Je tisk res stvar preteklosti?

0

Razvoj tehnologije in vzpon digitalnih medijev je v preteklih letih zagotovo spremenil način, kako širimo novice, nabiramo znanje in komuniciramo, tako s posamezniki kot z okolico.

Da bi izvedeli, kaj se dogaja po svetu, nam ni več treba čakati na jutranji časopis. Zahvaljujoč družbenim medijem in različnim spletnim stranem lahko do svežih novic na spletu dostopamo kar 24 ur na dan. Več kot polovica odraslih za svoj glavni vir novic uporablja internet.

Vedno več bralcev se torej odloči za digitalno verzijo novic. Kaj pa časopisi in revije? So tiskane verzije novic res stvar preteklosti?

Newspaper or hournal with news printing on a printing machine in a typography. 3d illustration
Foto: Bet_Noire iz iStock
London, United Kingdom 27 October 2015: Newsstand found in central London displaying many international Women's and gossip titles such as Marie Claire, OK, Look, Red, Vogue UK, Grazia and Chat.
Foto: Lawrey iz iStock

Kaj so tiskani mediji?

Izraz tiskani mediji se uporablja za opis kakršnega koli gradiva, ki je natisnjeno in distribuirano javnosti. Sem spadajo knjige, časopisi, revije, plakati in letaki. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na časopis in revije.

Ali časopisi izumirajo?

Digitalna revolucija je spremenila način širjenje in sprejemanja informacij. Tehnologija je napredovala z vrtoglavo hitrostjo. Računalniki so postali pametnejši, hitrejši in manjši. Danes imamo na dosegu roke praktično celotno znanje sveta in samo s klikom lahko pridemo do skoraj vsake informacije.

Tehnološki premik je močno vplival tudi na industrijo tiskanih medijev. Tradicionalni tiskani časopisi in revije so težko konkurirali takojšnjemu dostopu in udobju, ki ga zagotavljajo digitalni mediji, kar je povzročilo upad bralcev tiskanih medijev.

Založniki tiskanih medijev so imeli preprosto izbiro – prilagoditi se ali umreti. Nekatere publikacije so na račun porasta spletnih novic za vedno prenehale izhajati. Nekateri so šli v korak s časom in sprejeli hibridni model ali pa so prešli samo na digitalno.

Newspaper and digital tablet on wooden table
Foto: seb_ra iz iStock

Kljub množičnemu prehodu na elektronske medije nove raziskave kažejo, da tisk ni mrtev. Doseg tiskanih medijev je na drugem mestu, takoj za pametnimi telefoni. Računalniki in tablice pa kot medijske platforme močno zaostajajo za tiskom.

5 razlogov zakaj tisk ni mrtev

Čeprav ni nobenega dvoma, da je digitalna preobrazba trajno spremenila medijsko industrijo, tisk zagotovo (še) ni mrtev.

Tisk je v digitalni dobi še vedno pomemben, saj ponuja veliko prednosti pred svojimi digitalnimi dvojniki. V nadaljevanju jih bomo našteli pet.

1. Verodostojnost

Tradicionalni tiskani mediji so si skozi leta pridobili zaupanje bralcev. Časopisi kot sta The Times (ust. 1785) in The Guardian (ust. 1821), že desetletja ustvarjajo dragoceno vsebino.

V trenutnem ozračju lažnih novic nezaupanje v digitalne medije narašča. Ljudje vidijo spletne novice kot manj verodostojen vir kot tiskane novice. Posledično se ljudje obračajo na tradicionalna prodajna mesta, ki so prestala preizkus časa in jim zaupajo.

2. Trajnost

Digitalni mediji so minljivi. Objave na Facebooku ali Twitterju so lahko eno minuto na voljo, naslednjo pa izginejo. Tiskani mediji pa so trajni. Ko je revija izdana, je ni več mogoče spreminjati.

Posledica tega je večji občutek odgovornosti za pisce, urednike in založnike, da preverijo svoja dejstva in informacije, preden gredo v tisk.

To skupaj s trajnostjo črnila na papirju krepi idejo v glavah bralcev, da je vsebina, ki jo berejo, vredna zaupanja.

Shallow focus photography of magazines
Foto: Digital Buggu iz Pexels

3. Dostopnost

Dostop do interneta ni univerzalen. Leta 2022 kar 1,37 milijona ljudi v Združenem kraljestvu ni uporabljalo interneta. Ljudje, ki živijo na oddaljenih območjih ali imajo nizke dohodke, morda nimajo interneta v svojih domovih, zaradi česar so odrezani od digitalnih virov novic.

Tiskani mediji so večinoma cenovno ugodni in dostopni ter ne zahtevajo posebnega znanja ali veščin za uporabo. Zaradi tega so rešilna bitka za tiste z omejenim dostopom do digitalnih novic in informacij.

4. Taktilnost

Zagotovo ne smemo zanemariti taktilnosti tiska. Ustvarjalci vsebin svoje sporočilo lažje prenesejo na bralce, če le ti v rokah fizično držijo npr. časopis. Občutka časopisa ni in ne bo mogoče nikoli nadomestiti. Obstaja taktilna in čutna izkušnja, ki je ni mogoče ponoviti z digitalnimi mediji.

