem delajo, ne pa študirajo. Primarno delo študentov pa je vendarle študij in ne delo. Napoti v državni zbor je zakon, ki bistveno povečuje število državnih štipendij in za vse tiste, ki so iz šibkejših slojev, bodo te štipendije dostopne in bodo višje kot doslej. Poleg tega imajo študenti tudi druge ugodnosti; prehrana in redne oblike pomoči – redna in izredna socialna pomoč.

Spremembe v prihodnosti, ki se tičejo študentov …
Kar se tiče našega področja, bomo pripravili novi štipendijski zakon, poleg državnih štipendij bo uredil še po novem tudi Zoisove in kadrovske štipendije in možnost dostopa do posojil.

Toliko o zakonih, kakšno pa je bilo vaše študijsko življenje?
Moje študijsko življenje je bilo zelo intenzivno, veliko sem se posvečal študiju, študiral več, kot je bilo takrat potrebno, imel sem štipendijo, končal sem študij brez absolventskega staža v štirih letih. Mogoče mi je bilo potem žal, da nisem izkoristil kako leto več. Takoj sem tudi začel delati. Sem pa med študijem skušal širiti svoja obzorja, ne samo z branjem, ampak sem imel prvo študentsko delo v Angliji v času počitnic. To je bilo tipično fizično delo, kjer sem se hotel dodatno učiti angleščine, a sem ugotovil, da se z delavskim razredom Anglije s svojo angleščino nisem znal pogovarjati. Eno poletje pa sem bil tudi v Izraelu in tam nabiral izkušnje v enem od kibutzev.

Čas za zabave je bil?
Prav veliko zabav ni bilo, razen v študentskem domu. Ta smo se spoznavali kolegi, prijatelji in kot študent sem tam spoznal tudi svojo soprogo. Včasih sem šel v Klub idrijskih študentov.

Radi berete le strokovne knjige ali tudi kaj za svojo dušo? Knjiga, ki ste jo nazadnje prebrali?
Ja, če se le da, a v glavnem to ostane za počitnice. Ne vem, ali je bila to zadnja, a zelo mi je ostala v spominu knjiga Služil sem Angleškemu kralju.

Kaj pa prosti čas, kaj radi delate?
Hodim na rekreacijo v plesni klub, na kakšen sprehod, v hribe …

Je čas tudi za živali?
To pa ne več, imeli smo, a ne znese. Živali se moraš posvetiti. Ne moreš jo imeti nekje shranjeno in jo pogledati le, ko imaš čas, ko ti je všeč. Žival postane družinski član, zato pa žal ni časa.

Načrti za prihodnost …
Veliko načrtov imamo na ministrstvu. Sem tipični moški, ki je bolj vezan na svoj poklic kot na kaj drugega in o čem drugem ne razmišljam toliko. Bi pa se verjetno vrnil nazaj na pedagoško raziskovalno delo in potem imam dovolj možnosti, da kam potujem in kaj zanimivega naredim zase, če bo zdravje.

Mojca Buh

Škisova tržnica, največja študentska prireditev, je 5. maja navdušila več tisoč glavo množico, prišlo je okoli 15.000 obiskovalcev, ki se je klub deževnemu vremenu zbrala na Letnem telovadišču Narodni dom Ilirija.

Zveza ŠKIS, ki že trinajsto leto zapored organizira Škisovo tržnico je letos pripravila izredno pester program. Glavni akterji so seveda bili študentski klubi, ki so se predstavljali z rdečo nitjo Moj kraj, moj ponos. Vseh 55 se jih je zbralo in obiskovalcem predstavilo različne lokalne zanimivosti, manjkala pa ni niti pestra kulinarična ponudba. Izbrali so tudi najboljši klub, ki je tokrat postal Ribiniški študentski klub, drugo mesto pa si je prislužil Klub vrhniških študentov. Ocenjevali so inovativnost predstavitve, upoštevanje letošnje rdeče niti in stik z obiskovalci.

