Zdi se, da imamo v zadnjem času kar pravo renesanso dinozavrskih odkritij. Tokratna novica prihaja z Otoka, kjer je paleontolog Matthew Baron z Univerze BPP uspešno identificiral prej neznano vrsto dinozavra najdenega v Angliji, okoli leta 1850. Predstavljamo novo vrsto mesojedega dinozavra, Dornraptor normani.
Nova vrsta dinozavra spada med najstarejše iz območja
Nova vrsta je predstavnik averostrov, ogromne skupine, ki vključuje večino teropodnih dinozavrih, predvsem ceratozavrov in tetanuranov. Dornraptor naj bi živel v obdobju zgodnje Jure, pred približno 200 milijoni let.
»Dornraptor normani predstavlja nekoliko drugačnega teropoda, kot so tisti iz zgodnje Jure, ki smo jih našli v Angliji,« je povedal dr. Baron v svoji študiji.
Delni, a še vedno dobro ohranjeni in jasni zadnji okončini sta bili najdeni v Dorsetu. »Sprva je bil fosil pripisan vrsti oklepljenih ornitišijev Scelidosaurus harrisonii, ki smo jih na jugu Anglije v preteklosti že našli,« je pojasnil in dodal, da je šlo za napačno domnevo. Slednjo so v zadnjih letih že popravili.
»Naša študija je ponovno ocenila oba primerka, ju primerjala in primerjala z drugimi znanimi triasnimi in zgodnjejurskimi teropodi ter preverila njune možne filogenetske afinitete z uporabo treh različnih anatomskih podatkovnih nizov: dveh, ki sta močno osredotočena na teropode, in enega bolj splošnega zgodnjega dinozavra,« je pojasnil. Rezultati analiz so pokazali, da gre za ločenega teropoda.
Del najdbe izpred skoraj 200 let, ki je bila zdaj obnovljena Foto: on palaeo
Pomembnost raziskav arhiviranih najdb
Dornraptor je tako postal eden najstarejših znanih teropodnih dinozavrov iz Združenega kraljestva. Iz starejših plasti je znan samo zgodnji teropod Pendraig milnerae.
Kot so poudarili paleontologi, odkritje dodaja k razumevanju zgodnje evolucije teropodov, predvsem na območju Združenega Kraljestva in Evrope. »Zaključno pa naša študija ponuja nov dokaz za to, kako pomembno je preiskovanje obstoječih najdb v naših arhivih,« je povedal Barton.
Kolesarstvo je precej drag šport. Ne le kolo, tudi čelada, kolesarski čevlji, oblačila in druga oprema niso poceni. K temu dodaj še servise kolesa, športno prehrano in različne naročnine na kolesarske platforme … Je vse to res potrebno? Preberi si, kje najlažje privarčuješ nekaj denarja, a pri tem še vedno uživaš na kolesu.
Redno vzdržuj kolo
Čeprav vsak servis kolesa nekaj stane, z njim ne odlašaj. Sicer lahko povzročiš še več škode, kar te bo na koncu več stalo. Če se voziš z raztegnjeno verigo, boš na primer uničil tudi zobnike. Za začetek pa lahko poskrbiš, da redno očistiš kolo in namažeš verigo (glej posnetek). Čiščenje je obvezno vsakič, ko te med vožnjo zmoči dež, če se voziš po blatnem terenu ali pa ob morju po lužah s slano vodo.
How To Lube A Bike Chain | GCN Tech's Guide To Oiling Your Bicycle Chain
Nauči se osnovnih popravil kolesa
Postopoma se nauči vsaj osnovnih popravil kolesa. S tem ne boš prihranil le denarja, ampak boš kolo lahko popravil tudi, kadar so kolesarski servisi zaradi praznikov zaprti oziroma če pride do okvare med vožnjo. Za začetek se nauči, kako se sname sprednji in zadnji obroč, kako se zamenja zračnico in kako se nastavlja višina sedeža. Dobro je, da znaš zamenjati pedala (na posnetku si dobro poglej, v katero smer se pedala zateguje in v katero odteguje, saj ne gre za običajen navoj).
Predrte zračnice lahko zakrpaš in tudi s tem nekaj privarčuješ. Pri vseh kolesarskih opravilih naj ti bodo v pomoč posnetki na youtube-u in različni kolesarski blogi. Dokler ne obvladaš teh osnovnih, lažjih popravil, pa se ne lotevaj težjih, saj boš sicer lahko povzročil še več škode! Če poznaš koga, ki je bolj vešč popravil kolesa, ga opazuj pri delu in prosi, če ti vsaj prvič lahko pomaga.
How To Change Pedals - Remove And Replace Your Bicycle Pedals
Športna prehrana je draga … razmisli o cenejših alternativah
Večina kolesarjev na kolesu poje premalo. Če želiš jesti dovolj, pa to tudi nekaj stane. Geli so pogosto dražji od evra, na daljših vožnjah pa ni nenavadno, da jih potrebuješ pet ali več. Tekom leta to lahko nanese precejšen strošek. Ena možnost je, da sam spečeš energijske ploščice ali riževe ploščice. Recept za riževe ploščice te čaka v spodnjem posnetku. Ker to zahteva nekaj časa in truda, lahko cenejše alternative poiščeš tudi v trgovinah.
Sliši se smešno, a odlična izbira so žele bonboni (na primer katerikoli haribo bonboni). Po sestavi so za trening celo primernejši od večine energijskih ploščic in zelo primerljivi s številnimi geli. Ker jih pogosto lahko kupiš za manj kot pet evrov na kilogram, so precej cenejši od specializiranih energijskih ploščic, gelov in podobnega. Če vztrajaš pri prehranskih dodatkih, namenjenih kolesarstvu, jih vsaj kupi ob znižanju cen (ker imajo običajno dolg rok uporabe, si takrat napravi zalogo).