Že samo dejanje dotika fizičnega dela tiska med gledanjem – kar znanstveniki imenujejo haptična komunikacija – pusti odtis v možganih, kar povzroči večji čustven odziv.

Photo of man reading newspaper
Foto: Hasan Albari iz Pexels

5. Zavzetost in užitek

Si že kdaj strmel v zaslon računalnika ali telefona tako dolgo, da so te začele peči oči? Če večji del dneva preživiš prilepljen na zaslon, se ti je to verjetno že zgodilo. Toda, ali se ti je to zgodilo med branjem revije? Verjetno ne. To je zato, ker je tiskane medije lažje brati. Razlogi za to so:

  • Tisk je vizualno manj zahteven kot digitalno besedilo. Zagotavlja prostorske znake, ki bralcem pomagajo obdelati besede na strani.
  • Tiskani mediji ne zahtevajo da se pomikamo, premikamo in beremo besedilo hkrati. Samo obrniti moramo stran.
  • Tiskane medije je lažje absorbirati, saj niso podvrženi enakim motnjam kot digitalni mediji, tj. oglasi in pojavna okna.

Prihodnost tiska

Ljudje že več generacij napovedujejo smrt tiskanih medijev. V zgodnjih dneh spleta 1.0 je internet nameraval uničiti časopise, revije in radijske postaje. Vse te stvari so še vedno prisotne in tiskani mediji zagotovo niso stvar preteklosti.

Namesto, da bi izumrli, so tradicionalni mediji sprejeli tehnološko revolucijo in revolucijo družbenih medijev ter se razvili. Posledično medijska podjetja združujejo doseg in dostopnost digitala s prednostmi tiska ter uspevajo na nov način.

Neizogibno se bo potrošnja medijev in vsebin še naprej razvijala s časom in tehnologijo. Toda tisk še zdaleč ni izumrl, temveč se bo z njim razvijal.

Nova Fakulteta ob obali bo osupljiva: Oglejte si fotografije

Fakulteta za vede o zdravju bo dobila novo zgradbo! Tako narekuje Načrt investicij Univerze na Primorskem 2023-2030. To bo omogočilo izboljšanje kvalitete študija za sedanje študijske programe in snovanje novih, ki so nepogrešljivi za družbi. Storjen je bil prvi korak, podpis pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije za rešitev, ki je bila izbrana v okviru javnega natečaja.

Zmagovalna stavba izbrana med dvema predlogoma

Konceptni videz nove Fakultete za zdravje
Konceptni videz nove Fakultete za zdravje Foto: on upr

Na kaj je bila pozorna žirija, ki je v pregled prejela dva elaborata?

Kot primarno kakovost rešitve zasledovala skladnost predloga z natečajno nalogo in željenimi kvadraturami, programsko organiziranost celotnega objekta, umeščenost objeta v prostor z dostopi, povezavami notranjosti in zunanjosti ter racionalnost konstrukcije in uporabe materialov.

In tako je zmagovalec postal IMP, d.d., družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo. Rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar, je podpisala pogodobo s predstavniki podjetja.

O izbrani stavbi, ki bo nova Fakulteta za zdravje

  • avtorja: Tadej Veber, univ. dipl. inž. arh. in Nataša Petrović, univ. dipl. inž. str
  • sodelavci: Sandi Pirš, univ. dipl. inž. arh., Anže Muršak, študent arh., Anja Flerin, študentka arh., Eva Rnjak, študentka arh., Gašper Novak, študent arh., Janez Gačnik, arh., Diana Kuznetsova, univ. dipl. inž. arh., Brina Meze, študentka arh., Milan Mihajlovski, arh., Sabina

Stavba je umeščena v prostor podrejeno, sledi zasnovi obstoječe horizontalne členitve dominante – bolnišnice Izola. Projekt skuša zasnovo »skriti« s pristopom plastenja, ki sledi plastnicam terena in se zliva z okoliškim terenom. Volumen je horizontalno členjen, vertikalni elementi fasade so delno zastrti s horizontalnimi lamelami, ki dodatno poudarjajo horizontalno členitev zasnove. Umestitev tako dosega želeni učinek plastenja. Terasasta zasnova zunanje ureditve se nadaljuje skozi transparentno in prehodno zasnovo pritličja. Terasa zadnje etaže je delno zazelenjena. V zgornjih etažah so predvideni odprti atriji.

Nova fakulteta v Izoli
Foto: on upr

Programski del je dobro obdelan, homogeno povezan in upošteva natečajno nalogo v celoti, saj je namembnost vsebinsko jasno opredeljena po nadstropjih, pri čemer ustvarja v pritličju veliko mero družabnega prostora za študente in druge uporabnike. Programski del je zelo funkcionalen z vidika izpolnjevanja ciljev programa in drugih dejavnosti fakultete.

S stališča upoštevanja zelene paradigme je objekt zasnovan dovolj trajnostno, s priložnostmi za nadaljnje dodelave. S svojo umestitvijo ustvarja dobro navezavo na zunanje zelene in tlakovane površine; dodatno tudi z zelenimi zalivi/terasami v objektu.

