V novi seriji člankov Študentski inšpektor smo poslali študente pod krinko v restavracije, kjer lahko jemo na študentske bone. Preverili smo ambient, postrežbo in kvaliteto hrane. Pogledali smo, koliko stane doplačilo in kaj dobimo za to.
Tokrat smo obiskali Zorica, ki se nahaja v bližini Bavarskega dvora. V bližini je na voljo plačljivo parkirišče, do sem pa lahko pridemo tudi s trolo, saj je postaja oddaljena le par minut peš. Vhod ni dostopen invalidom.
Ambient restavracije je prostoren, vendar hkrati intimen, z udobnimi sedeži in dovolj prostora med mizami, brez občutka utesnjenosti. Imajo veliko teraso, kjer se gostje lahko sprostijo v svežem zraku in sončni svetlobi, medtem ko uživajo v okusnih jedeh in prijetnem vzdušju restavracije.
Za tiste, ki se ne moremo odklopiti od virtualnega sveta, ali moremo dokončati šolsko delo, je na voljo Wi-Fi. Električne vtičnice za polnjenje telefonov in prenosnih računalnikov so na razpolago.
Ko smo sedli, nas je ogovorilo prijazno osebje. Postreženi smo bili v razumnem času. Porcije so bile normalne velikosti in vizualno prava paša za oči. Na voljo so tudi možnosti za vegetarijance.
Iz naše vode, hrane in celo zraka, ki ga dihamo, drobni plastični delci najdejo pot v številne dele našega telesa. Toda, kaj se zgodi, ko so delci mikroplastike v našem telesu? Kaj naredijo našemu prebavnemu sistemu?
V nedavnem članku, objavljenem v reviji Environmental Health Perspectives, so raziskovalci Univerze v Novi Mehiki ugotovili, da imajo ti drobni delci – mikroplastika – pomemben vpliv na naše prebavne poti, saj se prebijajo iz črevesja v tkiva ledvic, jeter in možganov.
Mikroplastika je povsod okoli nas in v nas
Eliseo Castillo, doktor znanosti, izredni profesor na oddelku za gastroenterologijo in hepatologijo na Oddelku za interno medicino Medicinske fakultete Univerze Nove Mehike (UNM) in strokovnjak za mukozno imunologijo, pri UNM vodi nalogo za raziskave mikroplastike. »V zadnjih nekaj desetletjih so mikroplastiko našli v oceanih, v živalih in rastlinah, v vodi iz pipe in ustekleničeni vodi,« pravi Castillo. »Zdi se, da je povsod.«
Znanstveniki ocenjujejo, da ljudje vsak teden v povprečju zaužijemo 5 gramov mikroplastičnih delcev, kar je enako teži kreditne kartice. Medtem ko drugi raziskovalci pomagajo identificirati in količinsko opredeliti zaužito mikroplastiko, se Castillo in njegova ekipa osredotočajo na to, kaj mikroplastika počne v telesu, in kako vpliva zlasti na prebavila in črevesni imunski sistem.
Kako mikroplastika vpliva na naše telo?
V obdobju štirih tednov so Castillo in drugi raziskovalci UNM izpostavili miši mikroplastiki v njihovi pitni vodi. Količina je bila enaka količini mikroplastike, ki naj bi jo ljudje zaužili vsak teden. Ekipa je ugotovila, da se je mikroplastika iz črevesja preselila v tkiva jeter, ledvic in celo možganov. Študija je tudi pokazala, da je mikroplastika spremenila presnovne poti v prizadetih tkivih. »Po izpostavljenosti bi lahko odkrili mikroplastiko v določenih tkivih,« pravi Castillo. »To nam pove, da lahko prečka črevesno pregrado in se infiltrira v druga tkiva.«
Castillo pravi, da ga skrbi tudi kopičenje plastičnih delcev v človeškem telesu. »Te miši so bile izpostavljene štiri tedne,« pravi. »Zdaj pa pomislite, kako je to enako ljudem, če smo izpostavljeni od rojstva do starih let.«
Zdrave laboratorijske živali, uporabljene v tej študiji, so pokazale spremembe po kratki izpostavljenosti mikroplastiki, pravi Castillo. »Zdaj pa si predstavljajte, če ima nekdo bolezen in se pojavijo te spremembe, ali bi izpostavljenost mikroplastiki lahko poslabšala bolezen?«
Pred tem je ugotovil, da mikroplastika vpliva tudi na makrofage – imunske celice, ki ščitijo telo pred tujimi delci –, kar spreminja presnovo celic, kar lahko spremeni vnetne odzive.
