Plank je ena izmed najbolj priljubljenih vaj za moč in stabilizacijo trupa z lastno težo. Z nekaj treninga lahko položaj zadržiš tudi po nekaj minut. A namesto, da skladno z lastnim napredkom le povečuješ trajanje vaje, jo lahko nadgradiš in izbereš težjo vajo. Več različic bo poskrbelo tudi za večjo raznolikost vadbe.
Preden začneš s spodnjimi vajami poskrbi, da ti je znana osnovna vaja in lahko položaj zadržiš vsaj 30 sekund. Tudi kasneje velja, da je smiselno z naslednjo različico začeti, ko lahko trenutno vajo izvajaš vsaj 30 sekund.
Plank s premikanjem bokov
Postavi se v osnovni položaj planka. Nato zasuči boke tako, da se z levo stranjo skoraj dotakneš tal. Potem se vrni preko osnovnega položaja in naprej proti desni strani. Z gibanjem bokov levo-desno (vsakič se z bokom skoraj dotakneš tal) boš bolje aktiviral še stranske mišice trupa.
Postavi se v osnovni položaj planka. Levo nogo prestavi približno pol metra proti levi, nato nazaj v osnovni položaj. Nato desno nogo prestavi približno pol metra proti desni in nazaj v osnovni položaj. Ponavljaj gibanje.
Postavi se v osnovni položaj planka. Nato najprej eno in nato drugo roko dvigni in se opri na dlan (namesto na celotno podlaht) iztegnjene roke. S tem preideš v plank z iztegnjenimi rokami. Ponovno najprej eno in nato drugo roko postavi v osnovni položaj planka – torej se opri na celotno podlaht. Nenehno menjavaj položaja, s čimer boš bolj aktiviral mišice v rokah.
Postavi se v osnovni položaj planka. Z nogami se odrini od tal in skoči v »razkorak«. Ponovno se odrini in se vrni v začetni položaj. Gibanje nog tako spominja na vajo jumping jacks, le da seveda ne stojiš na nogah, ampak si v horizontalnem položaju planka.
Plank Jacks
Superman plank
Postavi se v osnovni položaj planka. Hkrati privzdigni levo roko in desno nogo. Roko iztegni pred seboj, nogo dvigni do vodoravnega položaja. Vrni se v osnovni položaj planka in ponovi še z desno roko in levo nogo.
Ko se poletje bliža in temperature naraščajo, se mnogi od nas zatečejo k osvežilnim zamrznjenim poslasticam. Med najbolj priljubljenimi sta sladoled in sorbet, vendar pa se med njima skrivajo pomembne razlike. V tem članku bomo raziskali, kaj ločuje te dve okusni zamrznjeni dobroti.
V nakupovalni središči Supernova Ljubljana Rudnik in Supernova Kranj prihaja italijanska blagovna znamka visoko kakovostnih moških oblačil Dan John. S tem v slovenski modni prostor vnašajo svežino in obljubo vrhunske kvalitete in brezčasnega stila, po katerih je znamka Dan John znana po vsem svetu. Trgovina v Supernovi Ljubljana Rudnik odpira svoja vrata 25. aprila, v Supernovi Kranj pa v drugem tednu maja.
Začetki blagovne znamke Dan John segajo v srce Italije, kjer sta jo ustanovila strastna modna vizionarja, Daniele Raccah in Giovanni Della Rocca. Njuno poslanstvo je bilo jasno – ponuditi moškim oblačila, ki združujejo klasično italijansko eleganco z modernimi trendi. Danes je Dan John sinonim za visoko kvaliteto, s pozornostjo do detajlov in inovativnimi dizajne, ki nagovarjajo sodobnega moškega.
Pomladno-poletna kolekcija 2024 predstavlja osvežujočo mešanico udobja in elegance, oblikovano z mislijo na dinamičnega moškega, ki ceni stil in kakovost. Kolekcija vključuje vse od klasičnih kosov, kot so obleke in srajce, do bolj sproščenih oblačil, kot so polo majice in lahke jakne. Barvna paleta se spogleduje z naravnimi toni, dopolnjena s sodobnimi pastelnimi odtenki, ki prinašajo svežino in živahnost. Vsak kos je skrbno izdelan, da zagotavlja popolno ravnovesje med udobjem in estetiko, kar je ključno za dinamični življenjski slog sodobnega moškega.
Dan John ni novinec na modni sceni, saj je na njej prisoten že več kot 30 let. Več kot 190 trgovinam po vsej Evropi zdaj dodajajo še dve sodobno opremljeni novi trgovini v Sloveniji.
