Zdi se, da vsak dan prejmemo novico o morebitnem izumrtju določene vrste. Zdaj so tu hobotnice, katerih morebitno izumrtje je prikazala nova študija. Če bodo temperature oceanov še naprej naraščale s predvideno hitrostjo, bi lahko hobotnice izgubile vid in se borile za preživetje zaradi toplotnega stresa.
Hobotnice niso tako prilagodljive, kot smo mislili
Medtem ko so prejšnje raziskave pokazale, da so hobotnice zelo prilagodljive, je nova raziskava pokazala, da lahko toplotni stres zaradi globalnega segrevanja povzroči poslabšanje vida in povečano smrtnost mater in njihovih nerojenih mladičev.
Raziskovalci pravijo, da bi imela izguba vida pomembne posledice za hobotnice, saj so za preživetje zelo odvisne od vida. Približno 70 % možganov hobotnice je namenjenih vidu in igra ključno vlogo pri komunikaciji ter odkrivanju plenilcev in plena.
Raziskovalci so hobotnice, ki se še niso izlegle, in njihove matere izpostavili trem različnim temperaturam: 19⁰C, 22⁰C in 25⁰C.
Ugotovljeno je bilo, da hobotnice, izpostavljene 25⁰C, kolikor naj bi oceani imeli leta 2100, proizvedejo znatno manj beljakovin, odgovornih za vid, kot tiste pri drugih temperaturah.
»Eden od njih je strukturni protein, ki ga v živalskih očesnih lečah najdemo v velikem številu za ohranjanje prosojnosti in optične čistosti leč, drugi pa je odgovoren za regeneracijo vidnih pigmentov v fotoreceptorjih oči,« je dejala dr. Qiaz Hua s Fakultete za biološke znanosti Univerze v Adelaidi in vodilna avtorica študije.
Študija je tudi pokazala, da so višje temperature povezane z večjo stopnjo neizleglih potomcev in povečano stopnjo prezgodnje smrti mater.
Tolikšen dvig temperature je za nekatere hobotnice preveč
Jajca se niso izlegla pri dveh od treh vrst hobotnic, ki so jih hranili pri 25°C. Raziskovalci pravijo, da je to deloma posledica smrti mater, medtem ko so bila jajčeca v zgodnjih fazah razvoja.
Manj kot polovica izvaljenih jajc za tretjo zalego je bila pri tej temperaturi. Znanstveniki so povedali, da je mati tega zaroda kazala vidne znake stresa, ki jih niso opazili pri materah, ki so bile izpostavljene nižjim temperaturam. Ugotovili so, da so izvaljeni mladiči, ki so preživeli, pokazali ogromno količino toplotnega stresa in verjetno ne bodo preživeli v odrasli dobi.
Hua je dejala, da to pomeni, da bi lahko globalno segrevanje hkrati vplivalo na več generacij.
Približuje se EURO 2024 in navdušenje se ne širi le med odraslimi, temveč tudi med najmlajšimi. Tudi srca otrok bijejo v ritmu nogometnih žog in pri malčkih se še dodatno krepi ljubezen do športa. Nogometno igrišče na domačem travniku, tekme s sosedi, glasno navijanje in zbirateljstvo sličic bodo v prihodnjih tednih okupirali naše najmlajše. Bodimo iskreni, verjetno se tudi večina očkov ne bo prav nič branila otrokovega novega najljubšega športa in se jim bo z veseljem pridružila pri zbiranju članov nogometnih reprezentanc.
Vse za nogometno zabavo
Začnimo z nogometno zabavo na domačem vrtu. Potrebujete le ekipo otrok iz soseske, dva gola, žogo, glasno piščalko in zabava se lahko prične. V katalogu Najbolj igriva izbira boste na enem mestu našli raznoliko izbiro nogometnih žog, ki so popolne tako za trening kot za prijateljske tekme na domačem dvorišču. Žoge so izdelane iz okolju prijaznih materialov in v skladno z varnostnimi standardi, saj so prilagojene tudi za najmlajše igralce, kar zagotavlja ure zabave.
Od manjših za najmlajše nogometne navdušence, do standardnih EURO 2024 nogometnih žog. Seveda pa ni igrišča brez gola! Ti so lahki in povsem enostavni za montažo, kar omogoča hitro postavitev pravega igrišča kjerkoli – od vašega vrta do mestnega parka. Goli so narejeni iz lahkih in trpežnih materialov, zato jih boste postavili hitro, ob nekaterih prejmete priročno torbo, s katero bo tudi prenašanje otročje lahko. Zabavno in noro preprosto pa je lahko tudi postavljanje gola z modeli pop up, ki se razprejo dobesedno sami, zato vam bo postavljanje in pospravljanje resnično vzelo le nekaj sekund.
Ali ste vedeli, da se je namizni nogomet razvil v pravo tekmovalno dejavnost z organiziranimi turnirji in celo svetovnimi prvenstvi? Mednarodna zveza za namizni nogomet (ITSF) je bila ustanovljena leta 2002 in od takrat redno organizira mednarodna tekmovanja. Ob deževnih dneh kanček tekmovalnega duga vnesete kar med štiri stene svojega doma. Namizni nogomet bo poskrbel za povsem novo zabavo in ogrevanje pred tekmami.