Slovenski oglaševalski festival, ki bo med 6. in 7. junijem 2024 potekal v Avditoriju Portorož, se bo odvil v znamenju ekskluzivnih mednarodnih govorcev in navdihujočih predavanj. O tem, kako ustvarjati učinkovito vsebino – pa ne samo za TikTok, nam bo predstavila Amélie Ebongué, kako pomembno je delati v kreativni industriji, a najprej razumeti samega sebe, nam bo zaupal izjemni grafični oblikovalec Timothy Goodman, Mihnea Gheorghiu bo z nami delil recept za odlične kreativne rešitve, ki sledijo hitro se spreminjajoči kulturi, z Julianom Coleom pa bomo raziskali odnos med medijskimi in kreativnimi agencijami in kako pomembno je njuno povezovanje za ustvarjanje odličnih kreativnih kampanj.
Na SOF-u bo govora tudi o trajnosti z integriteto in prihodnosti slovenskih medijev v digitalnem okolju, pa tudi o prenovi slovenskega oglaševalskega kodeksa. Na festivalu ne zamudite svojevrstnega dogodka z Borutom Pahorjem, bivšim predsednikom Republike Slovenije v slogu MASTERCARD® podkasta, pa tudi ostalih slovenskih govorcev z navdihujočimi predavanji.
Vabljeni na 33. SOF, med 6. in 7. junijem 2024 v Avditoriju Portorož!
Razgibana narava, fascinantne divje živali in očarljiva obmorska mesta, so le nekatere izmed lepot, ki jih lahko pričakuješ ob obisku Aljaske. S številnimi destinacijami, ki so dostopne le po zraku ali morju, je ta oddaljeni raj prava poslastica za tiste, ki so pripravljeni na pravo potovanje. Obiskovalci so priča veličastnim ledenikom, bogati indijanski kulturi in dih jemajočemu razgledu na polarni sij, ki je najbolje viden med avgustom in aprilom.
Pri lestvici najboljših 10 destinacij Aljaske so upoštevani dejavniki, kot so dostopnost, naravne lepote in znamenitosti, ki jih ne smeš zgrešiti.
Talkeetna
To majhno mesto, ki bi ga lahko opisali tudi kot nenavadno in brezskrbno, se nahaja zunaj nacionalnega parka in rezervata Denali. Priljubljeno je med popotniki, ki cenijo očarljive kavarne in zanimivo lokalno zgodovino. Sprehodiš se lahko po glavni ulici in uživaš v zbirki umetniških galerij, restavracij in obrtniških trgovin. Če želiš o edinstvenem mestu izvedeti še več, pa se lahko odpraviš tudi do zgodovinskega društva in muzeja Talkeetna. Tu so priljubljeni izleti z letalom čez Denali, prav tako pa tudi tipične aljaške dejavnosti, kot so ribolov, pohodništvo in vodne aktivnosti kot sta npr. križarjenje ali vznemirljivi izleti z vodnimi čolni.
Seward je mesto, ki se nahaja ob južni obali Aljaske, in je obvezna postojanka ob obisku Aljaske. Svoj obisk lahko začneš z izletom v Alaska SeaLife Center, ki je edina stalna reševalna in rehabilitacijska ustanova za morske sesalce na Aljaski. Ob sprehodu skozi središče mesta, pa so obiskovalci deležni več kot 30 pisanih fresk, ki krasijo različne zgradbe. V juliju v mestu poteka znameniti Mount Marathon Race. To je vsakoletni dogodek, kjer se tekači z vsega sveta poskušajo povzpeti na znamenito goro Seward, ki ji nato sledi drzen spust.
Kot največji nacionalni park in rezervat v ZDA Wrangell-St. Elias obsega več kot 13 milijonov hektarjev vulkanov, gozdov, povodij, rek in ledenikov. Svoj obisk lahko pričneš z izletom v središče za obiskovalce Copper Center, nato pa se poglobiš v delovanje zgodovinskega rudnika bakra v nacionalni zgodovinski znamenitosti rudnikov Kennecott. Ko boš pripravljen na svež zrak, se lahko odpraviš na pot Root Glacier Trail ali odpreš okna med slikovito vožnjo po cestah McCarthy ali Nabesna.
