V tekmi za razvoj splošne umetne inteligence, v kateri vodita OpenAI in Google DeepMind, sta razumevanje in repliciranje človeku podobne inteligence postala pomemben raziskovalni interes. Osrednji del tega tehnološkega napredka je model Transformer, katerega temeljna načela se zdaj poglobljeno raziskujejo.
Kako razumeti umetno inteligenco?
Ključ do zmogljivih sistemov umetne inteligence je razumeti, kako se uči in si zapomni informacije. Ekipa raziskovalcev iz Centra za kognicijo in socialnost ter Skupine za podatkovno znanost v okviru Inštituta za osnovno znanost (IBS) se je lotila razumevanja učenja človeških možganov, pri čemer se je osredotočila zlasti na utrjevanje spomina prek receptorja NMDA v hipokampusu. To znanje pa bi lahko uporabila kot model za razumevanje umetne inteligence.
Receptor NMDA si lahko predstavljamo kot nekakšna pametna vrata v možganih, ki olajšajo učenje in oblikovanje spomina. Ob prisotnosti molekule, imenovane glutamat, pride do vzburjenja živčne celice. Po drugi strani pa magnezijev ion deluje kot majhen vratar, ki blokira vrata. Šele ko se ta ionski vratar umakne, se snovi lahko pretakajo v celico. To je proces, ki možganom omogoča ustvarjanje in ohranjanje spominov, vloga vratarja (magnezijevega iona) v celotnem procesu pa je precej specifična.
Ekipa je prišla do zanimivega odkritja: zdi se, da model Transformer uporablja proces varovanja vrat, podoben možganskemu receptorju NMDA. To odkritje je raziskovalce spodbudilo k raziskovanju, ali lahko konsolidacijo spomina v modelu Transformer nadzoruje mehanizem, ki je podoben procesu zapornic receptorja NMDA.
Znano je, da v živalskih možganih nizka raven magnezija oslabi spominsko funkcijo. Raziskovalci so ugotovili, da je mogoče dolgoročni spomin pri Transformerju izboljšati s posnemanjem receptorja NMDA. Tako kot v možganih, kjer spreminjanje ravni magnezija vpliva na moč spomina, je prilagajanje parametrov Transformerja, ki odražajo delovanje zapornice receptorja NMDA, privedlo do izboljšanja spomina v modelu umetne inteligence. Ta prelomna ugotovitev kaže, da je mogoče način učenja modelov umetne inteligence pojasniti z uveljavljenim znanjem nevroznanosti.
Justin LEE, ki je direktor nevroznanosti na inštitutu, je dejal: »Ta raziskava je ključni korak k napredku umetne inteligence in nevroznanosti. Omogoča nam, da se poglobimo v načela delovanja možganov in na podlagi teh spoznanj razvijemo naprednejše sisteme umetne inteligence.«
CHA Meeyoung, ki je podatkovni znanstvenik v ekipi in na KAIST, ugotavlja: »Človeški možgani so izjemni, saj delujejo z minimalno energijo, za razliko od velikih modelov umetne inteligence, ki potrebujejo ogromno virov. Naše delo odpira nove možnosti za poceni in visoko zmogljive sisteme umetne inteligence, ki se učijo in si zapomnijo informacije kot ljudje.«
To študijo odlikuje pobuda za vključitev možgansko navdihnjene nelinearnosti v konstrukt umetne inteligence, kar pomeni pomemben napredek pri simuliranju utrjevanja spomina, na način podoben človeškemu. Konvergenca človeških kognitivnih mehanizmov in zasnove umetne inteligence ne obeta le ustvarjanja poceni in visoko zmogljivih sistemov umetne inteligence, temveč omogoča tudi dragocen vpogled v delovanje možganov s pomočjo modelov umetne inteligence.
Leto je naokoli, mi pa smo izvedeli, kdaj se bo odvijal najljubši žanrski filmski festival v Sloveniji. Govora je seveda o Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, ki bo že tradicionalni dvajseti. Kdaj bo potekal 20. Grossmannov festival?
Grossmanov festival bo potekal junija
Brez ovinkarjenja, festival bo na sporedu med 11. in 15. junijem 2024. Velika novost je seveda lokacija. Letošnji Grosman bo potekal v Ljutomeru in samo tam. To je nekoliko grenka novica za tiste, ki so oboževali začetek festivala v Ormožu, predvsem v zadnjih nekaj letih.
Seveda pa ni ničesar brez filmov. Tako organizatorji že vabijo k prijavi filmov na festival. »Grossmannov festival fantastičnega filma in vina poziva vse fantastične filmarje, da do 15. marca 2024 prijavite svoje dolgometražne in kratke filme ter glasbene dokumentarce na jubilejno 20. edicijo festivala, ki bo potekala od 11. do 15. junija,« so zapisali v objavi za javnost.