Nogomet je krepko presegel le igro na travniku. Zbiranje nogometnih sličic je prav tako del otroškega veselja, ki se mu bodo z veseljem pridružili tudi starši. Album za zbiranje sličic na straneh 32 in 33 krasi podoba slovenske reprezentance, ki si je svoje mesto v njem zagotovila že lanskega novembra, ko je v nabito polnih Stožicah premagala zasedbo Kazahstana. Zzbiranje kar 728 sličic odpira nove možnosti druženja. S prijatelji lahko organizirate zabavna srečanja, kjer si sličice izmenjujete in tako še hitreje zberete vse člane vaših najljubših reprezentanc.
Otroški raj v treh nadstropjih
Baby Center v ljubljanskem BTC-ju ni le trgovina, je svet, kjer vsaka družina najde nekaj zase. Od trendovskih znamk otroških oblačil in obutve do igrač za vse starosti – vse to na kar 2500 kvadratnih metrih, razporejenih v treh nadstropjih. Ne glede na to, ali iščete popolno darilo ali opremo za prve korake vašega malčka, boste tu našli vse.
Poleg pestre izbire so vam na voljo tudi prijazne svetovalke, ki vam pomagajo z nasveti in pomočjo pri izbiri. Nikar ne pozabite na sobotne Hura urice, kjer lahko vaši malčki uživajo pod budnim očesom naših strokovno usposobljenih varušk in kvalitetno zasnovanih vsebinah, vi pa lahko med tem brezskrbno opravite svoje nakupe.
V Baby Centru BTC si prizadevajo, da bi vaš obisk bil več kot le nakupovanje. Z rednimi dogodki za starše, otroškimi delavnicami in novim otroškim kotičkom nudijo prostor, kjer se lahko sprostite in uživate v času z družino.
Do 26. maja poteka izziv Polni zagona kolesarimo v službo. V tem času se lahko tudi sam pridružiš pobudi, prejmeš koristne nasvete o kolesarjenju, se povežeš z drugimi kolesarji in prejmeš celo nagrade. S sodelovanjem v izzivu postaneš del družbeno odgovornega gibanja za boljše okolje in zdravje ter prispevaš k ohranjanju okolja za prihajajoče generacije.
Zakaj kolesarjenje v službo?
Kolesarjenje je lahko odlična alternativa uporabi avtomobila kot prevoznega sredstva. Kot veš, avtomobili prispevajo k onesnaževanju okolja, povzročajo pa tudi hrup in prometne zastoje. Ti imajo lahko negativne učinke celo na tvoje zdravje, saj povečajo stres. Po drugi strani s kolesarjenjem v službo poskrbiš tudi za dnevno dozo gibanja in narediš nekaj za svoje zdravje. Hvaležna ti bo tudi denarnica, saj boš prihranil na stroških bencina. Kolesarjenje je zelo trajnostna oblika prevoza, s katero zmanjšaš svoj ogljični odtis in izboljšaš zdravje.
Izzivu se pridružiš z registracijo – tako ustvariš svoj uporabniški račun. V uporabniškem profilu te čaka »kolodar«, tvoj osebni kolesarski koledar. Vsakič, ko se v službo odpraviš s kolesom, lahko vožnjo označiš v »kolodarju«. Če vožnjo po prihodu domov pozabiš označiti, ne skrbi! »Kolodar« namreč omogoča označevanje voženj do sedem dni nazaj. Z vsako označeno vožnjo sodeluješ tudi v tedenskem in glavnem žrebu za nagrade.
Poleg žrebanj dodatne oblike motivacije
Ker je z novo navado najtežje začeti, je izziv namenjen ravno motiviranju posameznikov. Zato boš z vpisovanjem kolesarskih voženj hitro opazil, da lahko pridobiš tudi različne značke: Petka, za prevoženih 5 km v enem dnevu, Maxi vplivnež, če k izzivu povabiš vsaj 5 prijateljev, KoleCAR 50, če v izzivu prekolesariš 50 km itd. Ustvariš lahko tudi svojo ekipo, v katero dodaš še največ 5 prijateljev. Vsaka ekipa ima lastne števce, ki omogočajo sledenje vašemu napredku.
Vse vse manj rokodelcev se ukvarja s stoletja staro obrtjo. V gozdu iščejo nekaj centimetrov široke gobe, ki rastejo na drevesih. Gobo olupijo z debla in jo s srpom po dolžini obrijejo na tanke trakove. Ti trakovi so nato potolčeni in raztegnjeni, da nastanejo široki, klobučevinasti listi, imenovani amadou, ki jih je mogoče oblikovati v klobuke, torbe, nakit in okraske.
Začetki in razvoj izdelkov iz gliv
Ti izdelki so lepi in okolju prijazni, čeprav jih je težko ustvarjati. Že leta 1903 so obrtniki na območju današnje zvezne države Aljaske izdelovali vrečke iz robustnega materiala, podobnega podlogi. Študija iz leta 2021 kaže, da je te podloge proizvedla gliva agarikon, ki izvira iz starih gozdov na severozahodu Tihega oceana. Pri obrtniškem procesu pa je vseeno šlo za iskanje materialov, ne za njihovo gojenje za množično proizvodnjo.
Danes biotehnološko podjetje MycoWorks v Južni Karolini uvaja bolj namenski in razširljiv pristop. Pod medlo rdečo svetlobo, ki spominja na temnico, so v visokih stebrih razporejeni kupi kovinskih pladnjev, ki so natančno pregledani in nadzorovani.
Vsak pladenj inkubira micelij, mrežo finih filamentov, ki so za glive približno podobni koreninskemu sistemu rastline. Micelij je strukturni čudež – hkrati mehak, gost in močan – zaradi česar je odlična možna zamenjava za usnje. Nagovarjanje micelija, da raste na predvidljive načine, je lahko zapletena naloga, vendar je nedavni napredek v biotehnologiji odprl industrijo za mikrotekstil.