Skagway je mesto s pestro preteklostjo in svojo identiteto je sprejelo kot ikona zlate mrzlice. Tukaj lahko obiskovalci najdejo domačine v starih kostumih, zgodovinsko okrožje in približno 100 originalnih zgradb iz obdobja zlate mrzlice. V muzeju lahko izveš več o času zlatu mrzlice, nato pa se zapelješ še po tirnicah po poteh White Pass in Yukon Route Railroad. V kolikor pa mesto obiščeš v poletnem času, lahko razmisliš o sodelovanju v izzivu ****Duff's Trail Challenge. To je naloga, ki zahteva, da med začetkom maja in začetkom oktobra prehodiš vseh 12 mestnih poti v skupni dolžini skoraj 140 kilometrov (oz. 85 milj).
Otok Kodiak (znan tudi kot Smaragdni otok) se nahaja približno 50 kilometrov od obale Aljaske in je drugi največji otok v državi. Čeprav je otok Kodiak najbolj znan po vrhunskih možnostih za opazovanje medvedov (medveda Kodiak najdemo izključno na otoku Kodiak in njegovih okoliških otokih), privablja tudi obiskovalce, ki upajo, da bodo videli sive kite, morske leve in bizone. Poleg številnih priložnosti za opazovanje divjih živali, se na otoku lahko odpraviš tudi na slikovito vožnjo po avtocesti Chiniak za čudovit razgled na plaže s črnim peskom, potoke s plavajočimi lososi in nedotaknjeno divjino Aljaske.
Ta narodni park, ki leži v osrčju Aljaškega pogorja, je znan po ogromnem Denaliju, najvišjem vrhu Severne Amerike, ki je visok kar 6190 metrov. Medtem ko izziv vzpona na Denali morda privabi drzne alpiniste, večina obiskovalcev najde druge načine za raziskovanje parka. Ena izmed najprimernejših možnosti je vožnja s pripovedovalnim avtobusom. Tekom izleta od usposobljenega naravoslovca izveš vse o zgodovini parka in imaš priložnost opaziti “velikih pet” divjih živali v Denaliju. To so los, karibu, grizli, Dall ovce in volkovi.
Narodni park Kenai Fjords, ki ga napaja skoraj 40 ledenikov, ki tečejo iz ledenega polja Harding, je na vrhu seznama številnih poti po Aljaski. Obiskovalci se lahko odločijo za celodnevni vodeni izlet z ladjo iz Sewarda, kjer so lahko priča morskim levom Steller, pristaniškim tjulnom in kitom grbavcem. Če si željan prave avanture, se lahko odraviš do edinega dela parka, ki ga je mogoče doseči z avtomobilom – ledenika Exit. Nato se odpraviš na kilometer in pol dolgo pot imenovano Glacier View Loop Trail za neprimerljive razgleda tega naravnega čudeža.
To idilično mesto na južni konici notranjega prehoda Aljaske, kjer je več totemov kot kjer koli drugje na planetu, je odličen vpogled v aljaško staroselsko kulturo. Poleg tega Ketchikan kot samooklicana “svetovna prestolnica lososa” ponuja obilo priložnosti za ribiče, da preizkusijo svojo srečo na krovu ribiškega čarterja. Sprehodiš se lahko tudi po zgodovinski ulici Creek Street, nekdanji četrti rdečih luči, zdaj je ulica polna restavracij in trgovin s spominki. V mestu si lahko ogledaš tudi nacionalni spomenik Misty Fjords. Ta impresiven del aljaške divjine, pokrit z gostim deževnim gozdom, je najbolje doživeti na vodi na izletu z ladjo ali v zraku z vodnim letalom.
Čeprav je že sam prihod do parka pravi izziv – do ali iz njega ni cestnega dostopa, je čista lepota narodnega parka in rezervata Glacier Bay več kot vredna samega potovanja. Ta narodni park severozahodno od mesta Juneau, ki se ponaša z več kot 3 milijoni hektarjev zmernega deževnega gozda, ozkimi fjordi in impresivnimi ledeniki, je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Glacier Bay lahko prečkaš na križarjenju, ali pa se sami naravi še bolj približaš na turi s kajakom po morju. Večer pa lahko v dobri družbi preživiš pod zvezdami v zalivu Bartlett, brezplačnem kampu Glacier Bay.