Elaborat je skladen s prostorskimi akti in aeronavtično študijo in ustrezen z vidika ocenjevalnih meril. Odlikuje se po dobri in dovolj racionalni umestitvi v prostor in razporeditvi programov, s čimer je v največji meri izpolnil zahteve natečajne naloge. Ocenjena vrednost investicije zmerno presega pričakovane okvire. Ne glede na potrebe po manjših dodelavah rešitve, elaborat prepriča strokovno žirijo kot najboljša rešitev.

Razstava, ki je pospremila podpis z zmagovalnim predlogom
Razstava, ki je pospremila podpis z zmagovalnim predlogom Foto: on upr

Natečajni elaborat po mnenju strokovne žirije taktno, izvirno in jasno združi prostorske danosti in programske zahteve v povezano in celovito prostorsko rešitev, ki kakovostno združuje vsebine v oblikovan volumen dobro povezan z zunanjim okoljem, s čimer nudi prijetno delovno okolje za zaposlene, študente in druge uporabnike. Zaradi vseh navedenih prednosti strokovna žirija natečajnemu elaboratu podeli najvišjo, prvo nagrado.

Koliko držav je v Evropi?

0

Evropa je ena najbolj raznolikih celin na svetu, tako po svoji zgodovini, kulturi, kot tudi po politični ureditvi. A koliko držav dejansko spada v Evropo? To ni tako enostavno vprašanje, kot se zdi na prvi pogled.

Kje točno je Evropa?

V geografskem smislu, Evropa običajno obsega ozemlje od Atlantskega oceana na zahodu do Urala na vzhodu, in od Arktičnega oceana na severu do Sredozemskega morja na jugu. Vendar pa je določanje števila držav v Evropi lahko zapleteno zaradi različnih političnih, zgodovinskih in kulturnih dejavnikov.

Po koncu hladne vojne se je Evropa precej spremenila. Sovjetska zveza se je razpadla, kar je privedlo do nastanka več novih neodvisnih držav. Prav tako so se nekatere države zlile v nove politične entitete, kot je Evropska unija.

Najpogosteje se omenja, da v Evropi obstaja približno 50 držav. Vendar pa je to število odvisno od tega, kako se opredeljuje meja Evrope in kaj štejemo za suvereno državo. Številka se zniža na 44 držav, če odštejemo države, katerih prestolnica ni v Evropi.

Evropa ima nekaj najmanjših držav na svetu, kot sta Monako in Vatikan. Poleg tega so nekatere države, kot je Rusija, geografsko delno v Evropi in delno v Aziji. Obstajajo tudi države, ki so deloma priznane, na primer Kosovo, in druge politično sporne entitete, kot je Transnistrija.

Europe 3D
Foto: Nelson_A_Ishikawa iz iStock

EU in EEA

Poleg tega je Evropa dom različnih političnih združenj, kot je Evropska unija (EU), ki vključuje 27 držav članic. EU ni enaka Evropi, saj obstajajo države v Evropi, ki niso članice tega združenja.

Obstaja tudi Evropski ekonomski prostor (EEA), ki obsega države EU ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. To pomeni, da te države sodelujejo v enotnem trgu EU, čeprav niso članice same unije.

Poleg tega so nekatere države, kot sta Turčija in Rusija, deloma v Evropi in deloma v Aziji, kar povzroča različna mnenja o tem, ali šteti te države kot evropske ali ne.

V skladu s tem je število držav v Evropi subjektivno in lahko variira glede na različne faktorje. Vendar pa je varno trditi, da Evropa vključuje več kot petdeset držav, ki se razlikujejo po velikosti, kulturi, zgodovini in političnih sistemih.

Kaj sporoča Huawei s predstavitvijo v Dubaju?

0

Toliko naprav, kot so jih pri Huawei včeraj pokazali na dogodku v Dubaju redko kdaj vidimo na tovrstnih prireditvah. Pa vendarle. Huawei sporoča, da ne spi, k nam že v ponedeljek prihaja z dvema novima urama, v naslednjih tednih in mesecih pa bodo deževale še druge pametne naprave.

Glavna zvezda, ki bo dobavljiva v Sloveniji konec maja, je bila ura Huawei Watch Fit 3, proti vesolju gleda Watch 4 Pro Space Edition, videli smo tudi prenovljeni in nadgrajeni prenosni računalnik Huawei MateBook X Pro ter prvi tablični računalnik z najnovejšim zaslonom PaperMatte, Huawei MatePad 11.5 S. Kaj pa srce? Kje so telefoni? Brez skrbi. Prihajajo.

Ker potrošniki ne iščejo več samo naprav, so predstavili še grafično aplikacijo GoPaint in prikazali dosežke na področju mobilne fotografije, ki so plod pobude Huawei Xmage.

Huawei Watch 4 Pro Space Edition: navdih med planeti

Oblikovna zasnova pametne ure Huawei Watch 4 Pro Space Edition, izdelane iz trpežnih a hkrati elegantnih materialov, ki se uporabljajo v letalski in vesoljski industriji,  izhaja prav iz laboratorijev, ki raziskujejo vesolje. Težko se spregleda videz številčnice v obliki izpušne šobe raketnega motorja švedskega pionirja in izumitelja Gustafa de Lavala z rdečimi poudarki. Nekaj posebnega je tudi luneta, ki je sicer narejena iz nanokristalne keramike.