Okoljsko trajnostna in učinkovita rešitev
Zdi se, da so prva prizadevanja bolj etična, okoljsko trajnostna in učinkovita od več milijard dolarjev vredne industrije živalskega usnja. MycoWork je le eden v valu inovatorjev, ki vsi stavijo, da lahko boljše razumevanje micelija na novo definira meje mode in oblikovanja.
Soustanovitelj MycoWorksa Phil Ross že več kot 30 let eksperimentira z rodom gliv imenovanih Ganoderma. Kot umetnik se je naučil, kako manipulirati z glivami v različne oblike. Material, ki ga zdaj proizvaja MycoWorks, se imenuje Reishi, kar je izposojena japonska beseda za Ganodermo.
Nizkoenergijski postopek se začne s kmetijskimi odpadki, kot so žagovina in otrobi, ki se segrejejo, da se odstrani kakršno koli obstoječe življenje mikrobov, ki bi lahko bili konkurenca glivicam. Ko je substrat steriliziran, gre v globoke posode različnih velikosti. Nato se skupini pridruži Ganoderma, ki prebavlja in raste skozi biomaso. V nekaterih primerih lahko na pladenj dodamo blago kot ogrodje, na katerem se micelij splete in tako ustvari kompozitni material. List micelija se sčasoma odlušči z bloka žagovine in rast se ustavi. Od tam ga je mogoče “strojiti”, da dobimo material, ki ga zlahka zamenjamo za tradicionalno usnje, preden ga izdelamo v, recimo, torbico ali klobuk.
Nekatere lastnosti Reishija – materiala, ki nastane, so žameten pridih, odboj ter sposobnost vpijanja olj in toplote.
Medtem ko je micelij mogoče gojiti v mehaniziranih skladiščih, nizozemsko podjetje Neffa uporablja tehniko tekoče kulture za ustvarjanje torb, kratkih majic in celo senčnikov. Neffa uporablja bioreaktorske posode – v bistvu fermentacijski sistem, podoben pivovarskemu – za pripravo micelijske gošče, ki jo precedimo iz tekočine in nato vlijemo v kalup, da se posuši v poljubni želeni obliki.
Obe podjetji razmišljata tudi o svojem ekološkem odtisu in celotnem življenjskem ciklu svojih izdelkov. Reishi podjetja MycoWorks je na primer popolnoma biološko razgradljiv – kar omogoča prihodnost, v kateri bi odlaganje starega para čevljev lahko pomenilo preprosto kompostiranje.
Potencial za prihodnost
Medtem ko večja podjetja upajo, da bodo uporabila glive za ustvarjanje povsem novih okolju prijaznih materialov v velikem obsegu, neodvisni oblikovalci raziskujejo njihov potencial za spreminjanje ali razgradnjo obstoječih kupov zavrženih tkanin na planetu.
Mnogi oblikovalci so še vedno dovolj presenečeni nad vedenjem gliv, da govorijo, kot da sodelujejo z živahno, tujo inteligenco. Eden izmed njih pravi: “Pojma nimamo, kakšna čarovnija se skriva tik pred nami.” Cilj je še naprej odkrivati.
Predstavljaj si, da si Johannes Kepler na začetku 17. stoletja, ko so morali zvezde opazovati brez teleskopov. Leta 1604 je tako njega kot opazovalce neba po vsej Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu pričakal nenavaden pojav. Nekaj tednov je na nočnem nebu sijala nova zvezda, svetlejša od Venere.
Danes vemo, da niso bili priča rojstvu zvezde, ravno nasprotno: ko se velika zvezda na koncu življenja sesede, lahko implozija vodi v nastanek supernove – zvezdne eksplozije, ki je vidna s prostim očesom. Vprašanje ostaja, kdaj jo bomo spet videli?
Od zadnje supernove v naši galaksiji mineva 420 let
Keplerjeva supernova je zadnji tak pojav v Rimski cesti v 420 letih. A ker imamo danes teleskope, jih astronomi lahko preučujejo v drugih galaksijah. V kakšnih intervalih bi naj nastopale supernove po pričakovanjih znanstvenikov? Brian Fields, astronom Univerze v Illinoisu, je za revijo Smithsonian komentiral, da bi se naj v naši galaksiji pojavila vsaj ena in največ tri supernove na stoletje. »Statistično ne moremo reči, da je skrajni čas za novo – a neuradno vsi govorimo, da je skrajni čas.«
Naslednja kandidatka je Betelgeza
Betelgeza je rdeča velikanka, ki jo najdemo v ozvezdju Orion (zgornja leva stran nad Orionovim pasom). Je druga najsvetlejša v ozvezdju, takoj za Riglom, in deseta najsvetlejša nasploh. Ker je od Zemlje oddaljena le 650 svetlobnih let, bi to v primeru supernove pomenilo, da bo nekaj tednov svetila kot polna luna.
Znanstveniki so že lep čas enotni, da je orjakinja v zadnji fazi življenja. To pomeni, da je pokurila svoj primarni vodik iz sredice in mora s fuzijo helij pretvarjati v težje elemente. V tej fazi se zvezda vidno napihne. Betelgeza že petnajst let, od prve večje zatemnitve leta 2009, buri duhove. V letu 2019 se je zatemnitev ponovila, a se je za krivca izkazal oblak prahu, ki je zakril pogled na zvezdo. Astronomom je že dolgo znano, da Betelgeza na približno 400 dni postane nekoliko temnejša, sčasoma pa spet svetla. Zdaj kaže, da se je ta interval skrčil na 200 dni.