Obisk Fairbanksa ti bo zagotovo vzel dih. Če mesto obiščeš poleti, lahko doživiš legendarno polnočno sonce, pojav, kjer sonce sije skoraj ves dan oz. noč. Pozimi pa ne smeš zamuditi opazovanje severnega sija. Znamenitosti, ki si jih je ob obisku vredno ogledati vključujejo severni muzej Univerze Aljaske, botanični vrt Georgeson in bližnje državno rekreacijsko območje reke Chena. Vredno pa si je mesto in okolico ogledati tudi z višine, kar lahko obiskovalci doživijo z vodenim ogledom z letalom.
Nevroznanstveniki so v zadnjih desetletjih uveljavili idejo, da možgani med spanjem nekatere dnevne izkušnje pretvorijo v trajne spomine. Zdaj nova študija predlaga mehanizem, ki določa, kateri spomini so označeni kot dovolj pomembni, da ostanejo v možganih, dokler med spanjem ne postanejo trajni.
Težave s spominom in optimizacija spomina
Študija, ki jo vodijo raziskovalci z Medicinske fakultete NYU Grossman, se vrti okoli možganskih celic, imenovanih nevroni, ki prožijo ali povzročijo nihanje v ravnovesju svojih pozitivnih in negativnih nabojev za prenos električnih signalov, ki kodirajo spomine. Velike skupine nevronov v možganski regiji, imenovane hipokampus, se združijo v ritmičnih ciklih in ustvarjajo zaporedja signalov v milisekundah drug od drugega, ki lahko kodirajo kompleksne informacije.
To preostalim delom možganov predstavlja skoraj istočasno proženje 15 odstotkov hipokampalnih nevronov in so poimenovani po obliki, ki jo dobijo, ko njihovo aktivnost ujamejo elektrode.
Medtem ko so pretekle študije povezovale valovanje z nastajanjem spomina med spanjem, je nova študija ugotovila, da se dnevni dogodki, ki jim takoj sledi od pet do 20 ostrih valov, med spanjem večkrat ponavljajo in tako konsolidirajo v trajne spomine. Dogodki, ki jim je sledilo zelo malo ali nič ostrih valov, niso ustvarili trajnih spominov.
»Naša študija ugotavlja, da so ostri valovi fiziološki mehanizem, ki ga možgani uporabljajo za odločanje, kaj obdržati in kaj zavreči,« je povedal višji avtor študije György Buzsáki, dr. med., profesor nevroznanosti na oddelku za Nevroznanost in fiziologijo na NYU Langone Health.
Nova študija temelji na znanem vzorcu: sesalci, vključno z ljudmi, izkusijo svet za nekaj trenutkov, nato se ustavijo, nato izkusijo še malo, nato pa se spet ustavijo. Potem ko smo na nekaj pozorni, ugotavljajo avtorji študije, se možgansko računanje pogosto preklopi v način ponovnega ocenjevanja v prostem teku. Takšni trenutni premori se pojavljajo ves dan, vendar so najdaljša obdobja prostega teka med spanjem.
Buzsaki in sodelavci so predhodno ugotovili, da ne pride do ostrih valov, ko aktivno raziskujemo senzorične informacije ali se premikamo, ampak samo med pavzami pred ali po mirovanju. Sedanja študija je pokazala, da ostro valovanje predstavlja naravni mehanizem označevanja med takšnimi premori po izkušnjah budnosti, pri čemer se označeni nevronski vzorci ponovno aktivirajo med spanjem po opravilu.
Za sedanjo študijo so zaporedne teke labirinta študijskih miši spremljali prek elektrod s populacijami hipokampalnih celic, ki so se skozi čas nenehno spreminjale kljub beleženju zelo podobnih izkušenj. To je prvič razkrilo, da so se med premori budnosti pojavili valovi, nato pa so se ponovno predvajali med spanjem.
Ostri valovi so bili običajno zabeleženi, ko se je miška ustavila, da bi uživala v sladkem priboljšku po vsakem teku po labirintu. Poraba nagrade, pravijo avtorji, je pripravila možgane, da preklopijo iz raziskovalnega v vzorec mirovanja, tako da lahko pride do ostrih valov.
Z uporabo dvostranskih silicijevih sond je raziskovalna skupina lahko posnela do 500 nevronov hkrati v hipokampusu živali med tekom po labirintu. To pa je povzročilo izziv, saj postanejo podatki izjemno zapleteni, ko je več nevronov neodvisno posnetih. Da bi pridobili intuitivno razumevanje podatkov, vizualizirali nevronsko aktivnost in oblikovali hipoteze, je ekipa uspešno zmanjšala število dimenzij v podatkih.