Trgovini Dan John v nakupovalnih centrih Supernova Ljubljana Rudnik in Supernova Kranj bosta ponujali edinstveno doživetje italijanske mode za sodobnega moškega s kombinacijo tradicionalnega italijanskega stila in sodobnih trendov. Ne glede na to, ali iščete popolno obleko za posebno priložnost ali udobna, a stilsko dovršena oblačila za vsak dan, Dan John ponuja bogato izbiro visokokakovostnih oblačil. Odkrijte novo dimenzijo moške mode in se prepustite italijanski eleganci, ki jo prinaša Dan John.
Marsikdo si Slovenije brez McDonald'sa ne predstavlja, saj se zdi, da je veriga restavracij med nami že od večno. In skoraj točno tako tudi je. Ponovna otvoritev restavracije na Čopovi v Ljubljani, ki se je zgodilo po večmesečni prenovi, nam ponuja čudovit skok v preteklost in pregled v to, kako McDonald's izbira svoje lokacije po Sloveniji.
Pomembna prenova prvega McDonald'sa v Sloveniji
Pred 31 leti je bil v Sloveniji odprt prvi »mek«, vse ostalo pa je zgodovina. McDonald's je tudi pri nas postal ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk in sinonim za hitro in kakovostno postrežbo hrane in pijače. »3. decembra 1993 je bilo na Čopovi 14 posebej slovesno, saj se je odvijala otvoritev prve restavracije McDonald's v Sloveniji. Zbrana je bila pisana družba povabljenih, ki so lahko ob zvokih ameriške country glasbe prvič v Sloveniji poskusili ikonični Big Mac in ostale McDonald'sove dobrote,« so nam prijazno razkrili spomine na tisto prvo otvoritev.
McDonald's je v letu 2024 odprl že štiri nove restavracije po Sloveniji. Na sliki prenovljena lokacija Ljubljana Center – prej Čopova Foto: on mcdonalds
Seveda je bilo vprašanje primerno, saj se je v aprilu ponovno odprla restavracija na Čopovi, ki s prenovljeno podobo vabi v svoje prostore. »Dobrih trideset let kasneje se je priljubljena Čopova pripravila na ponovno odprtje. Svoja vrata je odprla pod novim imenom restavracija Ljubljana Center, v povsem prenovljeni in moderni podobi, z vsemi sodobnimi rešitvami in tehnologijo naročanja, ki jo ponujajo najnovejše McDonald'sove restavracije po svetu,« so razkrili.
Že četrta otvoritev letos: Kako McDonald's izbira lokacije?
Lokacija Ljubljana Center pa je že četrta novo nastala restavracija McDonald's v Sloveniji v letu 2024. »V letošnjem letu smo že odprli 3 nove poslovalnice, eno v Mariboru na Studencih in dve v Ljubljani na avtocestnih postajališčih Barje sever in Jug in tako prišli do skupaj 26 restavracij v Sloveniji,« so ponosno povedali člani najbolj poznane verige na svetu.
Nova restavracija McDonald's Studenci Maribor Foto: on mcdonalds
Ker 26 restavracij v dvanajstih mestih po Sloveniji ni mačji kašelj, nas je zanimalo nekaj specifičnega. »Lokacije so skrbno izbrane glede na analize trga ter želje in potrebe lokalnega okolja. Planiranje novih lokacij je dolgotrajen proces, saj je za nove lokacije potrebno pridobiti vsa ustrezna soglasja, mnenja in dovoljenja ter nato narediti še ustrezno izvedbo,« so odgovorili na vprašanje o tem, kako poteka izbira lokacije v naši prečudoviti deželi.
V bližnji prihodnosti novi McDonald'si po Sloveniji
Seveda pa nas je za konec zanimalo še nekaj, kar zanima tudi vse ljubitelje »meka« širom Slovenije. In to je vprašanje: Kje lahko pričakujemo nove restavracije in kdaj? »Kot že omenjeno, se ravnokar odpira še četrta nova restavracija v tem letu v centru Ljubljane. V načrtih imamo še restavracijo ali dve, vendar je prezgodaj da bi lahko kaj obljubili oziroma napovedali, saj stvari do same realizacije niso povsem v naših rokah.«
Moderen videz in tehnologija McDonald'sovih restavracij v Sloveniji Foto: on mcdonalds
Tako, pa smo dobili odgovor na to, kako McDonald's izbira lokacije za restavracije in potrdilo, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo nove restavracije. Da boš lahko med prvimi, ki bo izvedel, kje in kdaj bo odprt nov mek v Sloveniji, sledi McDonald's restavraciji in se v vmesnem času odpravi v eno od obstoječih lokacij!