Do supernove lahko pride prej, kot smo doslej mislili
Betelgezino supernovo znanstveniki načeloma napovedujejo čez nekje med deset do sto tisoč let. Vse do lani, ko je izšel članek, v katerem Hideyuki Saio s kolegi predpostavlja, da je Betelgeza v poznejši fazi, kot smo mislili, in iz sredice črpa že ogljik. Ta faza je bistveno krajša od tiste, v kateri poteka fuzija s helijem, in pri zvezdi take velikosti traja okoli tisoč let. To pomeni, da bi lahko bila supernova po novih dognanjih vidna že čez nekaj desetletij.
V sredo, 17.4. so Hrvati volili svojih 140 predstavnikov sabora. Na parlamentarnih volitvah je že tretjič zapored dokaj gladko zmagala Plenkovićeva HDZ, toda ni še jasno s kom bo novi (stari) mandatar oblikoval vlado. Poglejmo si, kako so volitve potekale, kako gladka je bila zmaga HDZ in škandale, ki so si jih tekmeci metali pod noge.
Volilni sistem na Hrvaškem
Preden se podamo v pregled izida in poteka volitev, je morda na mestu krajši prelet čez volilni sistem, ki se na Hrvaškem uporablja pri parlamentarnih volitvah. Je nekoliko drugačen od našega, zato si ga na kratko oglejmo, da se izognemo nejasnostim.
Hrvaški parlament oziroma sabor ima 151 predstavnikov. Izvoljeni so iz desetih geografskih in dveh posebnih volilnih okrajev. 140 sedežev se voli v desetih geografskih volilnih okrožjih s 14 sedeži (1.–10. volilni okraji) s proporcionalno zastopanostjo z odprto listo (z uporabo 5-odstotnega volilnega praga), pri čemer se sedeži dodelijo po d'Hondtovi metodi. Volivci torej lahko oddajo preferenčni glas, vendar imajo na listi stranke prednost kandidati, ki so dosegli vsaj 10 % glasov.
3 mandati se volijo v posebnem volilnem okraju (11. volilni okraj) za hrvaške državljane, ki živijo v tujini. Iz volilnega okraja za narodne manjšine (12. volilni okraj) pa se voli 8 poslanskih mest: 3 sedeži za srbsko, 1 za italijansko, 1 za madžarsko, po 1 za češko in slovaško, po 1 za albansko, bošnjaško, makedonsko, črnogorsko in slovensko ter po 1 sedež za avstrijsko, bolgarsko, nemško, judovsko, poljsko, romsko, romunsko, rusinsko, rusko, turško, ukrajinsko in vlaško narodno manjšino.
Za Hrvaško izjemno visoka volilna udeležba
Do 11.30 se jih je udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma 24,24 odstotka volilnih upravičencev, do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev, je sporočila DIP. To je precej več kot na parlamentarnih volitvah julija 2020. Tedaj je bila volilna udeležba do 11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa 34,04-odstotna. Volilna udeležba letos je bila tretja najvišja v zadnjih 24 letih.
Zelo zanimiv pa je bil izbor termina za parlamentarne volitve. Volitve na Hrvaškem so prvič potekale sredi tedna. Čeprav je po hrvaški zakonodaji volilni dan dela prost dan, je veliko zaposlenih kljub temu delalo, saj so bila odprta vsa trgovska središča in večina malih trgovin, proizvodnje pa niso ustavila niti nekatera podjetja. Državna volilna komisija je zato pozvala delodajalce, naj zagotovijo izmensko delo, da bodo lahko glasovali vsi volivci.
Milanovićeve Reke pravice niso odplaknile prejšnje vlade
Reke pravice, ki jih je ob neustavnem vstopu v kampanjo napovedal predsednik republike Zoran Milanović, še niso odnesle vladavine premiera Andreja Plenkovića, ki pa ga, kot kaže, vendarle čaka zahtevno politično barantanje.
HDZ, stranka aktualnega premierja Andreja Plenkovića, si je zagotovila 61 mandatov, kar je več, kot so ji napovedovale vzporedne volitve. Takrat so stranki namreč pripisali 59 poslanskih mest. Sledi ji levosredinska koalicija stranke SDP, katere neuradni premierski kandidat naj bi bil aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki so ji vzporedne volitve napovedovale 43 mandatov, dobila pa jih je 42. Za njima so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14 mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo! z desetimi, Istrski demokratski sabor (IDS) z dvema, Neodvisna platforma Sever z dvema in Fokus z enim mandatom.
Bo HDZ uspelo sestaviti vlado?
»HDZ je osvojil več mandatov kot vsa levica skupaj, kar je odličen rezultat«, je dejal vidni član stranke in aktualni notranji minister Davor Božinović za Novo TV, minister za gradbeništvo in nekdanji vodja poslanske skupine HDZ v saboru Branko Bačić pa je za N1 Zagreb povedal, da so več kot zadovoljni. V HDZ so prepričani tudi, da bodo sestavili novo vlado.
Za sestavo vlade bo doslej vladajoča stranka potrebovala vsaj še eno od večjih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Takšna koalicija se trenutno zdi najbolj verjetna, saj sta Most in Domovinsko gibanje nazorsko še najbližje prav HDZ. Toda obe potencialni partnerici HDZ imata že skupno negativno preteklost pri poskušanju sestave vlade. Prav tako pa je v javnost dan pred volitvami prišel manjši škandalček, ko so v javnost prišli posnetki Plenkovićevega ne tako blagega verbalnega obračunavanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji.
So bile žaljive besede zgolj odgovor na provokacijo?