Grossmanov festival 2023
Lani je bil v gosteh legendarni režiser
Lani je festival potekal med 19. in 24. junijem v Ormožu in Ljutomeru, privabil pa veliko število oboževalcev holivudskih klasik. V goste je namreč priromal režiser Predatorja, Lova na Rdeči oktober in drugih, John McTiernan. Ni pa bil edini. Tam so bili še:
Severin Fiala, avstrijski režiser filmov Lahko noč, mamica in Koča) – preberi intervju
Paul Urkijo in Nerea Torrijos, režiser in kostumografinja filma Irati – preberi intervju
Robbie “Steedo” Davidson, režiser filma Dick Dynamite 1944 – preberi intervju
Obožujete kombinacijo arašidovega masla in čokolade? Ta torta je za vas!
Gre za okus, oblikovan po najbolj priljubljeni sladkariji v Ameriki. Sestavljena je iz majhnih skodelic, napolnjenih s kremo iz arašidovega masla, ovito v hrustljavo lupino. Ima značilen okus po gladki in kremasti teksturi arašidovega masla, ki je obdana s hrustljavo, sladkano lupino.
S to torto boste potešili okuse še najbolj privrženih arašido-čokoholikov. Če vam je všeč katerakoli od številnih čokoladnih ploščic z arašidi, bo ta torta nalašč za vas.
Začel se je festival glasbenih odkritij in konferenca MENT Ljubljana, ki velja za enega izmed vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi. Otvoritev festivala je minila v znamenju koncertov skupin Personal Trainer iz Nizozemske, Los Bitchos iz Velike Britanije in domačih MRFY.
Ob jubilejni 10. ediciji smo se pogovarjali z Jašo Bužinelom, ki je že od leta 2020 festivalski vodja za stike z javnostjo, letos prvič pa je poleg vodje festivala Andraža Kajzerja in Jere Topolovec tudi sokurator nove festivalske sekcije CE/MENT.
MENT velja za predstavitveni festival in glasbeno konferenco. Kje vidite njegov največji doprinos?
Če smo konkretni, je največji doprinos MENT-a v zadnjem desetletju ta, da je uspel Ljubljano postaviti na zemljevid evropskih glasbenih prestolnic. S tem pa je tudi širši evropski javnosti približal slovensko glasbeno sceno in domačim glasbenikom omogočil lažji preboj v tujino. Nekateri so zaradi MENT-a dobili booking agenta, drugi založbo, tretji pa so si lahko zaradi novih stikov, ki so jih stkali na festivalu, lažje organizirali prvo evropsko turnejo.
Poleg tega je MENT “kriv” za nastanek številnih podobnih predstavitvenih festivalov v širši regiji, ki so nastali na modelu našega festivala. Izpostaviti gre madžarski Bush, romunski Mastering Music Business, hrvaški Ship in slovaški Sharpe. Na beograjski glasbeni sceni pa denimo velja, da nastop na MENT-u predstavlja nekakšen preboj v karieri mladega glasbenika. Skratka obstaja neka zavest, da ti MENT lahko odpre vrata do novih priložnosti.
Festival se bo sklenil v soboto z celonočnim rejvom v Kinu Šiška, ki ga v taki obliki doslej še niso izvedli. Zvezda večera bo britanski techno vizionar Blawan. Foto: Kasia Zacharko on MENT
V čem je poseben za razliko od ostalih festivalov v Sloveniji?
Ker je MENT predstavitveni festival, se precej razlikuje od klasičnih poletnih glasbenih festivalov, recimo tistih v Tolminu ali ob Kolpi. Je “mestni”, klubski festival. Razdeljen je na glasbeni program, kjer se na različnih lokacijah po Ljubljani vsako leto predstavi več kot 80 evropskih glasbenikov, in glasbeno konferenco, ki jo redno obiskujejo glasbeni profesionalci iz celega sveta. Govorimo o več sto obiskovalcih, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbenim založništvom, vodijo festivale, organizirajo koncerte ter turneje, so menedžerji bendov oziroma so tako ali drugače vpeti v glasbeno industrijo.
Kaj vam pomeni, da festival velja za enega izmed najbolj odmevnih v regiji?
To si seveda štejemo v čast, saj potrjuje, da se trudimo v pravi smeri. Predvsem nam je v veliko zadovoljstvo, ko po zaslugi nastopa na MENT-u vidimo konkretne premike pri določenih izvajalcih ali zasedbah, naj si gre za slovenska ali tuja imena.
Na kaj ste v letošnji ediciji še posebej ponosni?
Ker letos obeležujemo 10. obletnico, smo se odločili za dve novosti. Prva je kot že rečeno CE/MENT, novi festivalski segment, posvečen elektronski sceni, ki v petek prinaša poseben konferenčni program, kjer bomo med drugim gostili Shawna Reynalda, enega najbolj priznanih novinarjev za elektronsko glasbo, predstavnike različnih elektronskih založb, booking agente, predstavnice in predstavnike festivalov ter druge profesionalce, ki se specializirajo za elektronsko glasbo.
Druga novost pa je sobotni rejv v Kinu Šiška, ki se v tej obliki ni zgodil še nikoli doslej. Ponosni smo, da bo kot glavni gost večera nastopil britanski techno vizionar Blawan, ki velja za eno največjih imen sodobnega techna. Poleg tega pa večer vključuje tudi domače talente Black Dot, Doucheana in Shekuzo, predstavnike domače založbe KRI ter hrvaško didžejko Babilonsko in češko didžejko Marie Pravda. Rad bi izpostavil tudi enkratni light show, za katerega bosta poskrbela domača VJ-ja BubblesFractals in 5237.