Tokrat so sodelovali tudi s klubi iz sosednjih držav, ki so bili združeni pod Tržnico brez meja in so prav tako predstavili svoje znamenitosti. Hkrati je po celotnem prizorišču potekal bogat spremljevalni program, kjer so se obiskovalci lahko preizkusili v različnih adrenalinskih in zabavnih igrah. Klubi so se med seboj pomerili v vlečenju vrvi, zmaga pa je pripadla Klubu ormoških študentov, ki so si priborili naziv najmočnejšega kluba. Tudi na glavnem odru smo lahko spremljali zanimiv in pester kulturni program.

Ob 13. uri se je pričela uradna otvoritev Škisove tržnice s mimohodom študentskih klubov in govori ministra Ivana Svetlika, ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednika Zveze študentskih klubov Slovenije Marka Funkla. Zveza študentskih klubov Slovenije je skupaj s predstavniki študentskih klubov odločno izrazila nasprotovanje predlaganemu zakonu o malem delu. Svoj pogled na predlagan zakon sta predstavila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in predsednik vlade Borut Pahor, ki sta se soočila z glasnim nasprotovanjem zakonu.
Predsednik države dr. Danilo Türk se je za odsotnost opravičil in poslal pismo študentom, ki je bilo prebrano na odru.

Mali oder je bil letos posvečen malemu delu. Pripravili so kviz o štipendijah in malem delu ter impro ligo o tej problematiki.

V večernem delu pa se je pričela zabava z glasbo. Na velikem odru so nastopili skupina Division, zmagovalka Škisolova, Kosta + Hamo & Tribute2love, Zaklonišče prepeva, Tide, Magnifico, Dubioza Kolektiv in Lollobrigida. Na malem odru so za ljubitelje elektronske glasbe poskrbeli Disco Bros., Blue&Deep, Manueldark vs. Spinne in Gramophonedzie.

Vabimo vas na literarno druženje z ameriškim pisateljem Jonathanom Franznom, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v Klubu Cankrajevega doma.

Gost: dr. Oto Luthar
Povezuje: Tina Košir
Interpretacija besedil: Boris Ostan

Brezplačne vstopnice za vse literarne večere z avtorji, ki bodo potekali v Klubu Cankarjevega doma, lahko dvignete na blagajni Cankarjevega doma, vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Vstopnice bodo na voljo do zapolnitve mest. Določeno število vstopnic je na voljo tudi v festivalski infotočki na Bregu, ki je vsak dan odprta med 10. in 20. uro.

Ne zamudite nastopov vrhunskih literarnih avtorjev, ki bodo Ljubljano v okviru festivala Literature sveta – Fabula 2010 obiskali do konca maja:
DAVID GROSSMAN (Izrael), MICHAL VIEWEGH (Češka), DANIEL KEHLMANN (Nemčija) in RICHARD FLANAGAN (Avstraljia) in obiščite pisateljevo mesto na Bregu 8v primeru dežja v Atriju ZRC, Novi trg 2)
Izberite si svoje vrhunce na www.festival-fabula.org!

Zavod ŠOU Šport ob podpori Študentske organizacije Univerze v Ljubljani vabi na že 17. Študentski tek na grad.

Ta bo v ponedeljek, 10. maja 2010, ob 19. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Udeleženci 17. Študentskega teka na grad bodo, kot vsako leto, tekmovali v štirih kategorijah: študentke, študenti, občanke in občani. Na tek se lahko prijavite med 17.30 in 18.45 na Prešernovem trgu na stojnicah pri maketi mesta Ljubljana. Prijavnine na tek ni, za garderobo pa morate poskrbeti udeleženci sami. Vsak tekač – proga je dolga približno 2,5 kilometra – bo ob prihodu v cilj, ki bo na grajskem dvorišču, prejel spominsko majico in osvežilno pijačo.