Astronomi so identificirali najbolj masivno zvezdno črno luknjo, kar so jih kdaj odkrili v naši galaksiji, presenetljivo blizu Zemlje, je sporočil Evropski vesoljski observatorij (ESO).
Glede na članek, objavljen v reviji Astronomy & Astrophysics, je bila ta črna luknja, imenovana Gaia BH3 ali na kratko BH3, opažena v podatkih, ki jih je zbrala misija Gaia Evropske vesoljske agencije (ESA).
Podatki so pokazali, da se zvezda v sistemu črne luknje BH3 opoteka tako, da je kazalo, da obstaja neko nevidno telo ogromne mase, ki jo vleče s svojo gravitacijo.
Črna luknja s 33-kratno maso Sonca
Za določitev mase BH3 so bili uporabljeni podatki iz kolaboracije Gaia ter podatki, zbrani z ESO-jevim zelo velikim teleskopom (VLT) in drugimi zemeljskimi opazovalnimi teleskopi.
Matematična analiza poti zvezde spremljevalke BH3 je pokazala, da mora krožiti okoli predmeta, katerega masa je 33-krat večja od mase Sonca. Ker pa ta objekt ne oddaja svetlobe, sijati pa bi moral tako močno, da bi ga lahko videli s prostim očesom z Zemlje, so sklepali, da gre za črno luknjo.
Pri novem odkritju je še posebej zanimivo to, da je BH3 izjemno blizu Zemlje – oddaljena je le 2000 svetlobnih let v ozvezdju Orla, zaradi česar je druga znana črna luknja blizu Zemlje.
Najbližja doslej odkrita je BH1, ki je oddaljena okoli 1500 svetlobnih let, a ima maso le 10 Sončevih mas.
Tako odkritje se zgodi enkrat v življenju
Črna luknja BH3 je bila najdena, ko je ekipa pregledala opazovanja ESO-jeve misije Gaia, ki prikazuje položaje in gibanje približno 2 milijard zvezd v Rimski cesti.
»Nihče ni pričakoval, da bo v bližini našel doslej neodkrito masivno črno luknjo,« je dejal član kolaboracije Gaia Pasquale Panuzzo, astronom v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) na Observatoire de Paris – PSL v Franciji.
»To je raziskovalno odkritje, ki se zgodi enkrat v življenju,« je dodal.
Primerjava treh zvezdnih črnih lukenj v naši galaksiji: (levo) Gaia BH1, (na sredini) Cygnus X-1 in (desno) Gaia BH3, katerih mase so 10, 21 oziroma 33-krat večje od Sončeve. Gaia BH3 je najbolj masivna zvezdna črna luknja, ki so jo doslej našli v Rimski cesti. Foto: ESO/M. Kornmesser on space
Dve kategoriji črnih lukenj
Črne luknje nastanejo s kolapsom velikanskih zvezd, rastejo pa s požiranjem plina, prahu, zvezd in drugih črnih lukenj, ki so v bližini.
Trenutno znane črne luknje spadajo v dve kategoriji: črne luknje zvezdne mase, katerih masa je nekaj do nekaj desetkrat večja od Sončeve; in supermasivne črne luknje, kozmične pošasti, katerih masa je lahko od nekaj milijonov do 50 milijard-krat večja od Sončeve.
BH3 je trenutno največja znana zvezdna črna luknja v Rimski cesti, druga po masi za supermasivno črno luknjo Sagittarius A* v središču galaksije.
Skrivnostne črne luknje srednje mase
Črne luknje srednje mase, katerih masa je med 100 in 100.000-krat večja od Sončeve, so najbolj izmuzljive v vesolju. Znanstveniki upajo, da bodo v prihodnosti lahko zapolnili to vrzel z iskanjem majhnih črnih lukenj in proučevanjem, kako bi se lahko razvile in vplivale na njihovo vesoljsko okolje.
Sodeč po novih raziskavah, se je v Indiji pred 47 milijoni let plazila ogromna kača, daljša od nekaterih avtobusov. Verjetno je najdaljša kača, ki je živela na Zemlji. Poimenovali so jo Vasuki indicus, po mitološki kači, ki je bila okoli vratu hindujskega božanstva Šive.