Kako da ste se odločili, da bo nov segment namenjen ravno elektronski glasbi in kako ste se lotili njegovega snovanja?
Opazili smo, da domači klubski promotorji in drugi akterji iz elektronske scene ne zahajajo na našo konferenco, tudi zato, ker je bila ta navadno bolj fokusirana na organizatorje koncertov ter nasploh kitarsko glasbo. Lani smo zato v okviru MENT-a pod imenom CE/MENT organizirali neformalno srečanje domačih promotorjev, didžejev, producentov in drugih akterjev iz scene. Predvsem smo želeli malo povezati domačo sceno in se pogovoriti, s kakšnimi težavami in izzivi se soočajo domači organizatorji ter ugotoviti, kako pomagati. Po uspešnem srečanju smo prišli do ideje, da za letos sestavimo program, ki bo posebej osredotočen na elektronsko glasbo in bo vključeval strokovnjake iz te sfere. Domači sceni tako dajemo priliko, da se poveže z booking agenti iz Srednje Evrope, spozna predstavnike različnih založb in festivalov elektronske glasbe, prisluhne pogovoru s priznanim novinarjem Shawnom Reynaldom itd. Ta dodatni četrti dan in ideja za sobotni rejv pa je prišla spontano, tudi zato, ker letos praznujemo 10. obletnico.
Prvini festivala sta vsekakor žanrska pestrost in velik nabor izvajalcev. Kako snujete program in izbirate izvajalce?
Za snovanje programa je odgovoren vodja festivala Andraž Kajzer, ki že od samega začetka stavi na kvaliteto in raznolikost. Na festival se vsako leto prijavi več sto izvajalcev iz cele Evorpe, Andraž pa na podlagi prijav sestavi končni program, kjer so v ospredju slovenski, balkanski in srednjeevropski ustvarjalci, čeprav vsako leto gostimo tudi številne glasbenike iz drugih koncev Evrope in onstran.
V primerjavi z nekaterimi drugimi predstavitvenimi festivali MENT izstopa prav z izredno razgibanim programom, kar velja tudi za letošnjo edicijo, kjer boste lahko slišali vse od sodobnega metala in elektronike do različnih indie rock in pop zasedb, bolj eksperimentalnih glasbenih projektov, jazza, ambientalne glasbe, r’n’b-ja, punka, hardcora in številnih drugih zvrsti.
Zakaj obiskati MENT in kako najboljše doživeti festival?
MENT velja za festival glasbenih odkritij, saj v ospredju niso že uveljavljena imena, pač pa ustvarjalci, ki bodo krojili prihodnost evropske glasbe. Nedvomno predstavlja eno redkih priložnost, da v nekaj dneh odkrijete najbolj vznemirljiva imena iz različnih evropskih scen, za katera sicer nikoli ne bi slišali. Med drugim je MENT v zadnjih letih gostili tudi imena, kot so Molchat Doma in Black Country New Road, ki so kmalu po nastopu v Ljubljani doživeli svetovno slavo.
Najboljši način za polno doživetje festivala je potop v program. Verjamem, da je morda raziskovanje na prvi pogled zastrašujoče, saj program obsega več kot 80 izvajalcev, ampak odkrivanje nove muzike je lahko precej zabavno in nas vodi do nenadejanih presenečenj. Idealno je, če za vsak dan oziroma večer izbereš svoje favorite, potem pa sproti vidiš, kam te nese pot. Navsezadnje lahko na vsakem koraku, na vsakem prizorišču odkriješ kaj zanimivega.
MENT vsako leto izstopa s svojim zelo razgibanim programom. Tudi letos bo moč slišati vse od sodobnega metala in elektronike do različnih indie rock in pop zasedb, bolj eksperimentalnih glasbenih projektov, jazza, ambientalne glasbe, r’n’b-ja, punka, hardcora in številnih drugih zvrsti. Foto: Konstantin Kodrukhov on MENT
Česa se lahko obiskovalci letos najbolj veselijo, kaj bi izpostavili kot »must« dogodke, izvajalce?
Odvisno od okusov in starostnih skupin. Sam bi morda izpostavil premiero nove plošče domačih MRFY, njihove prve v angleščini, ki se bo zgodila na otvoritvenem večeru. Veliko je tudi zanimanja za londonski kvartet Los Bitchos, skupino glasbenic, ki se gibajo na meji med psihedeličnim rockom in latinskoameriško cumbio. Potem je tu še že omenjeni nastop britanskega techno mojstra Blawana in francoske techno didžejke u.r.trax v klubu K4. Nenazadnje pa ne gre pozabiti tudi nastopov drugih domačih izvajalk in izvajalcev, kot so Masayah, Regen, Nejc Pipp, Dora Tomori, Akaj, Eliaz in Hei’an, če jih naštejemo le nekaj.
MRFY bodo v Kinu Šiška premierno predstavili svojo prvo ploščo v angleškem jeziku, ki so jo snemali tudi v Londonu. Foto: Urša Premik on MENT
Kakšne so želje za razvoj festivala v prihodnosti?