Izredno zmogljiva pametna ura nudi še izboljšane funkcije spremljanja zdravja in beleženja športov. Poleg natančnejšega spremljanja fizioloških zdravstvenih podatkov je na voljo nadgrajena funkcija oblikovanja zdravstvenega poročila Health Overview 2.0, ki na podlagi podatkov o zdravju in analize zdravstvenih trendov v 60 sekundah postreže s številnimi zdravstvenimi kazalniki na enem mestu.

Huawei Watch Fit 3: moda na kvadrat

Slogan »Fashion Forward«  odraža bistvo Huawei pametnih ur in utrjuje položaj podjetja kot največjega inovatorja v tem segmentu. Povsem nova Huawei Watch Fit 3,  prvič v klasični pravokotni obliki, uvaja nove materiale in postopke izdelave. Dodatno prinaša izboljšane načine interakcij z napravo ter razširjen nabor paščkov. 4,6-centimetrski (1,82-palčni) in izjemno velik plavajoči zaslon visoke ločljivosti ob elegantni teksturi ohišja iz aluminijeve zlitine tako prinašata popolnoma nov videz v družini Huawei pametnih ur. Z debelino 9,9 milimetra in težo 26 gramov pa je Huawei Watch Fit 3 najtanjša in najlažja pametna ura družine Huawei Watch Fit doslej. S pestro paleto barvnih različic, osupljivo vrtljivo krono in živahnimi digitalnimi obrazi ni zgolj priročna za uporabo, temveč predstavlja željen modni dodatek, pravzaprav kos nakita, ki pritegne pozornost.

Pametna ura Huawei Watch Fit 3 je tudi zmogljiv osebni trener na zapestju. Aplikacija Ohranite kondicijo (Stay Fit), je pridobila funkcijo prehranske analize, ki na znanstvenih načelih pomaga vzpostaviti ravnovesje med prehrano in telesno vadbo. Predstavlja tudi prvenec na področju pametnih športnih priporočil, saj na podlagi navad, vremenskih razmer in obročev aktivnosti priporoča trajanje in vrsto telesne vadbe. S tem ura uporabnika aktivno spodbuja, da ohranja zdrave življenjske navade.

Huawei je izboljšal tudi zdravstvene funkcije. Ura po zaslugi tehnologije analize spanja TruSleep 4.0 zajema popolnejši nabor kazalnikov ter na podlagi izboljšanega sistema ocenjevanja spanja ponudi podrobnejšo razlago vzorcev in priporočil za izboljšanje kakovosti spanja. Huawei Watch Fit 3 je opremljena z nadgrajeno tehnologijo TruSeen 5.5, ki stabilneje spremlja srčni utrip in ponudi meritev nasičenosti kisika v krvi (SpO2) že v 25 sekundah.

Računalniki in tablice, ki si jih želimo

Najnovejši prenosni računalnik Huawei MateBook X Pro je podedoval tehnološke inovacije, estetiko in inteligentno izkušnjo uporabe. Kljub vgradnji vrhunskega procesorja Intel Core Ultra 9, tehta samo 980 gramov in je debel 13,5 milimetra.

Huawei je pokazal še s povsem novo generacijo inovativne zaslonske tehnologije OLED PaperMatte v napravi Mate Pad. Ob ohranitvi razmerja stranic 3:2, 144-herčnem osveževanju in ločljivosti 2,8K[1], ta zmanjšuje odbojnost površine in odpravlja 99 odstotkov[2] vseh svetlobnih motenj. S tem prinaša popolno čitljivost tako v močno osvetljenih prostorih kot med uporabo na prostem.

 GoPaint: paleta in več kot 100 čopičev v eni napravi

GoPaint je nova lastna aplikacija Huaweija. Razvili so jo s pomočjo razvojnih ekip s področij, kot so materiali, optika in grafično upodabljanje, ter ekipami za likovno umetnost, da bi nudila žive in realistične učinke pisanja, risanja in slikanja. GoPaint vsebuje več kot 100 različnih virtualnih čopičev[3] in pionirske realistične teksture naravnanih slikarskih platen[4], ter po zaslugi pogona FangTian podpira številne sloje, nizko zakasnitev in prikazuje veliko sličic na sekundo za takojšne odzive na uporabnikove poteze.

Na predstavitvenem dogodku so bili poleg omenjenih inovativnih naprav predstavljeni tudi brezžične slušalke FreeBuds 6i z izboljšanim odpravljanjem šumov, prenosni računalnik Huawei Matebook 14 z zaslonom OLED razločljivosti 2,8K ter pametna ura Watch GT 4 premera 41 milimetrov v zeleni barvi.

[1] Podprta je največja hitrost osveževanja zaslona do 144 Hz. Hitrost osveževanja zaslona se lahko razlikuje glede na določeno aplikacijo ali igro. Ločljivost 2,8K je 2800 × 1840.

[2] Samo steklo HUAWEI MatePad 11,5 “S (PaperMatte Edition) uporablja tehnologijo jedkanja na nanometrski ravni. Podatki izvirajo iz Huaweijevih laboratorijskih testov, opravljenih v simuliranih zunanjih okoljih brez motenj. Ker se osvetlitev okolja lahko zelo razlikuje, se dejanski delež zmanjšane motnje svetlobe razlikuje glede na okolje

[3] Število in vrste čopičev se lahko razlikujejo.