Aljoša Tišma, Zavod ŠOU šport: »S prireditvijo Študentski tek na grad že 17. leto zapored promoviramo zdrav način življenja med študenti in vsemi ostalimi prebivalci našega glavnega mesta. Od leta 1993 je 2,5-kilometrsko progo, ki poteka od Prešernovega trga do Ljubljanskega gradu, preteklo že več kot 15.000 tekačic in tekačev.«

Ob 19.30 bo na grajskem dvorišču svečana podelitev medalj in nagrad najhitrejšim v vsaki kategoriji. Podelili jih bodo Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, prof. dr. Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, Jernej Štromajer, predsednik ŠOU v Ljubljani, in uspešen slovenski športnik, katerega ime naj bo zaenkrat še skrivnost. Udeležence bosta zabavala znana improvizatorja Luka in Vid.

Več informacij o 17. Študentskem teku na grad, ki se bo letos zgodil prav na svetovni dan gibanja, najdete na www.sousport.si .

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, pripravlja Dan za prostovoljstvo (prestavljeno osrednjo prireditev 11. Festivala prostovoljstva mladih). Prireditev se bo odvijala v sredo, 12. maja, med 14. in 19. uro na Pogačarjevem trgu, ki je del osrednje ljubljanske tržnice. Dogodka se bosta udeležila tudi ambasadorja prostovoljstva Barbara Miklič Türk in Boštjan Klun.

Središče Ljubljane bodo za en dan preplavili prostovoljci in organizacije, ki v svoje delo vključujejo prostovoljsko delo. Mimoidoči bodo lahko spoznali način delovanja različnih organizacij in se pridružili številnim delavnicam in animacijam. Vse to bo spremljalo dogajanje na odru, ki bo namenjeno različnim glasbenim, plesnim in podobnim nastopom, s katerimi se bodo predstavljali mladi, ki kot prostovoljci delujejo v svojih organizacijah.

Festival prostovoljstva mladih se je odvijal že med 19. in 25. aprilom, ko so po celi Sloveniji potekale različne prireditve namenjene poudarjanju pomena prostovoljstva mladih, nagrajevanju prostovoljcev in njihovi motivaciji za nove prostovoljske izzive. Izvedbo osrednje prireditve, ki naj bi se zgodila 22. aprila,  je preprečilo muhasto aprilsko vreme, zato so dogodek prestavili na 12. maj.

Več o dogajanju najdete na www.prostovoljstvo.org/festival.

1. maja 2010 bodo v državah članicah Evropske unije začele veljati določene novosti in spremembe za zavarovane osebe.
Te spremembe zadevajo zdravstveno zavarovanje družinskih članov aktivnih zavarovancev ter upokojencev in njihovih družinskih članov, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in so zavarovanci tujega nosilca zavarovanja iz držav članic Evropske unije.

Spremeni se pristojnost za izdajo dokazil v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v drugi državi članici. Po sedaj veljavni je za izdajo listine, tj. evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali certifikata, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na podlagi evropske kartice ste med začasnim bivanjem v drugih državah članicah ali državah Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici uveljavljali nujne zdravstvene storitve, pri čemer se upošteva vrsta storitev in pričakovana dolžina bivanja v drugi državi članici.

Od 1. maja 2010 dalje je za izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali certifikata pristojen nosilec zdravstvenega zavarovanja v državi članici, ki je izdal listino, na podlagi katere imate v Sloveniji urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.

Nova pravna ureditev ne bo spremenila pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih imate v Sloveniji, lahko boste še naprej uveljavljali pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ob predložitvi kartice zdravstvenega zavarovanja tako kot sedaj.

Od 1. maja 2010 dalje bo zaposlena ali samozaposlena oseba po novem lahko napotena na delo v drugo državo članico Evropske unije za obdobje do 24 mesecev (sedaj do 12 mesecev), ne bo pa več možnosti podaljšanja, ostaja pa možnost napotitve za daljše obdobje v primeru izrednega dogovora.

Ko zaposlena oseba zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca v isto podjetje v isti državi članici Evropske unije, dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca; mora pa biti že vsaj en mesec pred začetkom napotitve vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji. Samozaposlena oseba pa bo morala vsaj dva meseca pred začetkom napotitve opravljati dejavnost ter biti vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Sanda Gajsar