Današnje anakonde in pitoni v povprečju zrastejo okoli 6 metrov, medtem ko je ta starodavna žival lahko dosegla 15 metrov dolžine. Bil je počasen plenilec iz zasede, ki je svoj plen ubil tako, da se je ovil okoli njega in ga zadušil.
Fosili kače, najdene v Indiji
Znanstveniki z indijskega tehnološkega inštituta Roorkee so analizirali 27 fosiliziranih vretenc, ki so jih leta 2005 odkrili v rudniku premoga v indijski zvezni državi Gujarat. Nekatera so bila še povezana, ko so jih našli.
Strokovnjaki so sprva mislili, da kosti pripadajo starodavnemu, krokodilu podobnemu bitju. Šele ko so leta 2023 iz fosilnih ostankov odstranili usedlino, so ugotovili, da gre za prazgodovinsko kačo velikanko.
Vasuki indicus, najdaljša kača v zgodovini planeta Foto: on sci news
Živela je na kopnem, ne v vodi
»Zdi se, da so vretenca pripadala odraslemu posamezniku. Kača je bila ogromna zaradi številnih možnih dejavnikov, kot sta ugodno okolje z bogastvom hrane in pomanjkanje naravnih plenilcev. Poleg tega je lahko vplivala na njeno velikost zaradi toplejših podnebnih razmer,« sta povedala paleontologa Debajit Datta in Sunil Bajpai, poroča CNN.
Na podlagi velikosti najdenih vretenc so znanstveniki ocenili, da gre za kačo, dolgo med 10 in 15 metrov. To pomeni, da tekmuje z največjo znano vrsto kače – izumrlo titanoboo. Glede na fosil Titanoboe, najden v Kolumbiji, bi lahko ta zver tehtala 1140 kilogramov in dosegla dolžino 15 metrov.
Paleontologi trdijo, da je Vasuki indicus živel na kopnem in ne v vodi kot anakonda. Zaradi svoje velikosti se verjetno ni plazil po krošnjah dreves.
Kače so hladnokrvne živali in za preživetje potrebujejo toploto iz okolice. Velikost teh plazilcev je torej odvisna od temperature okolja. »Njihova notranja telesna temperatura se spreminja glede na temperaturo okolja. Torej je toplejše podnebje verjetno povečalo notranjo telesno temperaturo in stopnjo presnove Vasukija, zato je lahko tako zrasel,« pravijo strokovnjaki.
Na podlagi podatkov o velikosti in metabolizmu sedanjih kač ter trenutnih temperaturah so znanstveniki ugotovili, da je Vasuki živel v toplem, tropskem podnebju s povprečno letno temperaturo 28 stopinj Celzija. »Ne vemo natančno, s čim se je Vasuki hranil. V bližnjih kamninah smo našli fosile raž, teleostov, želv, krokodilov in celo primitivnih vrst kitov. Morda je Vasuki lovil nekatere od njih,« dodajajo.
Državljanska vojna je film Alexa Garlanda, ki prikazuje Združene države Amerike v fiktivni prihodnosti dežele, ki jo je razdelila vojna. Film je v kina prispel v letu ameriških volitev, zaradi česar so se že pred predvajanjem nad avtorja zgrnile kritike, da gre za neodgovorno dejanje. Čeprav sam meni, da ima premalo informacij in vpogledov v to, če gre za odgovorno ali neodgovorno dejanje, je film prišel ob pravem času. Vsaj glede na način, ki je bil izbran za predstavitev osnovne ideje. Državljanska vojna je uničujoče močan film.
Scenarist in režiser Alex Garland, ki ga lahko brez dvoma uvrstimo med najboljše vseh časov, predstavlja (za zdaj) zaključni film svoje režiserske kariere. Le spomnimo na preteklost britanskega avtorja. Po romanu Obala (The Beach), ki ga je režiral Danny Boyle, sta oba združila moči pri legendarni grozljivki 28 dni pozneje (28 Days Later). Sledili so si Sončna svetloba (Sunshine), Ne izpusti me (Never Let Me Go), Dredd in nato filmski četvorček, ki ga je režiral sam, saj ni želel, da bi se podrobnosti njegovega scenarija spremenila, ko bi jih uporabil drug režiser. To so Ex Machina, Izničenje (Annihilation), Moški (Men) in zdaj Državljanska vojna (Civil War), ki je zaključek štiriperesne deteljice.