Težave s slovenskimi železnicami si sledijo vsako leto in se vseskozi ponavljajo. Je pa nekaj, kar slovenskih vlakov in železnic (najverjetneje) ne bo nikoli doseglo. To so pereče težave, s katerimi se ukvarjajo na vzhodu.
Bani je osirotela indijska slonica. Sredi decembra sta z brejo mamo prečkali železniško progo v bližini nacionalnega parka Jim Corbett v Haldwani v Indiji, ko je vanju trčil hitri vlak in ubil njeno mamo. Bani je vrglo v jarek, pri čemer je imela resne poškodbe in zlomljene kosti.
»Bani bo morda morala živeti svoje življenje s hendikepom, toda z vsakim dnem postaja manj prestrašena in bolj igriva. Obožuje svoje banane in je prava kraljica drame, [ima izbruhe jeze], če jih ne dobi,« pravi Kartick Satyanarayan iz nevladne organizacije Wildlife SOS, ki pomaga Bani
Nesreče na indijskih železnicah so za nas nevsakdanje
Satyanarayan pravi, da so pri načrtovanju poti pri indijskih železnicah glavna skrb stroški, ne pa potreba po zaščiti slonov, ko iščejo hrano in vodo.
V Indiji je smrt zaradi trčenja vlakov drugi najpogostejši vzrok nenaravnih smrti slonov, takoj za nenamernim električnim udarom. Uradni podatki kažejo, da je v zadnjih 10 letih v trčenju vlakov umrlo več kot 200 slonov. »Ko železniške proge potekajo skozi gozdna območja, je na tirih kri,« pravi Satyanarayan.
Indijski sloni so razvrščeni kot ogroženi, število pa upada: približno 40–50.000 jih je po zadnji oceni leta 2019 ostalo v divjini po vsem svetu. Več kot polovica celotnega območja razširjenosti vrste je izginila ali močno razdrobljena zaradi človeških naselij, cest in kmetij. Center za ohranjanje in oskrbo slonov Wildlife SOS je zatočišče za rešene slone, od katerih so številni prišli iz cirkusov, hotelov, poročnih podjetij ali templjev.
Naraščajoče število slonov, ki jih ubijejo vlaki, je povzročilo pozive k spremembam načina upravljanja železnic. Lani so v južni Indiji, v zvezni državi Tamil Nadu, namestili nadzorni sistem z umetno inteligenco za spremljanje gibanja slonov v bližini železniških tirov in tako preprečili nesreče. Senzorji zaznajo gibanje slona in opozorijo strojevodje, postajno osebje in kontrolorje prog.
Na drugih območjih so železnice opremljene s podobnimi sistemi, ki zaznavajo tresljaje in zaznavajo prisotnost slonov s skoraj 100-odstotno natančnostjo. Sistem, nameščen v severovzhodni Indiji, sproži več kot 40 opozoril na dan.
Nadvozi, pokriti z listjem, so še ena možnost za zagotavljanje varnega prehoda za divje živali. V Zahodnem Bengalu so zgradili nadvoz, obdan z bambusovimi in bananovci, da bi spodbudili slone, da ga uporabljajo in varno prečkajo progo.
Toda uvedba varnostnih ukrepov je velik izziv. Indijske železnice se raztezajo na 130.000 km prog in država ima 150 slonjih koridorjev.
Wildlife SOS verjame, da če bi bil vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja z umetno inteligenco, bi bila Banijina mati živa.
»Gozd je njihov dom in vlaki vdirajo v njihove domove. Nujna namestitev sistemov za preprečevanje nesreč, ki jih podpira umetna inteligenca, in dosledno izvajanje nadzora hitrosti bosta rešila na stotine slonov,« pravi Satyanarayan.
Mars je planet velikih kontrastov – ogromni vulkani, globoki kanjoni in kraterji, ki lahko gostijo tekočo vodo (ali pa tudi ne). To bo čudovita lokacija za raziskovanje bodočih turistov, ko bomo začeli s prvimi kolonijami Rdečega planeta. Pristajalna mesta za te prihodnje misije bodo zaradi varnosti in praktičnih razlogov verjetno morala biti ravne ravnice, morda pa bi lahko pristali v nekaj dneh vožnje od kakšne bolj zanimive lokacije. Tukaj je nekaj lokacij, ki bi jih prihodnji obiskovalci Rdečega planeta lahko obiskali.