[4] Realistične teksture so podprte le pri nekaterih modelih tabličnih računalnikov Huawei. Za podrobnosti glejte uradno sporočilo z informacijami.

Znan je novi mladinski delegat pri OZN: Za kaj se bo zavzemal?

Izbran je bil novi mladinski delegat pri OZN za obdobje 2024/2025. To je postal Max Davidović, ki bo nasledil Arino Šmidt. To se zdi lepa uvodnica v pregled naziva in za napovedi, ki jih bo skušal v enoletnem mandatu uresničiti študent tretjega letnika na FDV.

Že deseto leto Mladinski svet Slovenije izvaja Inštitut mladinskega delegata pri Organizaciji Združenih narodov. S ciljem, da mladi z aktivnim sodelovanjem na mednarodnem parketu dajejo težo oziroma legitimnost odločitvam, ki zadevajo mlade.

Kdo je Max Davidović, novi mladinski delegat?

Max Davidović je študent 3. letnika Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Od osnovnošolskih let se ukvarja z zagovorništvom na področju izobraževanja v sklopu raznih društev in ustanov z namenom dviga kakovosti in dostopnosti izobraževanja ter lokalnih in čezmejnih izobraževalnih povezav. To delo nadaljuje v zvezah ŠKIS, ŠOLS, na Fakulteti ter v Študentskem svetu in Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani v sklopu organizacije projektov, izvajanja dogodkov in promocije pravic mladih. V lokalnem okolju je poznan po prostovoljstvu, zagovorništvu interesov mladih in okoljevarstvu. V sklopu pripravništva na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu je v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šolami organiziral obogatitev knjižnic šestih izobraževalnih ustanov na Hrvaškem, kjer se izvaja pouk slovenščine.

Max Davidović je novi mladinski delegat pri OZN
Max Davidović je novi mladinski delegat pri OZN Foto: on mss

Za kaj se bo zavzemal?

Na to vprašanje je odgovoril kar Max sam. »Moja primarna želja je vzpostaviti večjo mero sodelovanja med društvi, organizacijami in ostalimi deležniki na področju OZN, izobraževanja in izboljševanja položaja mladih. Verjamem, da je skupno delo ključno pri spopadanju z izzivi na vseh ravneh, zato bosta zagovorništvo in neposredno delo mojega mandata mladinskega delegata pri OZN temeljila na temu. Prepričan sem, da si mladi želimo sodelovati v pogovorih in sprejemanju odločitev, ki se tičejo naše prihodnosti, potrebujemo pa motivacijo in zanesljiv kanal komunikacije naših želja in mnenj. Želim si, da bom lahko uspešen kanal za teme, povezane z OZN in da bom lahko podpiral in omogočal delo vseh, ki se bodo zavzemali za mlade. Da bi razširil znanje in dostopnost informacij o OZN, si bom prizadeval izpeljati čim več projektov neformalnih izobraževanj, okroglih miz in gostujočih predavanj. Med cilji sta prav tako oblikovanje informativnih brošur o OZN in razvojnih ciljih ter obisk institucij OZN. Na konferencah in dogodkih, kot je zasedanje Generalne skupščine OZN, pa bom neutrudno zastopal interese mladih in se trudil v ospredje postavljati izobraževanje, saj lahko le s slednjim postavimo temelje za premagovanje vseh izzivov in zgradimo boljši jutri.«

Kaj počne mladinski delegat pri OZN?

Tekom mandata, ki traja eno leto, posameznik izvaja aktivno zagovorništvo, pripravlja in vodi delavnice za mlade, pripravlja vsebinske članke s področij, ki jih pokrivajo Združeni narodi, se povezuje z akterji, ki so tesno povezani z delovanjem organizacije. Na mednarodni ravni se delegat običajno udeležuje rednega zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku in zasedanja 3. odbora, ki obravnava socialne, humanitarne in kulturne zadeve, poleg tega pa se lahko vključi tudi v druga visoka srečanja na mednarodni ravni.

Pretekle mladinske delegatke oz. delegati:

    • mandat 2023/2024 – Arina Šmidt
    • mandat 2022/2023 – Žiga Ciglarič
    • mandat 2021/2022 – Lucija Karnelutti
    • mandat 2020/2021 – Lucija Tacer
    • mandat 2019/20 – Patrik Bole
    • mandat 2018/19 – Urša Svetelj
    • mandat 2017/18 – Sabina Carli
    • mandat 2016/17 – Andraž Šiler
    • mandat 2015/16 – Katja Cimermančič
    • mandat 2014/15 – Miha Pongrac

Delovna in pokojninska doba – poznaš razliko?

Veliko študentov in dijakov opravlja študentsko delo, da lahko študira ali pa si občasno privošči kak priboljšek. Plača pa ni edina posledica študentskega dela, temveč imajo tvoje oddelane ure tudi druge učinke.

V tem prispevku si bomo na kratko pogledali razliko med delovno in pokojninsko dobo ter oboje skušali povezati s pojmom študentskega dela.

Delovna doba v študentskem delu

Delovna doba zaobjema obdobje, ko je posameznik v delovnem razmerju. V delovnem razmerju so osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prav tako delovna doba teče samostojnim podjetnikom, ki pa se izračuna na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Študentje, ki delajo prek napotnice, nimajo sklenjene delovne pogodbe. V kontekstu študentskega dela nas delovna doba ne zanima preveč, saj pri opravljanju študentskega dela delovna doba ne teče. Od leta 2015 pa za opravljeno delo študentu teče pokojninska doba.

