Leto je v polnem štartu! Ne dvomimo, da si od premierne predstavitve novega burgerja slednjega že poskusil, a počasi. Časa imaš še dovolj, razveseliti pa te moramo z veselo novico. McPlant je v McDonald'su v tem času že dobil prijatelja, ki ga v letu 2024 preprosto moraš poskusiti. Zakaj?
Kaj je že McPlant?
McPlant je McDonald’sov burger, narejen z rastlinskim zrezkom svetovno znanega proizvajalca Beyond Meat. Ime izvira iz preprostega dejstva, da je rastlinski zrezek v celoti razvit iz rastlin (angl. plants), sam burger pa je bil razvit eksluzivno za McDonald’s, zato si zasluži predpono Mc.
Ne gre za enak burger kot je Špinača sir, saj McPlant po okusu, videzu in teksturi posnema meso, čeprav je narejen iz zelenjave. Omeniti moramo tudi to, da ga v meku niso označili za veganskega, saj obstaja možnost, da med pripravo na žaru rastlinski zrezek pride v stik z mesom. In kaj vsebuje McPlant?
Burger z rastlinskim zrezkom proizvajalca Beyond Meat. Poleg tega so v mehkem hlebčku s sezamom še sir čedar, rezina paradižnika, zelena solata, dve rezini kisle kumarice, sveža rdeča čebula ter izvirna majonezna omaka, gorčica in kečap
Mek predstavlja … McPlant Steakhouse
Sezonsko se McPlantu po McPlant Avokado pridružuje nov prijatelj. V zimskem času je to McPlant Steakhouse. Burger z rastlinskim zrezkom proizvajalca Beyond Meat. Poleg tega so v mehkem hlebčku s sezamom še rezina sira, zelena solata, rdeča čebula in odlična steakouse omaka.
Si med tistimi, ki so ga že poskusili? Kakšno je tvoje mnenje? Je tako okusen kot pravijo?
Zadeva je v letu 2024 tako precej logična. Odpravi se v meka in poskusi McPlant ali McPlant Steakhouse. No, seveda lahko zraven izbereš še marsikaj okusnega. Vsem novostim lahko slediš na spletni strani McDonald's in njihovih družbenih omrežjih.
V zadnjih letih smo se pričeli zavedati pomena lastnega zdravja in začeli delati na preventivi in načinih, kako ga kar najbolj okrepiti. Seveda je za zdrav duh v zdravem telesu najlažje poskrbeti z redno športno aktivnostjo. Raziskava, ki so jo v preteklem letu opravili v Sloveniji, je pokazala, da sta daleč najbolj priljubljena športa pohodništvo in kolesarjenje, saj je možnosti za tovrstno rekreacijo resnično veliko. S pohodništvom se tako danes rekreativno ukvarja kar 72 % vprašanih, s kolesarjenjem pa 51 %.
Željam Slovencem sledi tudi Glovo, večkategorijska platforma, ki omogoča dostop do različnih vrst izdelkov in jedi na zahtevo, njihova ponudba pa vključuje tudi enega največjih ponudnikov športne opreme in oblačil v Sloveniji – Intersport.
Skupina Intersport je eden vodilnih svetovnih trgovcev na drobno s športnim blagom, ki je že dolgo prisoten na slovenskem trgu in je nedvomno pomagal šport prinesti v vsakdan Slovencev.
Podjetji sta partnerstvo še poglobili, saj trenutno za ponudbo v aplikaciji Glovo skrbi 15 trgovin Intersport v 10 slovenskih mestih. Tako imajo uporabniki Glova zdaj dostop do več kot 5.000 izdelkov iz Intersportove ponudbe s hitro dostavo na dom v manj kot 35 minutah. Izbirajo lahko med 18 kategorijami izdelkov glede na šport, znotraj katerih so drsanje, fitnes, kolesarstvo, nogomet, košarka, tek, pohodništvo, nordijska hoja in mnoge druge. Še posebej pestro izbiro boste našli v kategorijah zimskih športov, saj so zimske počitnice že tu.