Olympus Mons
Olympus Mons je najbolj ekstremen vulkan v sončnem sistemu. Nahaja se v vulkanski regiji Tharsis in je po podatkih Nase približno enake velikosti kot zvezna država Arizona. V višino meri kar 25 kilometrov in je skoraj trikrat večji od Zemljinega Mount Everesta.
Olympus Mons kot ena najbolj znanih destinacij Marsa Foto: on nasa
Vulkani Tharsis
Regija Tharsis je bogata tudi z drugimi volkani. Po podatkih Nase Tharsis gosti 12 velikanskih vulkanov v območju, širokem približno 4000 km. Tako kot Olympus Mons so tudi ti vulkani veliko večji od tistih na Zemlji, verjetno zato, ker ima Mars šibkejšo gravitacijsko privlačnost, ki omogoča, da vulkani rastejo višje.
Mars ne gosti le največjega vulkana sončnega sistema, ampak tudi največji kanjon. Valles Marineris je po podatkih Nase dolg približno 3000 km. To je približno štirikrat dlje od Velikega kanjona, ki je dolg približno 800 km.
Mars ima na polih dve ledeni regiji z nekoliko različno sestavo; severni pol je bil leta 2008 od blizu preučen s pristajalno napravo Phoenix, medtem ko opazovanja južnega pola prihajajo iz orbitalnih naprav. Po podatkih Nase so pozimi temperature v bližini severnega in južnega tečaja tako nizke, da ogljikov dioksid kondenzira iz ozračja v led na površju.
Nestlé, največje svetovno podjetje za potrošniško blago, dodaja sladkor in med mleku in žitnim izdelkom za dojenčke, ki se prodajajo v številnih revnejših državah, kar je v nasprotju z mednarodnimi smernicami za preprečevanje debelosti in kroničnih bolezni, ugotavlja poročilo.
Vzorce izdelkov poslali v Belgijo
Voditelji kampanje iz Public Eye, švicarske preiskovalne organizacije, so vzorce izdelkov švicarske multinacionalke za otroško hrano, ki se prodajajo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, poslali v belgijski laboratorij na testiranje.
Rezultati in pregled embalaže izdelkov so razkrili dodan sladkor v obliki saharoze ali medu v vzorcih Nido, blagovne znamke nadaljevalne mlečne formule, namenjene uporabi za dojenčke, stare enega leta in več, in Cerelac, žitaric, namenjenih otrokom, starim med šestimi meseci in dvema letoma.
Na Nestléjevih glavnih evropskih trgih v formulah za majhne otroke ni dodanega sladkorja. Medtem ko nekatera žita, namenjena starejšim malčkom, vsebujejo dodan sladkor, ga ni v izdelkih namenjenih dojenčkom med šestim mesecem in enim letom.
Laurent Gaberell, strokovnjak za kmetijstvo in prehrano pri Public Eye, je dejal: »Nestlé mora narediti konec tem nevarnim dvojnim standardom in prenehati dodajati sladkor v vse izdelke za otroke, mlajše od treh let, v vseh delih sveta.«
Debelost je vedno večji problem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v Afriki od leta 2000 število otrok s prekomerno telesno težo, mlajših od pet let, povečalo za skoraj 23 %. Po svetu več kot 1 milijarda ljudi živi z debelostjo.
Potrošnikom v kateri koli državi ni vedno enostavno ugotoviti, ali izdelek vsebuje dodan sladkor in koliko ga je prisoten, samo na podlagi podatkov o hranilni vrednosti, natisnjenih na embalaži. Oznake pogosto vključujejo naravno prisotne sladkorje v mleku in sadju pod istim naslovom kot vsi dodani sladkorji.