Pokojninska doba v študentskem delu

Čeprav se zdi študentu prenaglo razmišljati o upokojitvi, pa kljub temu ne sme zanemarjati pokojninske dobe. Pokojninska in delovna doba nista sopomenki. Če se delovna doba šteje le, ko je posameznik v delovnem razmerju oz. v okviru s. p. plačuje prispevke, pa pokojninska doba teče tudi med opravljanjem študentskega dela.

Pokojninska doba je eden izmed pogojev za upokojitev. Trenutni pogoji narekujejo, da mora posameznik imeti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali pa starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ti podatki za našo generacijo (v tem trenutku) niso relevantni, saj bodo pogoji ob naši upokojitvi gotovo bistveno in večkrat spremenjeni.

Študentsko delo je od leta 2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se ti od bruto zaslužka odvede 13,95 % (prispevek je bil januarja letos znižan s 15,5 %). To je t. i. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se ti šteje v pokojninsko dobo. V enem letu se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.

A senior group in retirement home learning together in computer class
Foto: Halfpoint iz iStock

Izračun pokojninske dobe

Izračun pokojninske dobe je vezan na povprečno bruto plačo. Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2024 je znašala 2.279,52 €.

En mesec pokojninske dobe se prizna za vsakih doseženih 60 % povprečne plače, pri čemer se, kot je prej omenjeno, študentu v enem letu prizna največ 12 mesecev. To pomeni, da se ti za vsakih zasluženih 1366 € šteje 1 mesec v pokojninsko dobo.

Brez skrbi, ni ti potrebno računati na pamet. Informativni izračun pokojninske dobe je dostopen na spletni strani Študentskega servisa, za izpis o trajanju pokojninske dobe pa lahko zaprosiš na območni enoti ZPIZ.

Koliko tehtajo planeti našega osončja?

0

Od davnih časov so ljudje z zanimanjem opazovali nebo in raziskovali skrivnosti vesolja. Eden od osnovnih podatkov, ki so nas vedno zanimali, je masa planetov v našem osončju. Odgovor na vprašanje, koliko tehtajo naši sosednji planeti, je pomemben za razumevanje njihove strukture, sestave in vpliva na vesolje okoli nas.

Planeti našega osončja, razporejeni po masi

Najtežji planet v našem osončju je Jupiter. S svojo maso približno 1,90 x 1027 kg je Jupiter približno 318-krat težji od Zemlje. Ta velikan je tako mogočen, da ima večjo maso kot vsi ostali planeti v osončju skupaj.

Saturn, znan po svojih impresivnih obročih, sledi Jupiterju po masi. S približno 5,68 x 1026 kg je Saturn približno 95-krat težji od Zemlje. Kljub svoji masi bi Saturn lahko plaval v vodi zaradi nizke gostote.

Naslednji na seznamu je Neptun, najbolj oddaljeni plinasti velikan v našem osončju. Neptun ima maso približno 1,02 x 1026 kg, kar je približno 17-krat več od Zemljine mase. Njegova modra barva je posledica prisotnosti metana v atmosferi.

Uran, drugi najmanjši plinasti velikan v našem osončju, ima maso približno 8,68 x 1025 kg. To je približno 14,5-krat več od Zemljine mase. Uran je znan po svoji nenavadni orientaciji osi vrtenja, zaradi česar se včasih imenuje “ležeči planet”.

Masa Zemlje je približno 5,97 x 1024 kg. Čeprav smo v primerjavi z nekaterimi drugimi planeti v osončju precej manjši, je naš dom še vedno edinstven zaradi svoje sposobnosti podpiranja življenja.

Venera, planet s podobno velikostjo kot Zemlja, ima maso približno 4,87 x 1024 kg, kar je nekoliko manj kot Zemljina masa. Venera je znana po svoji gosto oblakasti atmosferi in ekstremno visokim temperaturam.

Mercury, Venus, and Earth orbiting the sun
Foto: Yiliry iz iStock

Mars ima maso približno 6.42 x 1023 kg, kar je približno 0,107-krat mase Zemlje. Kljub temu, da je Mars precej manjši od Zemlje, je pritegnil pozornost raziskovalcev, ker bi na njem morda lahko bilo mogoče življenje.

Merkur, najmanjši planet v osončju, ima maso približno 3,30 x 1023 kg, kar je približno 0,055-krat mase Zemlje. Kljub svoji majhnosti je Merkur eden najbolj zanimivih planetov zaradi svoje bližine Soncu.

Poznavanje mas planetov nam pomaga razumeti njihovo gravitacijsko privlačnost, sestavo in celo njihove vplive na druge objekte v osončju, kot so lune, kometi in asteroidi. Čeprav so planeti različnih velikosti in mas, vsak prispeva k bogatemu mozaiku našega osončja.

Robert Golob predstavil odločitev, ki bo odmevala

0

Slovenske prebivalce deli marsikaj, zdaj pa se zdi, da s(m)o dobili še en razlog, če na situacijo pogledamo realistično. Na včerajšnji seji je Vlada odločila, da začne postopek za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države.

Priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države

»Grozote, ki smo jim vsak dan priče iz Gaze so nedopustne in se morajo končati. Vsa dejanja te vlade, vključno z današnjim sklepom o začetku postopka o priznanju Palestine, so usmerjena prav v to. Kako čimprej končati z grozotami v Gazi in s tem olajšati trpljenje palestinskega ljudstva,« je povedal predsednik vlade dr. Robert Golob.

Današnje dejanje je pod lupo celotnega sveta, je dodal. Pri odločanju so iskali ravnotežje med interesi zahodnega in arabskega sveta ter vseh ostalih držav članic Združenih narodov.

Vlada Republike Slovenije je tako sprejela sklep, v katerem predlaga priznanje neodvisne in suverene države Palestina. Kot so pojasnili, v mejah  iz leta 1967 ali v katerih koli drugih mejah, dogovorjenih med Izraelom in Palestino ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav.

Najpozneje do 13. junija 2024 bo Vlada ocenila uresničevanje pričakovanih dejanj iz omenjenega sklepa ter bo v primeru doseženega napredka, predlog za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države posredovala Državnemu zboru.

Na Trgu republike bo zrasel nov spomenik

Ljubljana in z njo Slovenija, ali pa obratno, bo dobila nov spomenik. Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala poročilo o delu Komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani ter sprejela izhodišča za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani s predlogom lokacije in informacijo o nadaljnjih postopkih pri izvedbi natečaja.

Vlada je ob tem naložila Ministrstvu za obrambo, da na podlagi izhodišč pripravi natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani in jo predloži v potrditev Vladi Republike Slovenije.

Največ razprav o lokaciji spomenika, o podobi v prihodnje

Komisija in njena strokovna podskupina sta se do aprila 2024 sestali vsaka po štirikrat. Zaradi široko zasnovane komisije je bilo v razpravah pretehtanih veliko potencialnih lokacij. Komisija je proučila tako prostorske možnosti kot tudi protokolarne namene in cilje postavitve spomenika. Člani komisije so se relativno hitro uskladili glede vsebinske sporočilnosti spomenika, kar je eno ključnih izhodišč. Prav tako je hitro dorekla vizijo, saj je bila v osamosvojitveni proces vključena celotna družba, zato naj spomenik združuje državo, ljudi in njihove dosežke ter izraža medsebojno spoštovanje in zaupanje. Spomenik bo izraz tako zgodovine kot tudi vizije za prihodnost.

 

Največ časa je vzela razprava o lokaciji spomenika na Trgu republike kot možni lokaciji. Stroka je opozarjala, da je območje kot celota razglašeno kot kulturni spomenik državnega pomena. Varovana sestavina je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, posamezni spomeniki pa so delo drugih avtorjev. Trg republike je pod pravnim režimom varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da je zelo oteženo spreminjanje njegove podobe. Na podlagi strokovne in vsebinsko bogate razprave o možnih rešitvah za postavitev spomenika na Trgu republike, ne da bi pri tem posegali v pravno ureditev na podlagi Odloka o razglasitvi območja Trga republike v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, je nato komisija ob soglasju vseh navzočih članic in članov sprejela sklep, da v izhodiščih predlaga Vladi Republike Slovenije, da se kot lokacijo za postavitev spomenika določi Trg republike v Ljubljani, pri čemer se upoštevajo vsa kulturno-varstvena merila.

Na Trgu republike bo stal nov spomenik

Lokacija spomenika na Trgu republike ima svojevrstni zgodovinski pridih, saj se je ključna manifestacija oziroma uradna razglasitev samostojnosti razvijala na tej lokaciji. Na Trgu republike je bila 26. junija 1991 uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija. Na osrednji državni proslavi se je zbral celotni državni vrh, tudi nekateri predstavniki tujih držav in množica ljudi. Takrat smo prvič razvili novo slovensko zastavo. Poudariti je treba, da je dvig zastave tudi izredno simbolen in čustven element naše samostojnosti in državnosti.

Ljubljana, L, Slovenia - August 16, 2023: Parliament building of the European Capital and many flags
Foto: ChiccoDodiFC iz iStock

Trg republike je postavljen pred stavbo parlamenta ter tako tudi simbolno ponazarja razmerje med ljudstvom in oblastjo. Gre za osrednji trg slovenske prestolnice, zasnovan je kot mestno upravno središče s stolpnicami in pritličnimi prizidki, kulturnim domom, veleblagovnico in javnimi spomeniki. Trg je bil zgrajen v letih 1961–1986 in je kot celota avtorsko delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Zaradi omenjenega pomena je bil s posebnim odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

»S postavitvijo novega spomenika se nam ponuja priložnost, da združimo izraz različnih strok in posega v spomeniški poseg mesta, ki bo v prvi vrsti omogočal jasno sporočilnost spomenika ter možnosti odvijanja državnega protokola,« so zapisali na Ministrstvu za obrambo.

Nov spomenik bo hkrati z ohranitvijo obstoječega konteksta ustvaril novo kvaliteto v prostoru. Kot mikrolokacijo za postavitev spomenika osamosvojitve na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je komisija predlagala prostor, kjer zdaj stoji drog za zastavo in kjer je bila do premestitve zasajena lipa.