Jedrska fuzija (tudi: jedrsko zlivanje) ima velik potencial, da človeštvu nekoč v zadostnih količinah nudi zeleno energijo. Ocene znanstvenikov kažejo, da lahko s fuzijo proizvedem kar 4.000.000 krat več energije kot s fosilnimi gorivi. Morda se sliši utopično in futuristično, vendar je v francoskem reaktorju prejšnji teden znanstvenikom uspelo nekaj zelo obetajočega.
Jedrska fuzija je nasprotje jedrske fisije, ki se uporablja v sodobnih jedrskih elektrarnah. S fuzijo se ustvari plazma, ki dosega vrtoglave temperature. Za lažjo predstavo: jedrska fuzija vsak trenutek poteka v našem Soncu in tako ali drugače človeštvu nudi energijo že od nekdaj. Znanstveniki pa že desetletja skušajo najti načine, da bi ustvarili zanesljiv fuzijski reaktor, tj. neke vrste miniaturno Sonce.
Sliši se lepo, vendar moramo pri tem poudariti, da je za fuzijsko reakcijo potrebno doseči temperaturo 50 milijonov °C. Kot se je izkazalo, doseganje tako visoke temperature na Zemlji ni nemogoče.
Znanstveni dosežki, ki nas približujejo uporabljivi jedrski fuziji
Čeprav se je raziskovanje jedrske fuzije začelo že globoko v času hladne vojne, pa trenutno desetletje predstavlja velik napredek znanstvenikov.
Prvi tak napredek se je zgodil konec leta 2022, ko je ameriškim znanstvenikom uspelo izvesti jedrsko reakcijo, v kateri so proizvedli več energije, kot je bila potrebna za zagon reakcije. To je bil prvi eksperiment, ki je proizvedel energijski presežek. Lani jim je uspelo eksperiment ponoviti, prav tako pa je to uspelo znanstvenikom še v drugih državah.
Tarčna soba. Tu se zgodi fuzija, ko laserji z vseh strani obstreljujejo gorivo. Foto: on wikipedia
Ustvarjanje enake temperature, kot je na Soncu, ni enostavno. Dokazali smo, da lahko z reakcijo dosežemo visoke temperature, kar pa še ni dovolj za zadovoljevanje naših potreb bo energiji. Eksperimenti, čeprav uspešni, še ne pomenijo delujočega reaktorja in možnosti pridobivanja energije iz tega vira. Da bo to mogoče, bo potrebno ugotoviti, kako reakcijo ohranjati dalj časa.
Velik uspeh na tem področju so prejšnji teden dosegli francosko-ameriški znanstveniki. V fuzijskem reaktorju, imenovanem WEST, jim je uspelo reakcijo ohranjati 6 minut pri temperaturi 50 milijonov °C. To se morda ne sliši veliko, vendar gre za ogromen korak naprej. Prva reakcija, ki smo jo omenili, je trajala le 20 sekund.
Končni cilj je vzdrževati vročo plazmo več ur, pri čemer je 6 minut nov svetovni rekord za napravo, kot je WEST. Drugi jedrski reaktorji, podobni WEST-u, so ustvarili še bolj vročo plazmo, vendar reakcije niso trajale tako dolgo.
Ena od glavnih ovir, s katero se srečuje jedrska fuzijska energija, je potreba po ogromni količini energije za ustvarjanje teh ekstremnih temperatur. Reaktorji zaenkrat še ne morejo vzdrževati plazme dovolj dolgo, da bi pridobili energijski presežek, ki bi se lahko uporabil za komercialno rabo. Prav tako običajno porabijo več energije, kot jo proizvedejo.
Nemogoče je oceniti, kdaj bo uporaba jedrske fuzije nadomestila ostale vire energije. Vsekakor pa napredki preteklih nekaj let kažejo, da nam bo to verjeto uspelo še tekom naših življenj.
To so bile slavne besede, ki so zadonele skozi spodnji dom britanskega parlamenta 13. maja 1940. Malokdo pa ve, da je bil to prvi Churchillov nagovor parlamentu ob nastopu na mesto ministrskega predsednika Združenega kraljestva. Poglejmo si, zakaj so bile te besede maja 1940 še kako prelomne, njihovo ozadje in kako so spremenile tok svetovne zgodovine.
Zakaj je Winston Churchill postal premier Združenega kraljestva?
Politično ozadje tega vprašanje je zelo zapleteno in se tesno prepleta z globalno-političnimi razmerami medvojnega obdobja. Pa vendar, kako so propadla zavezništva in vojaški neuspehi privedli do vzpona na oblast enega izmed najbolj ekscentričnih in kontroverznih britanskih politikov.
Winston Churchill se je po izjemno hudi blamaži po porazu v Gallipoliju umaknil iz pretirano aktivnega sodelovanja v politiki, je pa še vedno, kljub ogorčenosti javnosti, opravljal službo prvega lorda admiralitete.
Leta 1938 je predsednik vlade Chamberlain podpisal münchenski sporazum z nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem, s katerim je Sudete na Češkoslovaškem prepustil Nemčiji, a prinesel, kot je obljubil Chamberlain, »mir v našem času«. Septembra 1939 je ta mir razdrla Hitlerjeva invazija na Poljsko.