Plenković je dejal, da ti posnetki sicer nikakor ne bi smeli priti v javnost, ker je nekdo snemal interni sestanek vodstva stranke. Kdor pa se vsaj malce spozna na politiko ve, da se na internih sestankih, proč od oči in ušes javnosti, govori rahlo bolj sproščeno.
Domovinsko gibanje je zelo ostro postavilo Plenkovića med predstavnike srbske manjšinske stranke. Foto: on Večernji list
V zagovor pa je dejal, da so že pred tem člani Domovinskega gibanja objavili neki plakat, kjer je bil Plenković predstavljen kot četnik. »Ti isti ljudje so proti meni vložili kazensko ovadbo, seveda lažno, z namigovanjem, da spodbujamo prihod ilegalnih migrantov na Hrvaško. Bezuk je prišel iz tistega bazena, ni prišel neizzvan na Markov trg in streljal na Banske dvore ter skoraj ubil hrvaškega policista, ki ga dobro poznam. To je nekaj, kar je DP relativizirala, to je praksa politične stranke, ki se ji zdi normalno, da strelja na vlado, ker si menda to zasluži. Tukaj ni nič posebnega,« je še dejal.
Kakšne barve bo nova vlada?
Morda se je tudi vam ob spremljanju volitev pri sosedih pojavilo vprašanje, če bo morda še ena evropska država dobila vlado, ki je vse prej izključno desna kot desnosredinska. Spomnimo na preobrate v Italiji, na Švedskem in nedavno na Nizozemskem, ko so volivci svojo naklonjenost pokazali (skrajno) desnim strankam. Razlogi za to so na dlani, vanje se ne bomo spuščali, toda isti problemi vse bolj prežemajo tudi Hrvaško in okolico. Zanimivo bo torej videti, kakšne barve bo nova hrvaška vlada. Vse bolj pa kaže na to, da jo bodo sestavljale tri največje desne in desnosredinske stranke v državi. Poudariti pa je treba, da sta Most in Domovinsko gibanje zelo izrazito desni stranki.
Kljub temu pa si HDZ še vedno pušča odprta vrata za vstop v koalicijo z bolj liberalnimi strankami. Po neuradnih informacijah Jutarnjega lista, se v levo-liberalnem taboru dogovarjajo o skupnem nastopu s HDZ na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, liste pa naj bi vložili do 23. aprila, zato je tudi to ovira za sestavo večine s Plenkovićem, saj bi na neki način leve in levosredinske stranke tako izdale svoje volivce, ki so si na vse pretege želeli Plenkovića odstraniti z mesta predsednika vlade.
Fantastika in znanstvena fantastika med žanri nedvomno prednjačita, kar se tiče dodelanosti izmišljenih svetov, v katerih spremljamo junake. Podobno velja za izmišljene jezike v teh svetovih.
Četudi bi nekaj improviziranih fraz v izmišljenem jeziku zadostilo pričakovani meri pristnosti, je kar nekaj umetnih jezikov iz leposlovja in vizualnih medijev tako razvitih, da jih poučujejo celo na univerzah. Sicer je ljudi, ki tekoče govorijo konstruirane fikcijske jezike, še vedno malo. Kljub temu boš lažje našel koga, ki bo na valar morghulis znal odgovoriti valar dohaeris, kot nekoga, ki razume esperanto.
Chakobsa, fiktivni jezik Peščenega planeta
Roman Peščeni planet Franka Herberta bralsko občestvo čisla že šest desetletij, a navdušenje nad sipinami popularne kulture še nikoli ni prežemalo kot danes. Z izidom filma Dune in nedavnega nadaljevanja Dune 2 je Herbertov svet pridobil pozornost novega, večjega občinstva. Modrooki domorodci planeta Arrakis, Fremeni, govorijo jezik chakobsa. Temelji na arabščini s primesmi francoščine, romščine, grščine, slovanskih jezikov, hebrejščine in sanskrta. Če si seznanjen vsaj s prvim delom, ti je gotovo ostala v spominu besedna zveza Shai Hulud – kot velikanskega (in zanje svetega) črva imenujejo Fremeni. Za filme je jezik dodatno razvil David J. Peterson, čigar delo prepoznamo tudi v seriji Igra prestolov.
George R. R. Martin si je ob pisanju (še nedokončane in tako bo verjetno tudi ostalo) Pesmi ledu in ognja umislil ljudstvo neustrašnih nomadskih bojevnikov na konjih. Dothrake spoznamo z zastrašujočim Khalom Drogom na čelu, z njihovim jezikom pa se seznanjamo postopoma in sočasno z novo Khaleesi, »luno njegovega življenja« Daenerys. A Daenerysina materinščina je visoka valirijščina, ki tako bralskemu kot televizijskemu občinstvu ostaja v spominu s frazama valar dohaeris, valar morghulis (»Vsi možje morajo umreti./Vsi možje morajo služiti.«) in ukazom dracarys (»zmajev ogenj«), s katerim na nasprotnike naščuva vročesapne ljubljenčke. Oba jezika je za potrebe snemanja nadgradil David J. Peterson.
Kvenja in sindarinščina, jeziki Gospodarja prstanov
Oče fantastičnega žanra kot ga poznamo danes, J. R. R. Tolkien, je bil primarno jezikoslovec, še posebej nagnjen k razvijanju umetnih jezikov. Zelo ga je navdušila finščina, pozornost pa je posvečal tudi starim in izumrlim jezikom – anglosaščini, gotščini, valižanščini, latinščini in grščini.