Državljanska vojna skozi oči vojnih novinarjev
V času ameriške državljanske vojne med avtoritarno ameriško vlado in ločenimi sekcijami sledimo vojni fotografinji Lee Smith (Kirsten Dunst), ki reši mlado in nadobudno fotografinjo Jessie (Cailee Spaeny) pred samomorilskim bombardiranjem sredi Brooklyna. Mladenka se pridruži Lee, njenemu sodelavcu Joelu (Wagner Moura) in starejšemu Sammyju (Stephen McKinley Henderson) na poti v Washington, kjer želi opraviti intervju s predsednikom (Nick Offerman), še pred padcem prestolnice. Kot novinarji želijo dobiti »tisti prizor« in »tisto besedo«, ki bo v zgodovini pomenila več, kot vojna.
Prikaz državljanske vojne skozi oči vojnih novinarjev Foto: on a24
Ker pot iz New Yorka v Washington prenevarna, se z avtom odpravijo skozi Pittsburgh, skoraj štiri ure vožnje severozahodno od prestolnice in nato v Charlottesville južno od prestolnice, kjer so se združile Zahodne sile, ki jim poveljuje zveza Kalifornije in Teksasa. Na njihovi poti, ki je daleč od tistih iz filmov ceste, ki jih poznamo, ne izvemo veliko tega, kaj se je dejansko zgodilo v ZDA in kako je prišlo do vojne. Bistvene so posledice, ki so nastale. Izvemo še, da nad Washington pritisk vrši Floridska zveza, svoje območje pa je nastal tudi severozahod Amerike, ki je znan kot New Peoples Army.
S kratkimi, skoraj epizodičnimi postanki na poti, prejmemo nekaj distopične realnosti, ki je nastala kot posledica vojne. Prevlada kanadskih dolarjev nad ameriškimi, velikanski stadioni kot begunski tabori, neprestano streljanje in bliskanje eksplozij sredi noči, propagandna sporočila in še marsikaj drugega. Vse to pa se skorajda skrije pred trenutki, ki niso vezani na same vojaške spopade, temveč na skupine ljudi, ki so vzeli pravico v svoje roke. Vsak trenutek prinese nekaj pomena k filmu, ki se sicer pametno izogne primerjavi s trenutnim političnim stanjem onkraj luže, a vseeno pokaže dovolj posledic konflikta, da neke resnične predzgodbe ne potrebujemo, zavedamo pa se stanja kot takega.
Kirsten Dunst je izvrstna v filmu Državljanska vojna Foto: on a24
Kradljivci prizorov so navadni ljudje, oportunisti z izprijenimi cilji
S štirimi glavnimi liki preživimo dovolj časa, da nam je jasna njihova trenutna življenjska faza. Mladenka, ki naivno vstopa v življenje in se ne zaveda njegovih nevarnosti. Karpedijemovec, ki adrenalinsko gleda na celotno situacijo, četudi zelo nevarno. Karieristka (najverjetneje), ki ji je uspelo že vse, njena kariera pa se bliža zahodu. In na koncu ostareli modrec, ki se že zaveda svoje minljivosti. Kot gledalec smo seveda postavljeni v lik mladenke, ki takih dogodkov, tako kot mi, še ni doživela in jih vidi prvič.
Po večini so trenutki šoka predstavljeni z njenimi odzivi, a ne vedno, saj Alex Garland poskrbi za nekaj izredno napetih in na trenutke celo grotesknih prizorov, ki slonijo na šok-faktorju. Tu prednjači prizor s skupino oboroženih, ki ji ukazuje psihopatski možak v vojaški opremi. Upodobi ga Jesse Plemons, ki zabetonira dejstvo, da gre v zadnjih letih za enega najboljših igralcev in kradljivcev prizorov in celo filmov, sam prizor pa nekaj najbolj napetega v zadnjem času. In vprašanje: »Kakšen Američan?« na poved, da so ameriški novinarji, je obraten prikaz prizora z ostrostrelcem, kjer v prvi vrsti ne gre za politično nagnjenje, temveč zgolj golo dejstvo, da nekdo strelja na glavne like. In pri vsem tem je treba pohvaliti osrednjo igralsko zasedbo, brez katere film ne bi tako odmeval v očeh in srcu gledalca. Ne glede na vse pa se bo tudi tokrat film soočal s kritikami predhodnikov v režiserjevi karieri, ki pa bo pri nekaterih držala, pri drugih pač ne.