Chamberlainova politika popuščanja se ni obnesla. Foto: on Wikipedia
Chamberlain je Nemčiji napovedal vojno, vendar se je v naslednjih osmih mesecih izkazalo, da je slabo opremljen za zastrašujočo nalogo reševanja Evrope pred pestjo nacizma. Potem ko britanskim silam aprila 1940 ni uspelo preprečiti nemške okupacije Norveške, je Chamberlain izgubil podporo številnih članov svoje konservativne stranke. 10. maja je Hitler napadel Belgijo, Luksemburg, Nizozemsko ter Francijo. Istega dne je Chamberlain tudi uradno izgubil zaupanje spodnjega doma. Churchill, ki je bil znan po sposobnostih vojaškega vodenja, je bil namesto njega imenovan za britanskega premierja. Oblikoval je močno koalicijo in hitro pridobil podporo Britancev.
Prvi govor je Britance zadel kot strela z jasnega
13. maja je premier Churchill v svojem prvem govoru pred spodnjim domom izjavil, da »nima za ponuditi ničesar razen krvi, naporov, solz in znoja« in predstavil oris svojih drznih načrtov za britanski odpor. V prvem letu njegove administracije se je Velika Britanija sama zoperstavila nacistični Nemčiji, toda Churchill je svoji državi in svetu obljubil, da se Britanci »nikoli ne bodo predali«. In res se nikoli niso. Samo zmrazi nas lahko ob misli, kakšna bi bila Evropa danes, če se Winston Churchill ne bi tako ostro in odločno zoperstavil nacistični Nemčiji.
Je Garibaldi vplival na nastanek tega govora?
Ta udarna fraza, ki jo danes pripisujemo izključno Churchillu gotovo ni bila povsem njegova, sploh pa je takrat ni uporabil prvič. Že v govorih leta 1931 in 1939 je rad uporabljal predvsem besede kri, znoj in solze. Kje pa je zanje dobil navdih?
Ta Churchillov stavek je po vsej verjetnosti parafraza stavka, ki ga je 2. julija 1849 izrekel Giuseppe Garibaldi, ko je zbral svoje revolucionarne sile v Rimu: »Ponujam vam lakoto, žejo, prisilne pohode, boj in smrt«. Kot mladenič je Churchill razmišljal o pisanju Garibaldijeve biografije. Okoliščine, v katerih je Garibaldi naredil ta govor – ko je bila revolucionarna Rimska republika preobremenjena in je moral Garibaldi ohraniti moralo svojih čet za zelo nevaren umik skozi Apeninsko gorovje – so bile na nek način primerljive s položajem v Veliki Britaniji, ko je bila Francija preobremenjena zaradi nemške ofenzive.
Churchill je bil očitno navdušen nad italijanskim iredentizmom. Foto: on Wikipedia
Prav tako pa je na ta govor gotovo vplival tudi bivši ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ki je v enem izmed svojih nagovorov uporabil enake besede kot Churchill z izjemo naporov. Glede na to, da je bila Churchillova mama Američanka in da je bil obseden z branjem del velikih politikov, lahko sklepamo, da je bral tudi dela predsednika Roosevelta.
Kako se je na tak nastop odzvala javnost?
Churchill gotovo ni bil najpriljubljenejša izbira večine konservativcev za Chamberlainovega naslednika. Toda njegov predlog z dne 13. maja »Da ta parlament pozdravlja oblikovanje vlade, ki predstavlja enotno in neprilagodljivo odločenost naroda, da vojno z Nemčijo vodi do zmagovitega konca,« je bil sprejet soglasno.
V številnih krogih je bil že dolgo nepriljubljen in nekateri poslanci so ignorirali ali zaničevali govore, v katerih je obsodil mirne politike predsednika vlade do Nemčije. Tudi drugi, ki so Chamberlainu nasprotovali, so se Churchilla nekoliko izogibali. Celo sam Churchill je kasneje trdil, da so ga mnogi konservativni poslanci še vedno obravnavali z rezervo in šele po svojem govoru 4. julija 1940, ko je napovedal britansko akcijo proti francoskemu ladjevju pri Mers-el-Kébirju, je čutil, da ima popolno podporo parlamenta.
Te besede so prišle celo na bankovec! Foto: Panama7 iz iStock
Temu so sledili še številni drugi odlični govori, ki so bili po britanskih porazih v prvem letu vojne nujno potrebni za dvig morale britanskega naroda. Nemcem Velike Britanije ni nikoli uspelo zavzeti, njihovo vojno letalstvo je bilo hitro sesuto, to pa je iz Velike Britanije ustvarilo odlično platformo za nadaljnje osvobajanje Evrope, ko so se vojni pridružile še ZDA. Kako velik vpliv je imel ta govor priča tudi dejstvo, da so znamenite besede napisane tudi na bankovcu za 5 funtov, ki ga krasi Churchillov portret.
Letošnja Evrovizija je poskrbela za številne kontroverznosti, vse od sodelovanja Izraela do prepovedi prinašanja palestinskih simbolov, diskvalifikacije nizozemskega pevca in na koncu koncev švicarske zmage. Tako se je ponovil lanskoletni scenarij, ko zmagovalec publike ni zmagal.
To nam je dalo zanimiv vstop v svet kontroverznosti Evrovizije skozi leta.
Nastop Izraela na Evroviziji
Potem, ko je EBU, ki stoji za priljubljenim Evrosongom, prepovedala nastop Rusije po invaziji Ukrajine, tega ni storila pri Izraelu. Navkljub pozivom je Izrael nastopil na Evroviziji in celo osvojil visoko peto mesto s skupnimi 375 točkami, od tega za Hrvaško po glasovih gledalk in gledalcev.