To je seveda odvisno od različnih aspektov, od trendov v glasbeni industriji in finančne realnosti do globalnih dogodkov in drugih faktorjev. Na trenutke se zdi, da postaja organizacija festivalov vse bolj zakomplicirana. Pomembno vlogo igra pri tem nebrzdana inflacija, ki je stroške produkcije zelo povišala, če primerjamo situacijo pred pandemijo.
Seveda pa želimo še naprej razvijati in gojiti MENT-ovo platformo, ki je rasla zadnjih 10 let. Predvsem upamo na bolj stabilno financiranje, ki bi nas rešilo številnih skrbi in negotove usode. Trenutno še vedno delujemo na principu, da je lahko vsaka edicija zadnja edicija, zato dajemo vse od sebe.
Pred skoraj 60 leti so v Londonu postavili prvi bankomat na svetu. Pa veš, kaj so ljudje takrat uporabljali za dvig denarja? Odpustimo, če odgovora ne veš, saj je šlo za čeke, ki pa v Sloveniji nikoli niso bili preveč popularni. Verjetno smo se, sploh mladi, z njimi srečali izključno preko ameriške zabavne industrije.
Čeki so v Sloveniji ostali v ozadju, medtem ko so se ljudje preusmerili k bolj sodobnim načinom plačevanja. Kljub temu pa obstajajo posamezniki in podjetja, ki jih še vedno uporabljajo, vendar so to izjeme. Digitalizacija bo verjetno še naprej oblikovala načine, kako plačujemo, in čeki bodo še naprej tonili v pozabo. Poglejmo si šest razlogov, zakaj ta tradicionalen način plačevanja v Sloveniji nikoli ni padel na plodna tla.
Digitalizacija in alternativni načini plačevanja
V zadnjih letih se je digitalizacija plačil močno razširila. Ljudje pogosteje uporabljajo kreditne kartice, debetne kartice, mobilne aplikacije in spletne bančništvo za opravljanje transakcij. To je bolj priročno in hitrejše od uporabe čekov. Poleg tega so digitalni načini plačevanja manj obremenjujoči in omogočajo takojšnje prenose denarja.
Visoki stroški in zapletenost čekov
Čeki so lahko dragi za izdajanje in obdelavo. Poleg tega je njihova uporaba povezana z birokracijo, kot so podpisi, overjanje in pošiljanje. Ljudje se raje odločajo za enostavnejše možnosti, ki ne zahtevajo toliko administrativnih korakov.
Nizka priljubljenost čekov v Sloveniji
Čeki so v nekaterih državah še vedno priljubljeni, vendar v Sloveniji niso nikoli postali del vsakdanjega življenja. Ljudje se niso navadili nanje in jih ne uporabljajo pogosto. Namesto tega raje posegajo po drugih načinih plačevanja.
Varnostni pomisleki
Čeki so lahko tudi manj varni. Obstaja tveganje, da se izgubijo, ukradejo ali ponaredijo (gledamo tebe, Frank Abagnale). Digitalni načini plačevanja so bolj zanesljivi in varni. Ljudje se zavedajo teh tveganj in se zato izogibajo uporabi čekov.
Spremembe v zakonodaji
V Sloveniji so se zakoni in predpisi glede plačil spreminjali, kar je vplivalo na uporabo čekov. Nekateri trgovci ne sprejemajo več čekov zaradi teh sprememb. To je dodatno prispevalo k zmanjšanju priljubljenosti čekov.
Kulturni vpliv in navade
Tudi kulturni dejavniki igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju določenih načinov plačevanja. V Sloveniji so se že zgodaj oblikovale določene navade in preferenčne izbire. Čeprav so čeki v nekaterih državah del vsakdanjega življenja, v Sloveniji niso nikoli postali tako priljubljeni. Ljudje se raje držijo tistega, kar jim je bolj domače, in to so v tem primeru digitalni načini plačevanja.
Nekdanji ameriški predsednik in letošnji najverjetnejši predsedniški kandidat Donald Trump je prejšnji teden predstavil novo linijo čevljev. Gre za prvi uradni »merch«, ki v svoji kičasto zlati barvi odlično pooseblja Trumpov okus za modo.
Kič in blišč Trumpovih superg
Zlate superge, poimenovane Never Surrender High-Tops, ob strani krasi velika črka T, okoli ust čevlja pa je ovita ameriška zastava. Skratka, čevlji ne bi mogli biti bolj trumpovski, razen če bi imeli v stilu Rolls Royca na nartu še kipec Melanije. Superge je proizvajalec opisal kot moderne in udobne ter idealne za vsakega podpornika Donalda Trumpa.
Gre za zelo omejeno serijo čevljev, saj so jih izdelali le 1000. Vsaj deset superg naj bi nosilo tudi podpis nekdanjega predsednika. Prodajali so se za 399 $ (370 €) in pošli le v nekaj minutah. Med kupci pa ni bilo le gorečih Trumpovih podpornikov, temveč tudi posamezniki, ki so v omejeni seriji zaznali priložnost.