Kvenja in sindarinščina sta vilinska jezika iz Gospodarja prstanov. A osrednja zgodba, skupaj s prej izdanim Hobitom, je le kaplja v morje, ko govorimo o mitologiji Srednjega sveta (celine na kateri se zgodba odvija). Tolkien je do potankosti razdelal tako zgodovino kot jezike svojega fikcijskega sveta, Arde. Še bolj prepoznavna od obeh jezikov je verjetno umetna pisava, tengvar, po kateri skoraj vsakdo prepozna Edini prstan.
V antiutopičnem romanu Georgea Orwella, 1984, totalitarni režim uveljavi svoj jezik s poenostavljeno slovnico in omejenim besediščem. Izražanje abstraktnih misli je v novoreku izredno omejeno. Tudi vsakdanje besede so skrbno preoblikovane in okrajšane – miselna policija tako postane miselpol. Vladajoča stranka s postopno erozijo jezika odpravlja kritično mišljenje in zlomisli (kot se zločinskim mislim reče v novoreku).
Planet Pandora, na katerem se odvija zgodba Avatarja, je idejni otrok Jamesa Camerona. Za konstruiranje jezika ljudstva Na'vi, humanoidnih prebivalcev Pandore, pa je Cameron zaposlil jezikoslovca Paula Frommerja. Na'vijščina se po njegovi zaslugi lahko pohvali s slovarjem, ki obsega nekaj čez 2500 besed.
Serija Zvezdne steze predstavlja kultno klasiko znanstvene fantastike, a ni v isti meri vpeta v popularno kulturo kot novejše franšize. Jezik vesoljcev Klingoncev je razvil Marc Okrand. Gledalci so ga lahko prvič slišali ob izidu prvega filma Zvezdne steze, leta 1979 (prva epizoda nanizanke je izšla leta 1966).
V zadnjih letih so se cene oblačil znatno znižale, saj se majice prodajajo že za 5 €, hlače za 10 €, čevlji pa za 20 €. Tudi med razprodajami je mogoče celotne vozičke, resnične ali virtualne, napolniti že za 15 €.Ta trend je še posebej opazen v nakupovalnih središčih, na prometnih nakupovalnih ulicah in na spletnih trgovinah. Nizke cene teh izdelkov izhajajo iz koncepta hitre mode ali fast fashiona, za katerega so značilni nizki stroški proizvodnje in prodaje ter hitrost prodora na trg.
Netrajnostni trend s slabim vplivom na okolje in družbo
Izraz »fast fashion« je prvič uporabil New York Times leta 1989 za opis poslovnega modela prve trgovine Zara v ZDA. Novinar, ki je ta izraz skoval, je napovedal vzpon hitro modnega načina proizvodnje. Ta po odločno nižjih cenah ogromnemu trgu zelo hitro zagotovi oblačila, skoraj identična tistim, ki jih ponujajo znamke visoke mode.
Od leta 2000 se je v garderobnih omarah zaradi naraščajočega trenda kompulzivnega nakupovanja močno povečalo število oblačil. Povpraševanje je poganjala stalna in obilna ponudba. Znani dveletni kolekciji, jesen/zima in pomlad/poletje, sta kmalu postali spomin, zamenjalo pa ju je kar 52 sezonskih kolekcij, kar je praktično ena na teden.
Dejstvo je, da velike znamke hitre mode, kot so H&M, Primark, Zara in Pull&Bear, pogosto posodabljajo svojo ponudbo, zaradi česar se v 12 mesecih trži impresivnih 100 milijard izdelkov. To je 60 % več kot pred petnajstimi leti.
Žal je usoda teh oblačil zelo žalostna, saj polnijo omare in odlagališča. V treh od petih primerov oblačila že po enem letu končajo v košu za smeti. Pomembno je poudariti, da obstaja tveganje, da se sploh ne bodo nosila, pri čemer gre za 55 % pri ženskih in 47 % pri moških oblačil.
Proizvodni model hitre mode omogoča brezsramno potrošništvo zaradi ugodnih cen. Vendar je treba razumeti, da je poceni hitra moda le optična iluzija. V resnici so okoljski in družbeni stroški, ki jih povzroča ta proizvodni model, zelo visoki.
Cena hitre mode
Znano je, da ima hitra moda skrito ceno, ki vpliva na vse nas v smislu okoljske škode in izgube pravic delavcev.
Ekološki vpliv modne industrije je zelo uničujoč zaradi porabe 215 bilijonov litrov vode letno v proizvodnih procesih in izpusta do 200.000 ton barvil v pritoke, kot je leta 2017 poročala organizacija Sustain Your Style. Pomembno je obravnavati ta vprašanja in ukrepati v smeri bolj trajnostnih praks. Modna industrija ima velik vpliv na okolje, saj kar 20 % onesnaženja vodnih virov in tretjino mikroplastike v vodotokih lahko pripisujemo pranju sintetičnih oblačil.
Dejstvo je, da ima modna industrija velik vpliv na okolje. Za izdelavo ene majice je na primer potrebnih 2700 litrov vode, en par nogavic lahko v okolje sprosti 136.000 sintetičnih vlaken. Poleg tega industrija vsako leto v ozračje prispeva do 1,2 tone toplogrednih plinov.
Čeprav je družbene stroške hitre mode težje izmeriti, niso nič manj pomembni. Modna industrija je uvedla proizvodni model, ki daje prednost zmanjševanju stroškov, kot so selitev proizvodnje v tujino, zmanjševanje plač ter zmanjševanje pravic in varnosti delavcev. Žal so te politike povzročile, da je tekstilna veriga zaradi varčevalnih ukrepov postala industrija, ki je najbolj dovzetna za suženjstvo. Modna industrija najbolj negativno vpliva na države v jugovzhodni Aziji, kot so Bangladeš, Šrilanka in Kambodža.