Pevka Eden Gonal je morala spremeniti pesem, ki se je sprva imenovala October Rain, zaradi kritik na besedilo in naslov pesmi. Namreč, povezave z oktoberskim napadom Hamasa so bile več kot očitne. Šele ko je predsednik Isaac Herzog prosil ustvarjalce za spremembo, so to tudi storili. Nastala je pesem Hurricane, še vedno pa so številne države in glasbeniki pozivali k prepovedi Izraela na Evroviziji. To se ni zgodilo in v luči tega je nastala ena najbolj kontroverznih izvedb tekmovanja doslej.
Rusija ne nastopi v Ukrajini
Po zadevi Krim, ki je Ukrajino in Rusijo pahnila v srdit spopad, ki traja še danes, je bila pod vprašajem Evrovizija leta 2017. Ko je na Pesmi Evrovizije 2016 zmagala Ukrajinka Jamala s pesmijo 1944, so se hitro pojavili dvomi o ruskem prihodu na tekmovanje. In Rusija je rekla, da bo tekmovala in izbrala Julio Samoylovo s pesmijo ‘Flame Is Burning'. Hitro pa se je izvedelo, da je Julia že nastopila na Krimu, zaradi česar so ji ukrajinske oblasti prepovedale vstop v državo. Temu je sledila odločitev Rusije, da ne nastopi na Evroviziji.
Leto poprej smo bili priče še enemu političnemu konfilktu, četudi pri EBU že leta vztrajno trdijo, da so nepolitično tekmovanje. Armenska pevka Iveta Mukuchyan se je znašla pod poplavom kritik, ko je na prvem polfinalu pomahala z zastavo regije Nagorno-Karabakh, sicer osrednji temelj nerešenega konflikta med omenjenima državama. EBU je Armenijo pozval, da bo diskvalificirana, če to stori še enkrat. To so pojasnili s citatom iz pravilnika, ki navaja, »da na tekmovanju niso dovoljena sporočila, ki promovirajo katero koli organizacijo, ustanovo, politično ali drugo podjetje, blagovno znamko, izdelke ali storitve.«
Armenki to načeloma ni škodilo, saj je v finalu osvojila sedmo mesto.
Iveta Mukuchyan na Evroviziji leta 2016 Foto: on eurovision
Ko Islanda zasenči finske zmagovalce
Evrovizijo leta 2006 si bomo zapomnili po finski zasedbi Lordi, ki je v velikem slogu osvojila naslov zmagovalke Pesmi Evrovizije. Skok v preteklost in v spomine pa nam ponudi islandsko pevko Silvio Night, pri kateri gre sicer za lik igralke Aguste Eve Erlandsdottir. Njena pesem ‘Congratulations' govori o tem, da je boljša od vseh ostalih držav na tekmovanju. To »igro« o nadvladi pa je peljala nekaj korakov dlje in bila pravi trn v peti vseh udeležencev, gledalcev, ustvarjalcev in celo medijev. Slednje je oklicala za amaterje, v polfinalu pa doživela nekaj podobnega živčnemu zlomu, ko se ni uspela uvrstiti v finale.
Silvia Night na Evroviziji 2006 Foto: on eurovisionfun
Kontroverzna zmagovalka Pesmi Evrovizije
V preteklosti smo videli kar nekaj kontroverznih odločitev, ki bolj ali manj padejo na pleča razmerja med glasovi strokovne žirije in občinstva. Za nekatere letošnji Baby Lasagna, lanskoletni Kaarija ali Kalush Orcestra leta 2022. In tako skok v leto 1991, ko je bilo tekmovanje – zaradi vojne v Iraku – prestavljeno iz San Rema v Rim. Še bolj nejasen je bil zaključek tesnega dvoboja med francosko pevko Amino in švedsko Carolo. Francoska popevka še danes velja za eno najboljših skladb v zgodovini Evrovizije, a to ni bilo dovolj.
V primeru istega števila točk, bi osvojila tista, ki je večkrat prejela »douze points« oziroma 12 točk. Zgodilo pa se je to, da sta obe prejeli isto število dvanajstic, organizatorji pa so se odločili, da bo odločalo število desetic, ki sta jih prejeli. In zmagovalka je postala Švedska.
Po vsem svetu je veliko čudovitih muzejev. Če se znajdeš v mestu, kjer je eden od teh muzejev, si jih moraš ogledati, saj so prave kulturne in turistične znamenitosti. Muzeji so pogosto odlični kraji za obisk že sami po sebi, poleg tega pa hranijo tudi čudovita umetniška in zgodovinska dela.
Zato smo oblikovali seznam desetih muzejev, ki si jih moraš v Sloveniji vsekakor ogledati vsaj enkrat v življenju. Za vsakogar se na spodnjem seznamu zagotovo nekaj najde. Aja, pa vrstni red je čisto naključen.
Muzej školjk in polžev Piran
Ob obisku Pirana, enega od zanimivih obalnih mest, si lahko ogledate Muzej školjk in polžev Piran. Tam imajo stalno razstavo z naslovom Čarobni svet školjk. V muzeju si lahko ogledate veliko zbirko školjk in polžev, morskih ježev, zvezd, rakov ter tudi fosilov. Razstavljeni pa niso le morski prebivalci iz slovenskega morja, vendar tudi primerki iz rek in jezer iz celega sveta.