Jesse Plemons kot psihopatski vojak v filmu Državljanska vojna, prikaz ekstremistov, ki vojno uporabijo za doseganje lastnih sprevrženih idej Foto: on a24
Uporaba fotografij, glasbe in zvoka
Film je pravcata zvočna in vizualna poslastica, v kateri je moč iskati prikaz ameriške družbe skozi oči nostalgije na eni ter brutalno resničnostjo na drugi strani. Tu imam v mislih predvsem obe fotografinji, kjer se starejša poslužuje digitalnih fotografij, ki stojijo v krutem trenutku, in fotografije mlajše, ki za razvijanje črno-belih fotografij uporablja tekočino, samim trenutkom pa daje občutek večnosti in veličine. Tudi glasbene izbire, ki zavzemajo vse od De La Soul pa do Suicide, se zdijo kot sprožilec za ameriško nostalgijo nekih lepših in združenih časov.
Izbira Alexa Garlanda, da celoten koncept predstavi skozi oči vojnih novinarjev, je izredno premetena, a bi znala gledalce, ki si želijo le spopadov, pustila na cedilu. Morda je v prvi vrsti film opomin na pomen objektivnega in nepristranskega novinarstva, za katerega se včasih zdi, da bledi iz naše družbe. Prikaz dejstev, ki so resnična, in ne prirejanje dejstev za sporočanje določene resnice. In pri tem je Garland mojster, saj se zdi, da so vsi njegovi filmu dokumentarni prikaz določene situacije. Vsak film, ki ga je režiral, ponuja vsaj deloma odprt konec, ki v nas sproži trenutke za premislek o videnem in prenosu slednjega na trenutno dogajanje. Ne zanimajo ga vzroki in strani političnih ideologij, temveč posledice, ki vplivajo na civiliste in družbo samo.
Cailee Spaeny v filmu Državljanska vojna kot mlada in naivna fotografinja Foto: on a24
Državljanska vojna je Alex Garland z vsem bitjem
Državljanska vojna se predvsem na ameriških tleh spopada s kritikami na račun primernosti, pri čemur se zdi spregledano dejstvo, da bi bilo optimalno živeti v času, ko ta film ne bi postal kontroverzen. Vprašanje je na mestu, zakaj smo prišli tako daleč, da se futurističen film zdi tako resničen in tako blizu. Garland ne ponuja odgovorov na vzroke in rešitve, ampak se fokusira na osvetljevanje situacije, ki se zdi grozljivo blizu, temelji pa predvsem na tem, da je človek odličen napovedovalec trenutkov, ki jih ne zna preprečiti oziroma ne vidi smisla v tem, da bi jih. Državljanska vojna je film, ki posije močan reflektor na današnji svet. In več kot je osvetljenega, večji je obseg nam neznanega. Ljudje pa se neznanega bojimo.
Slovnična pravila se v našem jeziku nemalokrat ravnajo po izgovoru. To velja za predloge s, z, k in h, saj gre lažje z jezika »k oblaku«, »h kraterju«, »s sadjem«, »z marelicami« kot pa obratno. Podobno velja za končnici -ski in -ški, ki si jih bomo danes ogledali.
Slovenski pravopis 2001 glede končnic -ski in -ški navaja osnovno pravilo.
Priponsko obrazilo -ski dodajamo podstavam na zvočnike (r l v j m n) in nezvočnike b – p, d – t in f, če priponsko obrazilo -ski dodajamo podstavam na govorjene nezvočnike k g h, č ž š ali c s z, se ti spremenijo v š in obrazilni del ohrani le -ki.
Za začetek razložimo, kaj je podstava. To je tisti del besede, ki se načeloma ne spreminja. Za primer vzemimo besedo gora in jo sklanjajmo. Gora, gore, gori, goro, pri gori, z goro. Vidimo, da je podstava gore »gor«.
Sledimo pravopisnemu pravilu za podstavo na zvočnik r in dobimo pridevnik gorski.
Če pa vzamemo besedo Gorica, katere podstava je »Goric«, vidimo, da sledi drugemu delu pravila iz pravopisa, saj se končuje na c. Dobimo goriški.
Zapomnimo si še dve reči:
pridevniki na -ski in -ški pišejo z malo, razen ko gre za lastna imena.
Pridevniki na -ski in -ški, ki izhajajo iz večbesednih zvez, se pišejo skupaj.
Dobimo primere, kot so: novomeška situla, kranjskogorska smučišča, novogoriška zgodovina, krškopoljski prašič.
Ko imaš težave s tujimi imeni, jih izgovori naglas
Včasih nastane težava pri tujih imenih, ki se zapisujejo drugače kot izgovarjajo. Tu se ravnamo po posluhu in dodamo -ski ali -ški glede na to, kako besedo izgovorimo.