Kako se bojevati s hitro modo?
Kritično gibanje, znano kot počasna moda, se krepi in se že več let zoperstavlja rasti pojava hitre mode.
Počasna moda se zavzema za modele trajnostne potrošnje, ki spoštujejo planet, ljudi in živali. Pomembno je, da se kot potrošniki zavestno odločimo za nakup manjšega števila oblačil višje kakovosti. To lahko naredimo z nakupovanjem v trgovinah z oblačili iz druge roke ali z nakupovanjem pri znamkah, ki so transparentne glede svoje proizvodnje. Vlagati bi morali v oblačila, ki ne razpadejo po eni sezoni, ampak jih lahko nosimo tudi po več let.
Naš planet se sooča s hitrim upadom biotske raznovrstnosti, za katerega so v veliki meri odgovorne človeške dejavnosti. Krčenje habitata, onesnaževanje, prekomerni lov in podnebne spremembe so le nekateri od dejavnikov, ki ogrožajo obstoj mnogih vrst. Med njimi so nekatere tako ogrožene, da se njihovo število meri le še v desetinah. Tukaj je deset živali, ki so trenutno med najbolj ogroženimi na svetu. Vsaka od teh vrst ima svojo edinstveno zgodbo, ki je pogosto tesno prepletena s človeško zgodovino in kulturo. Njihova izguba ne bi pomenila le izgube genetske in ekološke raznovrstnosti, ampak bi imela tudi nepopravljive posledice za ekosisteme, od katerih so odvisni.
Živali moramo ohraniti
Ohranjanje teh desetih ogroženih vrst ni le vprašanje varovanja eksotičnih in redkih živali; gre za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za zdravje našega planeta. Vsaka izgubljena vrsta je nepovratno izgubljena nit v zapletenem ekosistemskem tkivu. Zavedanje in ukrepanje na globalni ravni sta nujna, da se te dragocene vrste ohranijo za prihodnje generacije. Vsi imamo vlogo pri ohranjanju našega naravnega sveta, od podpiranja trajnostnih praks do izobraževanja sebe in drugih o pomenu biotske raznovrstnosti.
Severni nosorog
Severni nosorog, ki ga danes najdemo le še v nekaterih delih Afrike, predstavlja eno izmed najbolj ogroženih vrst na svetu. Zaradi lova na njegove rogove in izgube habitata je število teh mogočnih bitij strmoglavilo na skrajno nizko raven. Severni nosorogi so izjemni, saj so eden od največjih kopnih sesalcev, a kljub svoji velikosti in moči niso mogli ubežati posledicam človeškega vpliva.
Vzrejni programi v ujetništvu in zaščitni ukrepi v naravi so ključni za ohranitev severnih nosorogov. Eden od fascinantnih pristopov k ohranjanju te vrste vključuje uporabo napredne reproduktivne tehnologije, kot je umetno osemenjevanje, da bi spodbudili rojstvo več mladičev.
Amurski leopard, ki živi v hladnih gozdovih daljnega vzhoda Rusije in severne Kitajske, je eden izmed najredkejših leopardov na svetu. Njegovo število v naravi je izjemno nizko, predvsem zaradi krčenja gozdov, lova in konfliktov z ljudmi.
Amurski leopardi so znani po svoji neverjetni prilagodljivosti na ekstremne zimske temperature. Njihov gosti kožuh, ki se pozimi zgosti, jim omogoča preživetje v hladnem okolju, kjer temperature lahko padejo tudi do -30 °C.
Sumatranski tiger je eden od treh še živečih podvrst tigrov, ki izključno živi na indonezijskem otoku Sumatra. Kot mnoge druge vrste tudi sumatranski tigri trpijo zaradi izgube habitatov zaradi krčenja tropskih gozdov in nezakonitega lova.
Sumatranski tigri so najmanjša od vseh živečih podvrst tigrov, kar jim omogoča, da so izjemno spretni v gostih gozdovih Sumatre. Ta prilagodljivost jim pomaga pri lovu v gostem rastlinju, kjer se lahko neopazno približajo svojemu plenu.
Javanski nosorog, ki je nekoč naseljeval široko območje od Indije do jugovzhodne Azije, je zdaj omejen na zelo majhen del Indonezije. Zaradi izjemno nizkega števila preostalih osebkov in izgube habitata velja za eno izmed najbolj ogroženih vrst nosorogov na svetu.
Javanski nosorogi so med najbolj skrivnostnimi velikimi sesalci na svetu, saj jih je izredno težko opazovati v naravi. Njihovo skrivnostno naravo še dodatno poudarja dejstvo, da so skoraj vse informacije o tej vrsti pridobljene s pomočjo kamer zaznavanja gibanja.
Gorske gorile, ki živijo v gosto poraščenih gozdovih osrednje Afrike, so edna od dveh podvrst vzhodnega gorile. Kljub uspešnim ohranitvenim prizadevanjem ostajajo gorske gorile izjemno ogroženi, predvsem zaradi krčenja gozdov, lova in bolezni, ki se prenašajo z ljudi.
Gorske gorile so edina vrsta primatov, katere populacija v naravi narašča. To je deloma zasluga intenzivnih ohranitvenih ukrepov, vključno s patruljiranjem zaščitenih območij in zdravstvenim nadzorom.