Nobena hrana za otroke, mlajše od treh let, ne sme imeti dodanih sladkorjev ali sladil
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za evropsko regijo pravijo, da nobena hrana za otroke, mlajše od treh let, ne sme imeti dodanih sladkorjev ali sladil. Čeprav za druge regije niso bile izdelane nobene smernice, raziskovalci pravijo, da evropski dokument ostaja enako
Tiskovni predstavnik Nestléja je dejal: »Verjamemo v prehransko kakovost naših izdelkov za zgodnje otroštvo in dajemo prednost uporabi visokokakovostnih sestavin, prilagojenih rasti in razvoju otrok.« Povedal je, da je Nestlé znotraj strogo regulirane kategorije otroške hrane vedno upošteval lokalne predpise ali mednarodne standarde, vključno z zahtevami za označevanje in mejne vrednosti vsebnosti ogljikovih hidratov, ki vključuje sladkorje, in deklariral skupne sladkorje v svojih izdelkih, vključno s tistimi, ki prihajajo iz medu. Različice v receptih so odvisne od dejavnikov, vključno s predpisi in razpoložljivostjo lokalnih sestavin. Po njegovih besedah je podjetje v zadnjem desetletju po vsem svetu zmanjšalo skupno količino dodanih sladkorjev v svojem portfelju žit za dojenčke za 11 %. Saharoza in glukozni sirup sta bila postopno opuščena iz mleka za odraščanje, namenjenega malčkom po vsem svetu.
Mnogim posameznikom šport že dolgo služi kot vir užitka in sprostitve. Gledanje športa, zlasti na velikih srečanjih, presega samo zabavo. Spodbuja občutek skupnosti in pripadnosti med občinstvom. Ta občutek povezanosti ne samo, da se posamezniki dobro počutijo, ampak koristi tudi družbi z izboljšanjem zdravja, večjo produktivnostjo in zmanjšanjem kriminala.
Čeprav je splošno priznan zaradi svojih pozitivnih učinkov, obstoječe študije o razmerju med gledanjem športa in dobrim počutjem ponujajo le omejene dokaze. Skupina raziskovalcev, ki jo je vodil izredni profesor Shintaro Sato s Fakultete za športne vede Univerze Waseda na Japonskem, je spoznala to vrzel in začela prelomno študijo.
Profesor Sato je skupaj z docentom Keito Kinoshito s tehnološke univerze Nanyang in dr. Kento Nakagawa s Fakultete za humanistične vede Univerze Waseda uporabil večmetodni pristop, ki je združeval analizo sekundarnih podatkov, samoporočila in ukrepe nevroslikanja, da bi razumel povezava med gledanjem športa in dobrim počutjem v splošni populaciji. »Pomemben izziv pri raziskavah dobrega počutja je subjektivna narava merilnih postopkov, ki lahko vodi do pristranskih ugotovitev. Zato so se naše študije osredotočile tako na subjektivna kot objektivna merila dobrega počutja,« pojasnjuje prof. Sato.
Kako šport pripomore k dobremu počutju?
V prvi študiji so raziskovalci analizirali obsežne javno dostopne podatke o vplivu spremljanja športa na 20.000 Japoncev. Rezultati te študije so potrdili stalen vzorec povečanega dobrega počutja, povezanega z rednim gledanjem športa. Vendar je bila ta študija omejena zaradi nezmožnosti zagotavljanja globljega vpogleda v razmerje med športno porabo in dobrim počutjem.
Druga študija, spletna anketa, katere cilj je bil raziskati, ali se povezava med gledanjem športa in dobrim počutjem razlikuje glede na vrsto opazovanega športa, je vključevala 208 udeležencev. V poskusu so jih izpostavili različnim športnim video posnetkom, pri čemer so ocenjevali njihovo počutje pred in po ogledu. Ugotovitve so poudarile, da so široko sprejeti športi, kot je v ZDA bejzbol, pomembneje vplivali na izboljšanje dobrega počutja v primerjavi z manj priljubljenimi športi, kot je golf.
Vendar se je najbolj prelomni vidik te raziskave pojavil v tretji študiji. Tu je ekipa uporabila tehnike nevrološkega slikanja, da bi natančno preučila spremembe v možganski aktivnosti po gledanju športa. Z uporabo multimodalnih nevroloških merilnih postopkov MRI so analizirali možgansko aktivnost štirinajstih telesno sposobnih japonskih udeležencev, medtem ko so gledali športne posnetke. Rezultati te preiskave so pokazali, da je gledanje športa sprožilo aktivacijo v možganskih krogih nagrajevanja, kar kaže na občutke sreče ali užitka.
Poleg tega se je pri analizi strukturne slike pojavila omembe vredna ugotovitev. Razkrila je, da se pri posameznikih, ki so poročali o pogostejšem gledanju športa, postopoma povzroči sprememba v možganskih strukturah. »Ugotovljeno je bilo, da gledanje športa pozitivno vpliva na subjektivna in objektivna merila dobrega počutja. S sprožanjem strukturnih sprememb v možganskem sistemu nagrajevanja skozi čas spodbuja dolgoročne koristi za posameznike. Za tiste, ki želijo izboljšati svoje splošno dobro počutje, redno spremljanje športa, še posebej priljubljenih, kot sta v [ZDA] bejzbol ali ameriški nogomet, lahko služi kot učinkovito zdravilo,« komentira prof. Sato.