Postojnska jama je najbrž najbolj znana naravna znamenitost v Sloveniji. Verjamem, da ste si jo zagotovo že ogledali. Poleg jame je zanimiva tudi razstava o krasu oziroma natančnejše o kraških pojavih in zgodovini krasa. Interaktivna postavitev nam predstavi, kako nastanejo najrazličnejši kraški pojavi, ki so dobili po celem svetu ime prav po slovenski besedi za Kras. V angleščini se na primer reče Karst. Poleg razstave o kraških pojavih imajo na ogled še dve razstavi, ki si ju lahko ogledate ob nakupu vstopnice: Življenje v milijardah let in Metulji sveta.
Mestni muzej Idrija
Mestni muzej Idrija hrani več kot 10 različnih zbirk. Od čipk in razglednic do rudarske in geološke zbirke. Muzej se nahaja na sedmih različnih lokacijah v Idriji. Trenutno sta na žalost dve lokaciji zaprti zaradi prenove (partizanska bolnica Franja in Idrijska rudarska hiša). Ostale lokacije so pa vendarle vredne ogleda, saj hranijo veliko kulturne dediščine iz območja Idrije in Cerkljanske.
Muzej Lipicanca Lipikum
Lipicanci so najbolj znana pasma konja v Sloveniji. V Kobilarni Lipica si poleg konjev lahko ogledate tudi njihov muzej, ki predstavlja zgodovino Lipicanca, enega najlepših konjev na svetu. Muzej poleg zdodovine Lipice, na interaktivni način pokaže, kako se konjeva dlaka spreminja skozi njegovo življenje.
Železniški muzej Ljubljana
Vlaki so po svetu en najpomembnejših načinov prevažanja tako ljudi kot tudi tovora. V Sloveniji imamo lokomotivam in železnici tudi posvečen muzej. Ta se nahaja nekoliko ven iz centra Ljubljane in nam predstavi zgodovino železništva. Glavna atrakcija v muzeju je rotunda, naprava, s katero se obraščajo lokomotive.
Četudi v Sloveniji nimamo velike obale, smo iz morja od nekdaj pridelovali sol. V Muzeju solinarstva v Sečovljah si lahko ogledate, kako so solinarji živeli in pridelovali sol. V obnovljenih objektih nam s pomočjo zapisov, predmetov in slik prikažejo bivalne prostore in skladišča za sol. Poleg muzeja se je zanimivo tudi sprehoditi po solinah, te so ustvarile zelo zanimivo pokrajino blizu morja.
Tehniški muzej Slovenije
V bistri pri Vrhniki se v nekdanjem samostanskem kompleksu nahaja Tehniški muzej Slovenije. Na razstavni površini imajo 9 stalnih zbirk, ki vključujejo teme kot so tiskarstvo, kmetijstvo, cestni promet, tekstil, elektrika, ribolov, lov, lesarstvo, gozdarstvo, vodni pogon, skratka nekaj zanimivega se najde za vsakogar.
Prirodoslovni muzej Slovenije
Na Prešernovi ulici v Ljubljani je Prirodoslovni muzej Slovenije. To je osrednji muzej iz področja naravoslovja pri nas. Poleg občasnih razstav si tam lahko ogledate zbirko mineralov Žige Zoisa, zbirko žuželk, ki obsega predvsem metulje in hrošče, zbirko ptic, rib in plazilcev ter geološko-paleontološko zbirko, katere del je tudi skoraj popolno okostje mamuta.
Suhorobarstvo je najbolj prepoznavna domača obrt v Sloveniji. V Ribnici, epicentru te obrti se nahaja muzej, ki ji je posvečen. Poleg razstave o suhi robi in lončarstvu pa je na ogled tudi Boj krvavi zoper čarovniško zalego. Ta razstava je posvečena čarovniškim procesom na slovenskem, ribniškim čarovniškim procesm, mučenju, zdravilnim zeliščem in urokom. Vidimo lahko replike mučilnih naprav ter spoznamo zgodovino čarovniških procesov, tragičnemu dogajanju po celotni Evropi.
Muzej slovenskih filmskih igralcev
Stalna razstava MSFI nam predstavi slovenski film, znane in manj znane igralce, biografije, filmografije in fotografije, povezane s slovenskim filmom. Muzej je zasnovan na interaktivni način, tako da lahko obiskovalci sami raziskujemo in spoznavamo slovenski film.
Na Netflixu v Sloveniji zelo visoko kotira nova komedija Unfrosted, ki jo je ustvaril Jerry Seinfeld. Seveda bi moral živeti v jami, da ne bi vedel, kdo je Jerry Seinfeld in kako odmevna je bila serija, ki jo je ustvaril z Larryjem Davidom v devetdesetih. Ko ga je pred točno dvajsetimi leti Comedy Central uvrstil na 12. mesto najbolj smešnih stand-up komikov vseh časov, je Unfrosted nov dokaz, da se veliki mojster preprosto ne znajde v današnjem času. Tako se poraja kontroverzno vprašanje, če je lahko Seinfeld še smešen.
Ali je Jerry Seinfeld smešen?
Komedija je subjektivna in komedije so filmi, ki jih je najtežje narediti uspešno. Le peščica filmov, če sploh kateri, se znajde na zaključnih seznamih najboljših filmov leta. Naloga, zadovoljiti širše občinstvo s komedijo, se zdi nemogoča. Tu je treba priznati trud vsakemu, ki se spusti v to in postrani pogledati vsakega, ki neprestano vztraja, neuspehom navkljub.
Jerry Seinfeld je legenda, o tem ni dvoma. Čeprav sam nisem oboževalec njegove serija Seinfeld, je jasno, kaj ta pomeni v svetu sit-comov in serij nasploh. Kvaliteta sicer pade, a prav naivno bi bilo verjeti, da je lahko serija tudi v šesti, sedmi, osmi ali celo deveti sezoni enako kvalitetna, kot v svojem najboljšem obdobju. Seinfeld je za mnoge to, kar so za mnoge Prijatelji. Le kdo se bo odločil, katera je bolje prestala zob časa?