Raziskava je še pokazala, da 87 % Slovencev, ki se rekreativno ukvarjajo s športom, to počne zaradi svojega zdravja in boljšega počutja. Nenazadnje je to čas, ki si ga vzamejo zase in sami ali v družbi naredijo nekaj za svoje zdravje, zbistrijo misli in se razbremenijo vsakodnevnih skrbi. Naj manjkajoči kos športne opreme ne bo izgovor, da boste trening preskočili. Le dobre pol ure vas loči do boljšega počutja, ki vam ga lahko zagotovita Glovo in Intersport.
Poleg tega bodo novi uporabniki aplikacije Glovo v tednu od 19. do 25. februarja izkoristili ugodnost brezplačne dostave za naročila iz Intersporta oddana prek aplikacije.
Julija 1648, med zadnjimi spopadi tridesetletne vojne, je švedska vojska izropala Prago. Med dragocenostmi, ki so jih ukradli je bila tudi knjiga poznana kot Codex Gigas (dobesedno ogromna knjiga). Codex Gigas ni le znan kot največja srednjeveška knjiga na svetu, ampak se ga je zaradi njegove vsebine prijelo tudi ime Hudičeva biblija zaradi zelo nenavadnega celostranskega portreta Satana in legende, ki obdaja nastanek knjige.
Legenda o nastanku knjige Codex Gigas
Legenda pravi, da je kodeks ustvaril neki menih Herman Samotar v benediktinskem samostanu Podlažice blizu Chrudima na Češkem, ki je bil uničen v 15. stoletju med Husitsko revolucijo. Strokovnjaki za rokopis so potrdili, da je bila pri pisanju vpletena zgolj ena roka in podpis v besedilu (»Hermanus monachus inclusus«) prav tako nakazuje, da je bil za to ogromno knjigo zaslužen samo en človek.
Ena različica zgodbe pravi, da je Herman storil tako nezaslišane grehe, da so ga živega zazidali in ga prisilili, da je v odkup za te grehe prepisoval sveta besedila. Za dokončanje celotnega rokopisa bi potrebovali približno trideset let, tako da morda to drži. Če je tako, je Herman opravil kar temeljito pokoro.
Avtor naj bi rokopis izdeloval kar 30 let! Foto: on Wikipedia
Druga različica pa pravi, da je Herman prav tako grozovito grešil, kazen pa je bila nekoliko bolj srednjeveška. Preprosto bi ga zazidali in ga pustili umreti. Vendar naj bi Herman prepričal opata, da ga pusti pri življenju eno leto in obljubil, da bo v tem času ustvaril knjigo, ki bo samostanu prinesla večno slavo. Herman je pisal dan za dnem, noč za nočjo. Leto se je bližalo koncu, knjiga pa je bila šele v začetnih fazah. Prišla je polnoč zadnje noči, ki jo je imel Herman na voljo in smrt je bila pred vrati. Herman je bil jasno obupan in v svoji najtemnejši uri naj bi utrl pot, ki so jo v literaturi ubrali še mnogi drugi – svojo dušo je v zameno za dokončano knjigo prodal hudiču.
Ilustracija hudiča
Torej je jasno, katera izmed dveh različic legende je knjigi nadela ime Hudičeva biblija. Delno je to ime dobila zaradi zgodbe o nastanku, delno pa tudi zato, ker je na 290. listu rokopisa ogromna ilustracija hudiča. Nekateri pravijo, da jo je tja postavil Herman v zahvalo svojemu rešitelju. Drugi pa menijo, da je ilustracija avtoportret samega Luciferja.
Je to morda avtoportret samega Luciferja? Foto: on Wikipedia
Hudič na sliki je visok 50 cm, neposredno nasproti hudiča pa je celostranska upodobitev nebeškega kraljestva, tako da si nasproti stojita kontrastni podobi dobrega in zla. Hudič je prikazan od spredaj, čepeč z dvignjenimi rokami v dinamični drži. Oblečen je v bel predpasnik z majhnimi rdečimi črtami v obliki vejice. Te črtice verjetno prikazujejo repe hermelinovega krzna, običajnega simbola vladarjeve suverenosti. Nima repa, njegovo telo, roke in noge pa so normalnih človeških proporcev. Njegove roke in noge se končajo s samo štirimi prsti na rokah in nogah, ki se končajo z velikimi kremplji; njegovi kremplji in veliki rogovi so rdeči.