Hitro po razprodaji so se Trump čevlji znašli na različnih spletnih trgovinah, kjer dosegajo vrtoglave cene. Na spletni strani trgovine Ebay pravkar potekajo dražbe, na katerih je potrebno za superge odšteti vsaj nekaj tisočakov. V nekaterih primerih pa govorimo celo o desettisočakih. V času pisanja je absolutni prvak par, ki se prodaja za 45.000 $, verjetno pa bodo cene do trenutka, ko bo ta članek objavljen, še narastle.
1 od 3
Posnetki zaslona cen Trupovega mercha. Foto: on ebay
Trumpove superge se prodajajo za vrtoglavih 45.000 $. Foto: on ebay
Zločin in kazen
Predstavitev mercha časovno sovpada z odločitvijo sodišča, da morajo Donald Trump, njegova sinova in nekateri sodelavci plačati več kot 350 milijonov dolarjev kazni zaradi finančne prevare. Poleg kazni morajo plačati tudi obresti, kar nanese na skoraj 450 milijonov dolarjev.
Newyorško tožilstvo mu očita, da je lažno predstavljal svoje premoženje z namenom, da bi preslepil kreditodajalce. Trumpu poleg tega grozijo še štirje drugi kazenski postopki, tako na zveznem nivoju kot tudi na nivoju posamezne zvezne države. Pričakovati je, da bo večji del svoje kampanje preživel na zatožni klopi.
Na zgoraj omenjene očitke se Trump v svojem značilnem slogu le požvižga. Trdi, da gre za poskus diskreditacije s strani liberalnih medijev (in še česa drugega). Ne zdi se, da bi njegove volivce omenjeni postopki pretirano motili, saj rezultati javnomnenjskih anket kažejo, da nekdanji predsednik celo povečuje prednost pred Bidnom.
Prodaja superg verjetno ni namenjana pokritju kazni, ki jo mora plačati. Vsekakor pa Trumpovi novi čevlji nosijo – vsaj v slovenščini – določeno simboliko. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo novembra na predsedniških volitvah trenutnega predsednika in najverjetnejšega protikandidata dal na čevelj.
Millerjevo dekle (Miller's Girl) je erotični triler, ki ga je napisala in režirala Jade Haley Bartlett, v njem pa igrata Jenna Ortega in Martin Freeman. Film o razmerju med študentko in njenim profesorjem posega v tabu tematike, še globlje pa v klišeje in posledično v brezno povprečnosti.
Millerjevo dekle prikazuje razmerje študentke in profesorja
Ko naveličani profesor literature Jonathan Miller (Martin Freeman) spozna svojo novo študentko Cairo (Jenna Ortega), se mu razkrije nov svet. Kaj, če bi v svoji karieri končno dobil svojega varovanca oziroma varovanko, ki bi imel literaturo v malem prstu? Z mlado Cairo hitro navežeta stik, ki se kmalu razvije v nekaj več, v nekaj prepovedanega.
Brez dvoma si bo film skozi leta nabral svoje kultne privržence, kot so to v preteklosti storili filmi tipa Tok tok (Knock Knock, 2015) s Keanujem Reevesom, Ano de Armas in Lorenzo Izzo v glavnih vlogah ali celo Divje strasti (Wild Things, 1998) z Mattom Dillonom, Denise Richards in Neve Campbell. Že zvezdniški status Jenne Ortege, ki si je z vlogami v seriji Wednesday in filmih Krik nabrala veliko število oboževalk in oboževalcev, bo zadostoval. Enako je seveda z Martinom Freemanom, ki ga od mlajše soigralke ločuje 31 let, o njegovem talentu pa ne bi razpredali.
Gideon Adlon in Jenna Ortega v filmu Millerjevo dekle Foto: on tmdb
50 odtenkov univerzitetne knjižnice
Tako Freeman kot Ortega sta v filmu hkrati dobra in slaba, saj je tudi tako talentirani igralski zasedbi na trenutke težko povzdigniti tak scenarij na višjo raven. Spomnimo, da je slednji že več kot sedem let dostopen na internetu. Sprememb je malo, a bi pri teh imeli več razlogov, da so zgodbo spremenile na slabše. Morda je še najboljša vloga v filmu pravzaprav Gideon Adlon, ki upodobi Cairino prijateljico Winnie. Slednja prav tako zasleduje željo po odnosu z enim od profesorjem, ki ga upodobi Bashir Salahuddin.
Košček poguma in preostanek neumnosti. Nekako tako bi lahko opisali Millerjevo dekle, film, ki bi lahko dokaj zlahka posegel po kakovosti, a je raje ostal v segmentu, ki se mu reče brezveznost. Po toliko ocenah in mnenjih se morda niti ne bo zdel tako slab, važno je le, da gledalec pri sebi ve, kaj je v njegovem sporočilu oziroma zgodbi napačnega.
Martin Freeman in Jenna Ortega v filmu Millerjevo dekle Foto: on tmdb
Film je prepoln povzpetniškega dialoga, ki bi znal biti povšeči predvsem tistim, ki so zatrapani v kvazi akademsko govoričenje. Glavna lika poznata celotno zgodovino pisane besede in si knjižne citate tudi redno prebirata in predavata. Malo všečno in zelo kičasto. In če je na eni strani pravzaprav stilsko všečen film, je na drugi strani druga polovica filma, ki je abotna. Ko pride trenutek za moraliziranje, pademo v nesluteno grozoto slabosti.