Natečaj za postavitev spomenika

Za postavitev spomenika se bo izvedel mednarodno odprt, anonimni, javni, interdisciplinarni natečaj. Natečaj bo razpisalo Ministrstvo za obrambo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Za pripravo natečaja bo Ministrstvo za obrambo pripravilo natečajno nalogo, ki mora vsebovati predgovor, cilje natečaja, predmet natečaja, določitev natečajnega območja, ki mora podati tudi zgodovino območja, njegove značilnosti, lastništvo, izhodišča in usmeritve, podatke o prostorskih aktih, urbanistično zasnovo, ter vrednost investicije. Natečajna naloga bo posredovana v potrditev Vladi Republike Slovenije, ki bo ob tem imenovala tudi natečajno komisijo. Natečajna komisija bo na podlagi prejetih predlogov izbrala najprimernejši predlog.

Uradno! Prihaja nov film Gospodar prstanov

0

Ljubitelji filmov Petra Jacksona iz Srednjega sveta britanskega avtorja J.R.R. Tolkiena se lahko veselijo čudovite novice. Studio Warner Bros Discovery je potrdil, da nastajajo novi igrani filmi iz sveta Gospodarja prstanov, prvi od katerih bo v kina prispel že leta 2026. Že kar nekaj informacij pa vemo o prvem!

Prihaja Gospodar prstanov: Lov na Golluma

Glavni mož studia, David Zaslav, je potrdil, da bodo od začetka pri projektih tesno sodelovali Peter Jackson, Fran Walsh in Philippa Boyens. Vsi trije so ustvarili trilogijo Gospodar prstanov in Hobit, ki smo ju gledali v zadnjih petindvajsetih letih, nazadnje pred desetimi leti, ko je izšel tretji film Hobit: Bitka petih vojska.

Peter Jackson in Andy Serkis bosta ponovno združila moči v filmu Gospodar prstanov: Lov na Golluma
Peter Jackson in Andy Serkis bosta ponovno združila moči v filmu Gospodar prstanov: Lov na Golluma Foto: on deadline

Projekt je v zgodnjih fazah ustvarjanja scenarija in bo raziskal še neprikazane zgodbe. Studio je razkril, da je delovni naslov filma »Gospodar prstanov: Lov na Golluma«, režiral pa ga bo Andy Serkis in v njem odigral svojo ikonično naslovno vlogo. Izvršni producent filma bodo Ken Kamins, Serkis in Jonathan Cavendish.

»S prihodom Andyja, ki bo režiral ‘Gospodar prstanov: Lov na Golluma', nadaljujemo s pomembno zavezanostjo k odličnosti, ki je znak tega, kako želimo iti naprej in še naprej prispevati h kinematografiji ‘Gospodarja prstanov',« so povedali. Nič še ni znanega glede igralcev, z izjemo Serkisa, ker pa je zgodba v dobri meri znana, bodo oboževalci z veseljem čakali na novice o morebitni vrnitvi igralcev iz trilogije, ki je prejela 17 oskarjev, in novice o novih prihodih v preljubo franšizo.

Jackson, Walsh in Boyens so dodali: »V čast in privilegij je potovati nazaj v Srednji svet z našim dobrim prijateljem in sodelavcem Andyjem Serkisom, ki ima z Gollumom še nedokončane poosle. Kot vseživljenjski oboževalci obsežne mitologije profesorja Tolkiena smo ponosni, da sodelujemo z Mikeom De Luco, Pam Abdy in celotno ekipo Warner Bros na še eni epski pustolovščini!«

Po težkih dneh za ustvarjalce, ko je presenetila novica o smrti Bernarda Hilla, filmskega Theodena, so zdaj svoje moči in voljo uperili v nove projekte.

»Znova je prišel čas, da se podam v neznano z mojimi dragimi prijatelji, izjemnimi in neprimerljivimi varuhi Srednjega sveta Petrom, Franom in Philippo,« je dejal Serkis in potrdil, da bo film nastajal na Novi Zelandiji, v sodelovanju z Weto.

Ekipa se je po trilogiji Gospodar prstanov po približno desetih letih vrnila v Srednji svet s trilogijo Hobit
Ekipa se je po trilogiji Gospodar prstanov po približno desetih letih vrnila v Srednji svet s trilogijo Hobit

Lov na Golluma je že bil film

Če se ti zdi naslov znan, potem se ne motiš. Leta 2009 je namreč izšel fan-film z naslovom Hunt for Gollum, ki je prosto dostopen na YouTubu. Zaradi slednjega ni jasno, če bo film obdržal naslov, vsekakor pa je po petnajstih letih zabavno videti napredek zgodbe.

The Hunt For Gollum - The Fan Film (2009)

Decembra prihaja animirani film o Rohirrimih

Letos decembra bo v kina prispel težko pričakovan animirani film Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov (Lord of the Rings: War of the Rohirrim).

Studio je po skoraj desetletnem premoru ob izidu Amazonove serije Prstani moči ponovno izkoristil eno najbolj znanih in priljubljenih franšiz, katerih pravice si lasti. »Gospodar prstanov je ena najuspešnejših in cenjenih franšiz v zgodovini in predstavlja pomembno priložnost za kino posel.«

Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov
Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov Foto: on mpa