Havajske medvedice so ena izmed treh vrst menihovih tjulnjev in so endemični za havajske otoke. Njihovo število je močno upadlo zaradi lova, izgube habitatov in nedavnih motenj v njihovem morskem okolju.
Ime medvednic »monk seal« izvira iz njihovega samotarskega vedenja, ki spominja na življenje menihov, ter njihove debele, gubaste kože, ki spominja na meniško haljo.
Kalifornijska pliskavka je majhna vrsta kita, ki živi izključno v severnem delu Kalifornijskega zaliva. Zaradi nezakonitega ribolova z mrežami, v katere se kalifornijske pliskavke pogosto ujamejo in nato utonejo, je ta vrsta postala najbolj ogrožena morska sesalca na svetu.
Kalifornijska pliskavka je bila odkrita šele leta 1958. Njihovo število pa je že sedaj tako nizko, da jih znanstveniki štejejo za skoraj izumrle.
Kitajski rečni delfin, znan tudi kot baiji, je bil sladkovodni delfin, ki je živel v reki Jangce v Kitajski. Kljub obsežnim prizadevanjem za njegovo zaščito velja za funkcionalno izumrlega, saj od leta 2006 ni bilo potrjenih opazovanj te vrste.
Baiji je bil eden izmed le štirih vrst sladkovodnih delfinov na svetu. Njegovo izginotje poudarja pomembnost ohranjanja sladkovodnih ekosistemov.
Saola, pogosto imenovana tudi “azijski enorog”, je redka vrsta antilope, ki živi v gozdovih Vietnamov in Laosa. Odkritje te vrste leta 1992 je bilo eno najpomembnejših v zadnjih desetletjih in zaradi izjemne redkosti saola predstavlja simbol ohranjanja divjine jugovzhodne Azije.
Saola je izredno težko opaziti v divjini in je znana po svojih edinstvenih rogovih, ki so ravni in dolgi, zaradi česar izgleda kot mitološki enorog.
Modroplavuti tun, znan tudi kot atlantski tun, je ena izmed najhitrejših in najbolj impresivnih rib v oceanih. Zaradi prekomernega ribolova, zlasti za trg sušija in sashimija, je ta vrsta postala izjemno ogrožena.
Modroplavuti tuni lahko dosežejo hitrosti do 70 km/h in migrirajo čez celotni Atlantski ocean. Njihova sposobnost vzdrževanja telesne temperature nad temperaturo okoliške vode jim omogoča, da ostanejo aktivni v hladnejših vodah.
Če si se naveličal Aperol Spritza in Whiskey Sour, te za ovinkom že čaka naslednja odlična ideja. Koktejl imenovan Paper Plane prinaša svežino in grenko-kisel okus, ki ga mnogi tako obožujejo.
Koktejl, ki bo letos nadomestil Aperol Spritz
Leta 2008 je prvi Paper Plane pripravil Sam Ross in mu nadel ime po pesmi Paper Planes izvajalke M.I.A. Recept se naslanja na starejši koktejl Last Word iz časov tik pred ameriško prohibicijo. Last Word se je ponašal z značilnim grenko-kislim okusom in izredno preprostim receptom. Obnorel je ameriške koktejl bare tako kot to upa Paper Plane.
Oba koktejla zbudita naše brbončice za grenko in kislo, hkrati pa prinašata še zeliščni odtenek. Imata zelo preprost recept: štiri sestavine v enakih razmerjih. Paper Plane zamenja gin za burbon, ki daje koktejlu toplejši okus in več globine. Poleg burbona so še Aperol, Amaro Nonino in limonin sok.
Sam Ross rad uporabi močnejše burbone, saj naredijo polnejši okus. Aperol doda svoj značilen sladko-grenko-kisel okus, Amaro Nonino zeliščne odtenke, limonin sok pa naredi reč osvežilnejšo.
Sestavine:
¾ merice burbone
¾ merice Aperola
¾ merice Amaro Nonino
¾ merice sveže stisnjenega limoninega soka
Priprava:
Sestavine damo v shaker poln ledu. Tresemo do ohladitve. Postreže se v visok kozarec z rezino pomaranče ali celo papirnatim letalcem.
Zdaj znaš osnovni postopek priprave Paper Plane koktejla, vendar se pot šele začenja. Eksperimentiraj z različnimi znamkami alkoholnih pijač, morda prilagodi merice in najdi svojo najljubšo verzijo koktejla Paper Plane.
%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:description%22%20content=%22Emilia%20Clarke%20in%20Game%20of%20Thrones%20(2011)%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:card%22%20content=%22summary_large_image%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:image%22%20content=%22https://m.media-amazon.com/images/M/MV5BMjI4MzMxMDEyM15BMl5BanBnXkFtZTgwNjMyNzYwOTE@._V1_FMjpg_UX1000_.jpg%22/%3E%3Cmeta%20property=%22twitter:image:alt%22%20content=%22Emilia%20Clarke%20in%20Game%20of%20Thrones%20(2011)%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:pageType%22%20content=%22title%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:subPageType%22%20content=%22mediasingle%22/%3E%3Cmeta%20property=%22imdb:pageConst%22%20content=%22tt0944947%22/%3E%3Cscript%3Eif(typeof%20uet%20===%20'function')%7B%20uet('be',%20'LoadTitle',%20%7Bwb:%201%7D);%20%7D%3C/script%3E%3Cscript%3Ewindow.addEventListener('load',%20(event)%20=%3E%20%7B%20%20%20%20%20%20%20%20if%20(typeof%20window.csa%20!==%20'undefined'%20&&%20typeof%20window.csa%20===%20'function')%20%7B){kind=link}