Recimo bobu bob
Millerjevo dekle je film, ki ne presega povprečnosti, temveč s tabuizirano tematiko lebdi nekje pod njo. Ne le, da ne ponudi zaključka ali odgovora, ampak se mu tudi spretno izmika. Kot bi se bal reči, da gre za prepovedano razmerje, pedofilijo in še kaj z željo po prikazu neobstoječe sivine svojih likov.
Miller’s Girl (2024) Official Trailer - Martin Freeman, Jenna Ortega
Vse se je začelo kakšnega pol leta nazaj. Sedela sva vsak na svojem stolu, med nama pepelnik in gost dim. Bil je mešanica cigaret in dišeče palčke, v mraku sta delovala le še dva čuta: žgečkanje po grlu in sluh. Tistega večera nam je Spotify stregel s Queens of the stone age, Muse, Them Crooked Vultures, ki so ravno pravo ozadje za filozofiranje s kozarcem vina v roki. V trenutku zamišljenosti pa dim preseka ikoničen začetek I Am The Lightning. To so bili Des Rocs.
»Ni bed« sem rekel jaz.
»Zakon so« je rekla Tara. »Januarja igrajo v Milanu. A greva?«
In sva šla.
Pot v Milano
Milano je daleč. Tega se zaveš, ko ti v avtu že tretjič zaspijo noge, USB-ključek igra že drugi krog, tem za pogovor pa je zmanjkalo nekje pri Trstu. Pot bi lahko šteli tudi po boleče simetričnih nasadih dreves ob avtocesti, drugega pač ni za videti. Ravnina, industrijske cone in industrijska agrikultura. Na srečo naju je pot vodila mimo Gardskega jezera in prikupnega kraja imenovanega Sirmione, kjer je bil čas za malico.
Sirmione je zgodovinsko mesto na južni obali Gardskega jezera s posebnim adutom: staro mestno jedro je na otoku. V prvem stoletju pred našim štetjem je bilo Sermione letovišče za premožne Rimljane. Ob koncu rimskega imperija je služila kot utrdba za južni breg Gardskega jezera. Skozi srednji vek je spreminjala lastnike od manjših plemičev do Benetk in na koncu Habsburžanov. Vse do združitve Italije leta 1860. Zato lahko tam vidimo ruševine rimske vile, utrdbo Castello scaligero iz 13. stoletja in ohranjeno cerkev še iz časov Langobardov (zgrajena okoli 765 n. št.).
Razen utrdbe Castello scaligero, ki je ni mogoče zgrešiti, je prejšnji odstavek prišel naravnost z Wikipedije. Nama so bolj dišali sendviči kot turizem. Vseeno pa je ostal čas za sprehod po zgodovinskem otoku. Ker smo izven sezone, je bil center z glavnim trgom Piazza Carducci skorajda mesto duhov. A to ni ustavilo treh gostincev, ki so se prav šopirili z neznansko izbiro tortic in (kljub zimi) sladoleda. Prisežem, nikoli še nisem videl toliko sladoleda na tako majhnem prostoru.
Pot se je nadaljevala. Ravnine, industrijski kompleksi, njive. Table Milano 297, Milano 145, Milano 87. Pozno popoldne sva končno parkirala in se najavila v prenočišču. Pred koncertom se spodobi malo spočiti, nekaj pojesti in kaj popiti. Zavrtimo čas naprej za nekaj ur in že stojiva pred vhodom v Legends Pub – kraj kjer se bodo zgodile sanje, kot pojejo Des Rocs v pesmi Dream Machine.
Koncert
Koncertni del Legends Puba ni dosti večji od glavne dvorane ljubljanskega Orto Bara. Notri se nas je stiskalo kakšnih tristo in zaposleni za pultom je komaj dohajal s točenjem piva. Luči se ugasnejo, ostane le še oder in napeto čakanje v zraku.
Koncert je otvoril bend Christopher Shayne, ki so spremljali Des Rocs na turneji po Evropi. Zagrmeli so bobni, znižane kitare in bas, ki je kar jemal sapo. Christopher Shayne igrajo mešanico metala, swamp rocka in, kot pravijo sami zase, tradicij ameriškega juga. Eno uro se je treslo, headbangalo in dvigovalo pesti visoko v zrak. Redkokdaj slišimo izvajalca prvič in še v živo in nam postane všeč, a Christopher Shayne je to uspelo.
Menjave bendov so čisto posebna koncertna izkušnja. Če smo pozorni lahko vidimo kateri od roadiejev je novinec, kdo je glavni in kdo je najboljši. Za slednjega velja pravilo: dobrega roadieja se ne vidi. Usklajena ekipa štirih je v nekaj minutah pripravila oder za zvezdo večera Des Rocs.