Jerry Seinfeld kot režiser, glavni igralec, producent, scenarist in največja rak rana filma Unfrosted Foto: on netflix
Jerry Seinfeld meni, da je film pred propadom, nato izda film, ki ga je režiral, spisal, produciral in v njem zaigral glavno vlogo
70-letni komik je, tako kot mnogi drugi, v zadnjih letih in predvsem v zadnjih mesecih neprestano utrujal s komentarji na tako imenovano woke-kulturo, ki onemogoča nastajanje dobre, predvsem pa stare komedije. Take, ki smo je bili vajeni v 80- in 90-ih, pravi. O tem bi se zagotovo dalo razpredati na dolgo in široko, bolj pomembno pa je dejstvo, da se komedija razvija istočasno z družbo.
Če sta generacije nekoč v smeh spravljala Stan in Olio, pa potem prav Seinfeld in kasneje Ameriška pita, so to tri povsem različne sfere, ki nakazujejo na produkt svojega časa. Med najbolj smešnimi ali opaznimi komedijami preteklega leta so bile Bottoms, Joy Ride in No Hard Feelings. Vsaka ima več podobnega s komedijami izpred dvajset let, ko so bili prav taki filmi na vrhuncu svoje moči. Filmski izdelki stand-up komikov so v veliki večini ideje, ki zaživijo skozi med seboj nepovezane prizore oziroma skeče. Lep primer je letošnji film Dads, ki ga je spisal Bill Burr. Smešen stand-up še ne pomeni smešnega filma. In tako je pri filmu Unfrosted.
Če za trenutek vrnem potek prispevka k njegovim komentarjem, je v zadnjih tednih omenil smrt, zaton ali pa prepoved komedije in pravih filmov s strani modernega občinstva. Takojšnja defenziva je, da mogoče pa nikoli ni bil smešen, a to je verjetno korak predaleč. Kot pravi, je želel narediti film, ki je nasprotje lanskoletni uspešnici Barbie. Kaj točno je menil s to izjavo, ni jasno.
Skupek skečov, ki ne pripelje nikamor Foto: on netflix
Morje talenta, ki ne prinese uspeha
Seinfeld je film režiral, produciral, spisal in v njem odigral glavno vlogo. Scenarij so z njim dopisali Spike Feresten, Andy Robin in Barry Marder, s katerimi je sodeloval pri Seinfeldu in zanimivo bizarnem Čebeljem filmu (Bee Movie, 2008). V oči bo najprej padla igralska zasedba, ki jo poleg njega sestavljajo še Melissa McCarthy, Jim Gaffigan, Max Greenfield, Hugh Grant, Amy Schumer, Peter Dinklage, Christian Slater, Bill Burr, Dan Levy, James Marsden, Thomas Lennon in celo John Slatery ter Jon Hamm, ki upodobita svoja lika iz serije Oglaševalci (Mad Men).
Film je s talentom nabit do stropa, zaradi česar je razočaranje še večje, ko po ogledu ugotovimo, da smo pravzaprav izgubili 90 minut življenja za nekaj, kar nas je pustilo povsem na cedilu.
Unfrosted, Netflixova komedija, ki razočara Foto: on netflix
Unfrosted, izmišljena komedija o korporativnem uspehu
Unfrosted je izmišljena zgodba o nastanku prigrizka Pop-Tarts. Bitka konglomeratov v svetu jutranjih prigrizkov, kot sta Kellog's in Post, je recimo da v ospredju filma, sestavljenega iz več kot dvajsetih skečev. Če bi katerega od njih sodili zgolj po njem, potem je Bill Burr kot JFK nekaj najbolj izjemnega in norega v zadnjih letih, vrnitev Oglaševalcev pa češnja na torti. Potem pa je tu malo morje idej, ki na papirju deluje kot smešen pogovor med zadetima prijateljema ala Harold in Kumar, kot komična različica filmov Air in Ustanovitelj pač ne.
Komik Joe Lycett je imel tako pred leti citat, da razvija lik brezdomca, ki ne prosi za denar, temveč za najbolj specifično reč na svetu, v tem primeru priročnik za Fiata Punta. In če se to sliši smešno kot stavek, potem je, nikakor pa ne more (ne sme?) postati celovečerec. Tako je v filmu ideja o ameriškem strahu pred dejstvom, da bo komunistična Rusija prodajala sladkor za zajtrk ameriškega ljudstva huronsko smešen koncept, ki to tudi ostane. Marsikaj v Seinfeldovem filmu je koncept, ki se ne razvije. In verjetno bi bilo tudi za film boljše, če si Seinfeld ne bi pripisal glavne vloge.
Bill Burr kot JFK v filmu Unfrosted Foto: on netflix
Jerry Seinfeld si ne dela usluge
Unfrosted je film Jerryja Seinfelda. Unfrosted ni stand-up Jerryja Steinfelda. Ti dve reči sta si zelo različni, saj so le redki mojstri stand-upa, ki lahko uspejo v filmski obliki. Netflixova komedija ni tak primer, čeprav je kinematograf filma Bill Pope, ki je skrbel za videz filmov Spider-Man 2, Scott Pilgrim, Knjiga o Džungli, Alita: Bojni angel in Baby Driver, to ne pomeni, da ga je lepo gledati. Žal govorimo o razočaranju.
Sonce je najmasivnejši objekt v sončnem sistemu z veliko večjo maso kot vsi planeti, ki krožijo okoli njega skupaj.