Metulji so lepa popestritev vsakega vrta. Poleg barvitosti in živahnosti poskrbijo tudi za večjo biodiverziteto. S pametnim načrtovanjem, izbiro rastlin in ureditvijo vrta lahko poskrbiš, da bo vrt bolj privlačen za te žuželke. Metulji imajo najraje sončne vrtove, zaščitene pred vetrom. Pri vsem tem se zavedaj, da metulji izbirajo manj onesnaženo okolje brez herbicidov in insekticidov. Izogibanje kemikalijam in umetnim gnojilom je zato predpogoj, da bodo spodnji nasveti uspešni.
Tudi plevel je dobrodošel
Na vrtu poišči sončen samoten kotiček, kjer boš pustil nekoliko več »divjine«. Idealno je, če je z najbolj vetrovne strani zaščiten z živo mejo. Na tem predelu pusti rasti tudi plevel in visoko travo: izogibaj se pogoste košnje. Zelo zaželene so predvsem koprive, saj nekatere vrste metuljev nanje odlagajo svoja jajčeca. Koprive nato služijo kot hrana za gosenice.
Na vrtu lahko urediš posebno gredico s cvetlicami, ki privabljajo metulje. Različne vrste metuljev potrebujejo različne vrste rastlin. Glede na dolžino rilčka si namreč izbirajo cvetove, iz katerih bodo pili nektar. Večina jih izbira predvsem cvetlice s plitkimi cvetovi. V splošnem pa poskrbi, da bo v vrtu dovolj prostora za avtohtone rastline. Primerne rastline so:
Sivka: ta rastlina je privlačna za številne žuželke. Metulje privlačijo drobni cvetovi, napolnjeni z nektarjem. Če imaš prostor, s sivko zasadi nekoliko večjo površino. Tudi ti boš lahko užival v prijetnem vonju.
Metuljnik: že njegovo ime pove, da ga metulji obožujejo. To grmovnico najdeš tudi pod imenom davidova budleja. Cveti od junija do septembra, barve cvetov pa so od bele do rožnate oziroma vijoličaste. Obstajajo tudi grmi, ki cvetijo v drugih barvah, recimo oranžni.
Ameriški slamnik: rastlino verjetno poznaš zaradi njenih zdravilnih lastnosti, saj naj bi krepila imunski sistem. Zaradi lepih cvetov jo pogosto najdeš na okrasnih vrtovih.
Drobnjak: ima tudi praktično uporabo, zato ga morda že imaš na zelenjavnem oziroma zeliščnem vrtu. Njegovi okrogli vijoličasti cvetovi so vabljivi za metulje.
Mačja meta: ne vpliva le na mačke, ampak privablja tudi metulje in čebele.
Žametnica: je nezahtevna rastlina, ki s svojim močnim vonjem odganja tudi nekatere škodljivce, na primer uši.
Astre: v ta rod cvetočih rastlin spada preko 100 vrst. Izberi take, ki imajo različne sezone cvetenja, da boš metuljem zagotovil dobre pogoje od pomladi vse do jeseni.
Uredi posebno »infrastrukturo« za metulje
Ker večina metuljev ne more pristati na vodni gladini, potrebujejo vlažno zemljo. To izkoristijo za pitje in neke vrste »kopanje«. Zato lahko poskrbiš, da bodo imeli vedno na voljo nekaj vlažne prsti.
Metulji so seveda hladnokrvne živali in se morajo pogosto greti na soncu. Pri tem jim lahko pomagaš, če na sončno mesto postaviš kak temen kamen, na katerem se bodo »sončili«.
V slabem vremenu potrebujejo zatočišče pred plenilci in dežjem. V ta namen lahko čez vse leto pustiš nekaj polen, vej ali votlo deblo.
Tudi vzpenjalke so za metulje pomembne. Zagotavljajo jim zavetje in hrano na nekoliko višji višini.
Nekateri metulji prezimijo v fazi bube. Zato jeseni ne odstranjuj odmrlih rastlin, ki lahko služijo kot njihovo zatočišče. Ostanke rastlin raje pospravi spomladi, ko vrt že ozeleni.