Luči se zopet ugasnejo. Zdaj se zdi, da je tema še gostejša kot prej. Edina svetloba je prenosnik v kotu, ki predvaja uvodno matrico za prihod Des Rocs. Začeli so s pesmijo Dream Machine, ki je tudi naslov njihovega albuma in turneje. Najprej sta bila na odru le bobnar in basist. Potem pa je v epskem slogu kot diva na oder prišel glas in obraz Des Rocs – Daniel Rocco. Nisem najstnica, ki omedleva, ko na oder pride Harry Styles, vendar v tem trenutku sem jih razumel.
Daniel Rocco je eden najbolj unikatnih in karizmatičnih ljudi, kar sem jih videl. Opravljen je bil v črno-belo-rdeče usnje, z želatino v laseh, očali in nasmehom do ušes. Kot se je izrazila Tara: »tipček izgleda kot iz risanke.« Skakal je, plesal je, mahal z rokami kot otroci po preveč sladkarijah in njegov nasmeh ni zbledel niti za sekundo. Eno uro in pol. Basist in bobnar sta ostala nekoliko nevidena, vendar očitno je bilo, da Daniel črpa energijo tudi iz njune prezence. Ekstaza se je širila z odra med publiko in upam si staviti, da niti eden od poslušalcev ni bil razočaran. To je bil zadnji koncert evropske turneje in Des Rocs so ga naredili nepozabnega.
Po koncertu sva z nadhoda opazovala, kako se vkrcavajo v svoj avtobus na pot proti letališču. Naslednjega jutra so bili že v rodni ZDA.
“Gremo dam”
Najina pot domov se je zdela krajša kot do tu. Zamotila sva se z igrico štetja rumenih avtomobilov. Sledilo je pivo v Veroni. Tam sva skoraj obtičala na parkirišču, ker se jim je pokvaril tiskalnik. Zavedel sem se, da je osnovno znanje italijanščine nujno, saj oni pač nimajo osnovnega znanja angleščine. Tako sem kot tisti otrok, ki ga mati pripelje k zdravniku, nelagodno stal poleg, ko se je Tara dogovarjala z varnostnikom, da naju spusti iz parkirišča.
V Ljubljano sva se vrnila ob mraku. Cel dan na cesti človeka bolj utrudi, kot bi si mislil. Ostalo mi ni drugega kot zabubiti se v posteljo in prižgati Dream Machine.
Des Rocs - Bad Blood Live @ Legend Club, Milano, 29.01.2024
Žal je konec izpitnega obdobja in vrnil se boš v predavalnice svojega faksa. Seveda upamo, da si se v zadnjem mesecu izkazal, za prihodnje pa ti želimo čim več uspeha. Da boš lahko posegel po zvezdah, smo pripravili plonk listek 10 napak, ki jih študenti radi delajo med predavanjem. Ne počni jih še ti.
Pasivno poslušanje
Pasivno poslušanje vključuje zgolj poslušanje predavanja brez aktivnega ukvarjanja z gradivom. To se lahko zgodi, ko študent sprejme miselnost, da predavanje samo “odpelje čez ciljno črto”, namesto da si aktivno prizadeva razumeti in se iz tega učiti.
Pasivno poslušanje pogosto povzroči zmanjšano zadrževanje informacij, ker možgani materiala ne obdelujejo in kodirajo aktivno. Za boj proti pasivnemu poslušanju lahko uporabljaš tehnike aktivnega poslušanja, kot so postavljanje vprašanj, zapisovanje in miselno povzemanje ključnih točk med poslušanjem.
Delanje zapiskov je ključni vidik učinkovitega učenja med predavanji. Kadar ne delaš zapiskov, se zanašaš izključno na svoj spomin, da zadržiš informacije, kar je lahko nezanesljivo. Delanje zapiskov pomaga krepiti učenje z vključevanjem več čutil in pomaga pri organiziranju in sintetiziranju informacij za poznejši pregled. Učinkovito pisanje zapiskov vključuje zajemanje ključnih idej, konceptov in primerov na jedrnat in organiziran način.
Motnje, kot so mobilni telefoni ali stranski pogovori, preusmerjajo pozornost študentov stran od predavanja. Že kratke prekinitve lahko zmotijo tok obdelave informacij in povzročijo zamujeno vsebino. Da bi čim bolj zmanjšal motnje, lahko izklopiš elektronske naprave, sediš na mestu z minimalnimi motnjami in aktivno preusmeriš svojo pozornost, kadar koli opaziš, da tvoj um tava.
Sanjarjenje se pojavi, ko študent med predavanjem svojim mislim dovoli tavati ali pa se ukvarja z nepovezanimi mislimi. To se lahko zgodi, ko se študentu zdi snov nezanimiva ali mu predstavlja izziv ali ko je fizično ali psihično utrujen. Za boj proti sanjarjenju lahko vadiš tehnike čuječnosti, da ostaneš prisoten in osredotočen, kot je globoko dihanje ali aktivno ukvarjanje z vsebino s postavljanjem vprašanj ali povezovanjem z osebnimi izkušnjami.