Kakšna je Sončeva masa?
Masa sonca je skoraj 2 x 1030 kilogramov, kar ustreza približno 333.000 Zemelj. Ta vrednost je definirana kot sončna masa in postane pomembna, ko upoštevamo mase drugih zvezd, ki se merijo v sončnih masah.
Ta masa je ključnega pomena za energijo, ki jo proizvaja sonce, in za ustvarjanje svetlobe, ki sije iz njega. Sončeva masa ni samo sestavni del današnjega sončnega sistema, temveč bo oblikovala prihodnost našega planetarnega sistema in usodo same naše zvezde. Masa in teža sta različni, ker je teža merilo velikosti gravitacijske sile na predmet. Torej bi masa gumijaste žoge na Zemlji ostala enaka na Luni, vendar bi se njena teža spremenila zaradi zmanjšanja gravitacijske sile.
Da bi dobili sliko o tem, kako velika je naša zvezda, jo lahko primerjamo s planeti in sončnim sistemom kot celoto. NASA pravi, da je od vse mase, ki jo vsebuje sončni sistem, 99,8 % zaklenjene v soncu. Pred približno 4,6 milijarde let se je disk plina in prahu zrušil, da se je rodila naša zvezda, in material, ki ni šel v sonce, je ostal kot planetarna meglica, iz katere so nastali planeti. Od teh planetov je najbolj masiven Jupiter, ki je za soncem tudi drugi najmasivnejši objekt v osončju.
Kraljestvo planeta opic je deseti film v franšizi, ki jo na velikem platnu spremljamo že od leta 1968, od tistega ikoničnega filma s Charltonom Hestonom v glavni vlogi. Potem, ko se je franšiza v preteklem desetletju prebudila s trilogijo Vzpon-Zora-Vojna in Andyjem Serkisom kot Cezarjem, se franšiza po sedemletnem premoru vrača. Pričakovanja so bila kar visoka, še posebej zaradi visoke kakovosti omenjene trilogije. Jim je uspelo doseči pričakovanja? So opice nazaj?
Planet opica se vrača z novimi filmi, začenši s kraljestvom
Za režijo je tokrat poskrbel Wes Ball, ki je skrbel za trilogijo Labirint (The Maze Runner), v kateri je igral še vedno močno podcenjeni Dylan O'Brien. Glede na smer, ki so si jo začrtali ustvarjalci Kraljestva in nadaljevanj, se je zdel Ball prava odločitev. No, k sreči je bil prava odločitev, saj film lepo nadaljuje zgodbo o prevladi opic nad ljudmi.
Nekaj generacij po Cezarju klani opic živijo svoja življenja. Mladi šimpanz Noa (Owen Teague) med svojim iskanjem izgubljenega klana naleti na Mae (Freya Allen), človeka, ki bo spremenila njegov pogled na svet, prihodnost in preteklost.
V preteklosti so se filmi Planeta opic naslanjala na tematike jedrske vojne, suženjstva in človeške težnje po nadzorovanju narave. Scenarij Josha Friedmana, ki je v preteklosti spisal scenarije za serije Terminator: Kronike Sarah Connor, Snowpiercer in Temelji, se ukvarja z novo tematiko. Kraljestvo planeta opic je poleg klasične akcijske pustolovščine tudi preiskovanje mesijanskega vprašanja, tokrat skozi Cezarja, ki je opicam omogočil svobodno življenje. Kaj se zgodi, ko se po mnogo letih ti nauki spremenijo oziroma jih spremenijo tisti, ki jih ukrivljajo za lastne interese?
Film se sooča z visokimi pričakovanji, saj sledi eni najboljših trilogij vseh časov, ki je imela svoj konec. Ker pa gre pri vsem skupaj za predzgodbo izvirnika s Hestonom, je načrt studia za dodatna nadaljevanje dokaj razumljiv, čeprav je jasno, da gre za IP, ki je nadvse uporaben kot finančna injekcija. In pri tem so vsi strahovi pravzaprav zaman, saj gre za prekrasno ustvarjeno nadaljevanje, ki sicer ne prinaša misticizma in stila Reevesovih filmov, a je za ljubitelje (in ostale) odličen samostojen vstop v svet, ki mu vladajo opice. V času, ko se zdi, da je marsikatera franšiza že prenasičeno v kino dvoranah, je tu Planet opic, ki upravičeno dodaja naslove v širok spekter filmov. Če nič drugega, je zabavno videti, kaj se zgodi, ko opica v roke prejme zapise rimske zgodovine – nastane Proximus Cezar, ki ga upodobi Kevin Durand.
Friedman, ki je spisal tudi nadaljevanje Avatarja, zna pisati ponovne obiske filmskega sveta. Tako je Kraljestvo planeta opic počasen, a bogat štart v dogajanje, ki se le vsake toliko dejansko zdi počasen. To nadoknadi z nekaj vizualnimi čudeži in akcijskimi prizori, ki ponujajo izdelek, vreden ogleda. Čeprav o ikoničnih prizorih ne gre govoriti na taki ravni, kot pri Vzponu ali izvirniku, je delo ustvarjalcev na vrhu. Z omembo Duranda pa je vredno omeniti tudi protagonista, ki bosta prisotna v nadaljevanjih. Mae je bolje spisan lik kot Ciri, ki jo Freya Allen upodobi v Veščecu (The Witcher). Noa še najbolj spominja na Cezarja iz Vzpona, pri obeh pa upamo, da bodo nadaljevanja ponudila večplastnost likov, ki je krasila predhodnike.