V Jezikovni svetovalnici je nekdo naštel primere Greenwich, Cambridge in Umag. Greenwich se izgovarja kot »grinič«, zato je greenwiški čas, Cambridge se izgovarja kot »kembridž« in dobimo cambriško univerzo, pri Umagu pravzaprav na koncu izgovorimo k in sledi, da je zaliv umaški.
Še nekaj posebnosti
V slovenskem sklanjanju ni podaljševanje osnove nič novega. Dogaja pa se tudi pri tvorjenju pridevnikov na -ski in -ški. Pravopis pravi: Pred obrazilo -ski vrinemo soglasnik j, kadar se podstava končuje na samoglasnik. Ko smo ravno pri tujih besedah, vzemimo za primer avstralsko mesto Sydney.
V Sydneyu zadnji ipsilon deluje kot i ne kot j. Beseda se končuje na samoglasnik, zato je pravilen zapis in izgovor sydneyjska opera.
Za podaljševanje besed pravopis navaja še eno pravilo: Kadar tvorimo pridevnik na -ski iz imena ženskega spola, pri katerem se v rodilniku dvojine in množine med nezvočnik in zvočnik vriva samoglasnik, se samoglasnik vriva tudi v pridevniku na -ski.
Dva primera slednjih sta Etna in Moskva. Imamo dve Etni in nimamo dveh Eten, imamo dve Moskvi in nimamo dveh Moskev. Tako dobimo etenski pepel in moskovski trg (pri nekaterih besedah namesto e-ja vrinemo o).
Večina primerov se ravna po prvem pravilu, a vedno obstajajo izjeme. Nekatere si je treba preprosto zapomniti, druge postanejo intuitivne z nekaj vaje in pisanja. Pri slednjem ti lahko pomaga digitalna lektorica Amebis Besana. Natančno ti bo pregledala besedilo, označila napake in predlagala popravke, z njo pa si lahko pomagaš tudi pri spreganju in sklanjanju. Program Amebis Besana si lahko naložiš na računalnik in je primeren za daljša besedila ter ima še več možnosti. Piši brezhibna besedila z Amebis Besano!
Tudi spomladi težko pričakovane otoplitve s sončnim vremenom pogosto prekinejo deževni dnevi. Kolesarjenje v dežju sicer ni najbolj prijetno, vsekakor pa ni nemogoče. Obstaja precej trikov, s katerimi je kolesarjenje v dežju bolj prijetno in udobno. In ne pozabi: »Ni slabega vremena, so le neprimerna oblačila!«.
Kakovosten anorak je vreden svojega denarja
Preveri, kakšen anorak uporabljaš pri kolesarjenju v dežju. Je to kakovosten, vodoodporen anorak, ki te povsem zaščiti? Ali le vetrovka, ki je po 10 minutah povsem premočena in sploh ne sega čez spodnji del hrbta? Anoraki so lahko precej dragi, a če te pogosto ujame dež, še kako vredni svojega denarja. Na spodnjem posnetku izveš več o vodoodpornih anorakih in nasvet, s katerim lahko obnoviš star anorak, ki je začel prepuščati vodo.
How To Re-Waterproof Your Cycling Rain Jacket
Vodoodporne galoše, da stopala ostanejo suha
Ta kos oblačila za dež je na srečo precej poceni. Za nekaj evrov lahko kupiš gumijaste galoše, ki jih namestiš čez čevlje in poskrbijo, da stopala celo v dežju ostanejo suha. Ker dež pogosto spremlja tudi rahla ohladitev, ti lahko zaradi mokrih čevljev prsti na nogah povsem »zmrznejo«, kar zares ni prijetno. Vodoodporne galoše te pred vodo zaščitijo. Poskrbi, da imaš resnično vodoodporne galoše (za ta namen so najboljše kar gumijaste), ne le zimskih galoš, ki te varujejo pred mrazom.
Blatniki za suho zadnjico
Med najbolj neprijetnimi posledicami dežja je pravzaprav škropljenje z gum kolesa. Ta pojav je prisoten tudi, ko že neha deževati, a so ceste še mokre. To je tudi razlog, da imaš povsem mokro zadnjico in spodnji del hrbta. Če še nikoli nisi preizkusil, te bodo blatniki navdušili. Ti niso namenjeni le starim mestnim kolesom, obstajajo različni blatniki za različna kolesa. Lahko se odločiš tudi za plastično zaščito, ki jo zelo enostavno in hitro namestiš pod kolesarski sedež in te precej dobro lahko zaščiti pred pršenjem z zadnjega kolesa.