Če prideš na predavanje, ne da bi pregledal gradivo, je težko slediti in razumeti kompleksne koncepte. Brez potrebnega osnovnega znanja boš morda težko razumel nove informacije ali jih povezal z obstoječimi koncepti. Da bi to rešil, bi moral pred obiskom predavanja pregledati dodeljeno literaturo, zapiske s predavanj ali gradivo prejšnjega predavanja, da si zagotoviš ustrezno pripravljenost.
Če ne postavljaš vprašanj ali ne iščeš pojasnil, ko ti nekaj ni jasno, lahko povzročiš nesporazume ali zmedo glede gradiva. Mnogi študenti oklevajo pri postavljanju vprašanj zaradi strahu, da bodo izpadli nevedni ali da bodo motili potek predavanja. Vendar pa je postavljanje vprašanj bistveni del učnega procesa in dokazuje aktivno ukvarjanje z gradivom.
Poskušanje večopravilnosti ali multi-taskinga z vključevanjem v druge dejavnosti, kot je pregledovanje e-pošte ali dokončevanje nalog drugih predavanje med poslušanjem razdeli pozornost in poslabša razumevanje. Možgani niso zasnovani tako, da bi se učinkovito osredotočali na več nalog hkrati, zato poskušanje večopravilnosti med predavanjem običajno povzroči zmanjšano učinkovitost obeh nalog. Za kar najbolj aktivno učenje med predavanji moraš čim bolj zmanjšati motnje in se v celoti posvetiti predstavljeni snovi.
Če ne sodeluješ aktivno v razpravah, skupinskih dejavnostih ali vprašanjih in odgovorih, lahko omejiš možnosti za globlje razumevanje in uporabo gradiva. Aktivno sodelovanje vključuje aktivno poslušanje, postavljanje vprašanj, izmenjavo idej in sodelovanje z vrstniki pri raziskovanju in uporabi konceptov v kontekstih resničnega sveta. Z ukvarjanjem z gradivom na različne načine lahko okrepiš svoje učenje in razviješ globlje razumevanje snovi.
Pristop k predavanju z negativno miselnostjo ali pomanjkanjem zanimanja lahko ovira motivacijo in pripravljenost za vključitev v vsebino. Negativen odnos se lahko kaže kot dolgočasje, apatija ali frustracija, zaradi česar si težko osredotočen in dovzeten za nove informacije. Da bi gojil pozitiven odnos, lahko poskušaš najti ustreznost in pomen gradiva, si zastaviti posebne učne cilje ter ohraniti odprt in radoveden način razmišljanja.
Če po predavanju ne pregledaš zapiskov predavanj ali gradiva tečaja, lahko sčasoma pozabiš pomembne informacije in imaš težave pri povezovanju konceptov. Pregled gradiva po predavanju pomaga krepiti učenje in prenaša informacije iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Vključi redne preglede v svojo študijsko rutino, da utrdiš svoje razumevanje gradiva in identificiraš področja, ki zahtevajo dodatno pojasnitev ali pregled.
Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.
KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE:
KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Hoče – v večnamenski športni dvorani
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
1.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
1.3.
Benedikt – v medgeneracijskem centru (stari vrtec)
7.30-11.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
4.3.
Šenčur – v športni dvorani
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
4.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
5.3., 6.3.
Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli
7.30-11.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
6.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
7.3.
Rimske Toplice – v Osnovi šoli
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
7.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
8.3.
Velenje – v mladinskem centru Velenje
7.-13.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
8.3.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
11.3.
Maribor – Študentski svet Univerze v Mariboru v prostorih FERI 8.-13.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
11.3.
Vrhnika – v Cankarjevem domu7-13., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
12.3., 13.3.
Maribor – prostorih dekanata Pedagoške fakultete
Maribor 8.-13.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
13.3.
Rogatec – v dvorani Grajske pristave
7.-10.30
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
14.3.
Litija – v Osnovni šoli Gradec
8.-14., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
14.3., 15.3.
Tinje – v Domu krajanov in gasilcev
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
15.3.
Jarenina – v osnovni šoli
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
18.3.
Bled – v Festivalni dvorani
7-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
18.3., 19.3.
Bohinjska Bistrica – v Bohinjski hiši
8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
20.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona
7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
20.3.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu
7.-11.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
21.3.
Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
21.3.
Logatec – v industrijski coni Zapolje – dvorana nad bazenom 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
22.3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu GornjaRadgona 7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
22.3.
Sladkih vrh – v osnovni šoli
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
25.3.
Kočevje – v prostorih športne dvorane7-13., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
25.3., 26.3.
Rogoza – v KS Rogoza
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
27.3.
Žalec – v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec
7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
27.3.
Laško – v Pivovarni Laško
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
28.3.
Cerknica – v Osnovni šoli
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
28.3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
29.3.
Fram – v osnovni šoli
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
29.3.
OPOMBA:
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.
Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.
Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00
Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.
Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto
Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.
Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364
Petek: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica
Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.
Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.
Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor
UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.
Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali 041/320-796. Pokličete lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
NOV URNIK:
Torek: 7.– 11.00
Četrtek: 7.– 11.00
Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota
UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino
Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.
Tel.: (02) 512 35 93
Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451. Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.
NOV URNIK:
Ponedeljek: 7.– 11.00
Sreda: 7.– 11.00
Transfuzijski center Celje
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.
Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si