Kraljestvo planeta opic je vrnitev franšize, ki ne bi smela oditi. Poznan filmski svet nadgradi s svojo mitologijo in širino, najbolj pomembno pa je, da predstavi nove in zanimive like, s katerimi se pokloni predhodnikom. Planet opic je nazaj!
V kulturnem okrožju Alserkal Avenue v Dubaju je Huawei predstavil svojo prvo in hkrati največjo globalno razstavo Huawei Xmage z naslovom »Svet, ki ogreje srce – 12 let Huaweieve mobilne fotografije«.
Ob slovesnem odprtju globalne fotografske razstave, je Huawei uradno naznanil še začetek fotografskega natečaja Huawei Xmage Awards 2024. Cilj tekmovanja, ki poteka že osmo leto zapored, je navdihniti uporabnike, da v celoti sprostijo ustvarjalnost in domišljijo z izkoriščanjem vodilnih fotografskih tehnologij zaokroženih pod blagovno znamko Huawei Xmage.
12 let Huaweieve mobilne fotografije
Fotografska razstava z naslovom »Svet, ki ogreje srce« (A Heartwarming World) prikazuje skoraj 300 fotografij, posnetih s pametnimi telefoni Huawei, ki so bile izbrane med milijoni prijavljenih fotografij. Prikazujejo trenutke topline, miru in svetlobe z vseh koncev sveta ter pristnost običajnih ljudi in vsebujejo novo filozofijo blagovne znamke Huawei Xmage, »Moč podobe«. Njen cilj je z vrhunsko tehnologijo in izkušnjami podžgati domišljijo, ustvarjalnost in spoštovanje uporabnikov ter prikazati njen močan vpliv na njihova življenja.
Zadnje desetletje je bilo obdobje hitrega razvoja mobilne fotografije, v katerem so pomembno vlogo igrali pametni telefoni serije Huawei P, saj je Huawei z neprestanimi inovacijami spodbujal evolucijo in razvoj fotografskih tehnologij. Poleg tega je s sodelovanjem pri globalnih dejavnostih, kot so fotografska tekmovanja, dogodki skupnosti in poročila o trendih, spodbujal širjenje kulture mobilne fotografije po vsem svetu.
Čeprav je serija Huawei P osvežena in nadgrajena v serijo Huawei Pura, model Huawei Pura 70 Ultra se je na lestvici Dxomark s 163 točkami zavihtel na prvo mesto, Huawei še naprej premika meje tehnologije in izkušenj skupaj z zvestimi uporabniki naprav ter pametno fotografijo dviguje v nove višave.
Keith Ladzinski, fotograf pri National Geographicu, je med otvoritveno slovesnostjo dejal: »Kot univerzalni jezik fotografija ujame lepoto in spodbudi pogovor. Razstava tako odraža Huaweievo razmišljanje o tehnologiji in umetnosti ter predstavlja bistvo blagovne znamke.«
Fotografije so organizirane v osem tematskih sklopov: Skrivnosti matere narave, Pokrajine in prostori, Dialog z živalmi, Zgodba o življenju, Ti in jaz, Veselje do športa, Moč trenutkov in Svet mladih. Za javnost je bila odprta med 8. in 10. majem, izjemna dela pa so nato dostopna na Huaweievih uradnih digitalnih kanalih na omrežjih Facebook, Instagram (@HuaweiXmageAward, @HuaweiMobile) in X.
»V dobi, v kateri prevladujeta tehnologija in hitrost, se ljudje zlahka prepustijo zunanjemu hrupu in stresu,« je opozoril Chen Xiaobo, kustos razstave in deveti podpredsednik kitajskega združenja fotografov. »Pomirjujoče je videti ustvarjalce po vsem svetu, ki s pametnimi telefoni Huawei ujamejo in posredujejo prisrčne trenutke. Te slike delujejo kot mostovi, ki se povezujejo z dušami ter prenašajo pristno toplino in lepoto.«
Nagradni natečaj Huawei XMAGE Awards 2024
Vsakoletni natečaj kot odprta platforma za fotografsko odličnost pametnih telefonov spodbuja uporabo edinstvenih perspektiv in neomejene ustvarjalnosti, da bi mobilna fotografija dobila globlji umetniški pomen in estetski izraz. Od leta 2017 so na letnem tekmovanju sodelovali uporabniki iz več kot 170 držav, ki so doslej prispevali skoraj 4 milijone fotografskih del. Zaradi tega so nagrade Huawei XMAGE samostojna kulturna dediščina, saj vsebujejo delčke človeške zgodovine.
Letošnje nagrade XMAGE uvajajo nove kategorije: Trenutki, Obrazi, Tako daleč, tako blizu in Stil, ki prikazujejo Huaweievo vodilno vlogo na področju posnetkov, portretne fotografije, telefoto in makro fotografije ter barvnega sloga. Poleg tega so bile oblikovane nove nagrade, ki umetnike spodbujajo k raziskovanju različnih izraznih oblik in tem z uporabo Huaweievih vodilnih fotografskih zmogljivosti telefonov serij Mate in Pura.
Prispela dela bo ocenjevala žirija uglednih sodnikov, med katerimi so Chen Xiaobo – 9. podpredsednik kitajskega združenja fotografov, Keith Ladzinski – fotograf National Geographic in nominiranec za nagrado Emmy, James Perolls – modni fotograf in režiser, Susi Belianska – portretna fotografinja in vizualna umetnica, Li Changzhu – Huawei Consumer Business Group.
Na fotografski natečaj Huawei XMAGE Awards 2024 se lahko prijavite do vključno 15. septembra. Za več informacij in prijavo na natečaj obiščite: https://consumer.huawei.com/en/campaign/xmage