Izberi primerno traso
Preden se odpraviš na kolo, preveri radarsko sliko in vremensko napoved. Bo v nekem predelu kmalu nehalo deževati? Se obeta več močnejših ploh? Kje so prijetnejše temperature? Na splošno pa se v deževnem vremenu izogibaj daljšim vzponom, saj tem vedno sledijo tudi spusti. Na spustih se boš hitro shladil (in se morda celo prehladil), poleg tega so zaradi mokrih cest lahko nevarni. Primernejše so ravninske trase, na katerih boš lahko ves čas poganjal pedala in ostal segret. Upoštevaš lahko tudi dejstvo, da imajo določene ceste ali doline senčno lego, in bodo zato hladnejše ter manj prijetne.
Zaščiti telefon
Mogoče ni odveč opozorilo, da poskrbi za telefon, če ga med kolesarjenjem nosiš v žepu. Predvsem če telefon ni vodoodporen, ga zavij v neprepustno plastično vrečko. Enako velja za morebiten denar in dokumente, ki jih nosiš s seboj.
Po kolesarjenju poskrbi za kolo
Ko moker prideš domov, verjetno razmišljaš le o toplem tušu in počitku. A splača se nekaj pozornosti nameniti tudi kolesu, da ne boš naslednjič razočaran zaradi umazanega kolesa in zarjavele verige. Če je kolo umazano, ga vsaj splakni ali še bolje, temeljito očisti. Potem ga posuši! Zaradi slabega vremena se namreč samo od sebe ne bo dovolj hitro posušilo, kar je slabo za stanje verige. Zato ga raje obriši s staro krpo, nato namasti verigo. Pomanjkanje časa naj ne bo izgovor za zanemarjeno kolo, vzemi si vsaj 5 minut časa in poskrbi, da kolesarjenje v dežju ne bo povzročilo škode na kolesu.
Sestanki so ključnega pomena pri mnogih podjetjih in združbah. Da se je marsikaj premaknilo v hibridno izvedbo, nam ni treba znova ponoviti, vsekakor pa lahko ponudimo optimalno rešitev za situacijo, ko je ekipa razpršena po krajih. Kako lahko z interaktivnimi zasloni svoje sestanke povzdignete na višji nivo?
Interaktivni zasloni za najboljše sestanke
Naj gre za interni sestanek znotraj poslovnih prostorov, sestanek ekip iz različnih lokacij ali srečanje poslovnih partnerjev, cilj vseh je, da se le to izpelje čim bolj učinkovito, hitro in brez večjih stroškov. Dejstvo je, da so tako interaktivni zasloni vse bolj priljubljena odločitev pri sestankih. Njihovi glavni aduti so izboljšanje angažiranosti, sodelovanja in produktivnosti sodelujočih. Poleg tega ponujajo še vrsto prednosti, vključno s:
povečano angažiranostjo prek neposredne interakcije z vsebino,
prilagodljivostjo pri predstavitvi različnih vrst medijev,
vizualnim učinkom zaslonov z visoko ločljivostjo,
možnost označevanja neposredno na zaslonu olajša sprotno razmišljanje in pisanje zapiskov,
orodja za oddaljeno sodelovanje omogočajo sodelovanje od koder koli,
spodbujajo dostopnost s funkcijami, kot sta povečava zaslona in glasovno upravljanje,
olajšajo zajemanje podatkov, kar omogoča zbiranje evidenc o prisotnosti in povratnih informacij udeležencev.
Zaradi teh – in mnogih drugih – funkcij so interaktivni zasloni dragocena prednost za sodobne sestanke, saj izboljšujejo dostopnost, spodbujajo sodelovanje in povečujejo učinkovitost razprav in predstavitev.
Velikost in kakovost zaslona, tehnologija na dotik, združljivost in integracija z drugimi sistemi, interaktivne funkcije, vzdržljivost, kakovost izdelave, varnostne funkcije in na koncu koncev še trojček cene, podporne službe in garancije. Vse te lastnosti morate upoštevati pri izbiri interaktivnega zaslona.
Da pa bo lahko izbira popolna in prava, se obrnite na podjetje Secop, ki ponuja širok nabor interaktivnih zaslonov. Ob tem pa na podlagi izkušenj in strokovnosti poskrbijo še za vse ostalo.