Ima veliko, temno zeleno glavo, njegovi lasje pa tvorijo nekakšno kapo gostih kodrov. Oči so majhne, z rdečimi zenicami, njegova ušesa z rdečimi konicami pa so velika. Njegova odprta usta razkrivajo majhne bele zobe, iz kotičkov njegovih ust pa štrlita dva dolga rdeča jezika. Dvojni jezik spominja na razcepljen jezik kače, eno od oblik Satana v krščanski ikonografiji.
Nekaj strani pred dvojno ilustracijo je napisanih z rumenimi črkami na počrnjenem pergamentu in imajo kar rahlo temačen značaj, nekoliko drugačen od preostalega kodeksa. Razlog za razbarvanje je, da so bile te pergamentne strani izpostavljene svetlobi, ko so bralci skozi stoletja obračali strani proti zloglasni ilustraciji.
Kaj skrivajo izgubljene strani?
Rokopis je sprva sestavljalo 320 listov pergamenta, danes pa je ohranjenih 310. Kdo je torej odstranil deset drugih listov? In kaj je bilo na njih?
Kodeks so si okoli leta 1648 prilastili Švedi, ko so izropali Prago in ga od takrat hranili v Kraljevi knjižnici v Stockholmu. Leta 1697, ko je na gradu izbruhnil hud požar so rokopis med poskusom reševanja knjig vrgli čez okno, zato bi lahko logično sklepali, da je iz stare knjige med padcem odletelo nekaj listov. Vendar pa so raziskave pokazale, da so bile strani iz knjige izrezane!
Preostali del knjige vsebuje staro in novo zavezo, seznam bratov, ki so živeli v samostanu, koledar svetnikov, kratko zgodovino Bohemije in nekaj navodil o izganjanju zlih duhov. Torej je več možnosti, kaj bi lahko bilo na teh manjkajočih straneh. Ni vam treba dolgo brskati po spletu, da bi odkrili različne teorije zarote o izgubljeni vsebini: skrivnosti, ki so preveč eksplozivne, da bi jih navadni smrtniki vedeli, kot so čarobni uroki, navodila za apokalipso itd.
Morda pa izgubljene strani skrivajo Pravilo svetega Benedikta Foto: victimewalker iz iStock
Vendar moramo razočarati vse ljubitelje teorij zarote, ker je razlog za izrezane strani precej preprost in razumljiv.
Švedska knjižnica domneva, da manjkajoče strani vsebujejo Pravilo svetega Benedikta, vodilo ustanovitelja reda benediktincev o samostanskem življenju.
Zakaj? Ko so tamkajšnji benediktinci zašli v finančne težave, so si v zameno za kodeks izposodili nekaj denarja od cistercijanov.
Opomba v kodeksu, ki beleži to izposojo, tudi navaja, da je v knjigi vpisano Pravilo svetega Benedikta. Pravilo je torej nekoč bilo vpisano, zdaj pa ga ni več.
Obljuba je bila izpolnjena
Na nek način je Herman izpolnil svojo obljubo, če jo je sploh kdaj dal. »Inclusus«, ki sledi njegovemu imenu v besedilu, lahko nakazuje zgolj to, da je bil samotar, ki je raje živel v samoti, kot da bi bil za kazen zazidan. Vendar pa nam legenda pripoveduje, da je Herman obljubil, da bo napisal knjigo, ki bo podlaškemu samostanu prinesla večno slavo. Skoraj tisoč let kasneje še vedno govorimo o Podlažicah, o njegovi knjigi in se sprašujemo, kaj je na njenih manjkajočih straneh.
Vesoljska slika teleskopa Hubble je videti kot prava barvna zmešnjava, znotraj katere pa se počasi ustvarja red. To je namreč posnetek nastanka zvezde, ki se dogaja razmeroma blizu nas. Gre za območje znano kot IRAS 16562-3959, ki leži znotraj Rimske ceste in je od Zemlje oddaljeno 5.900 svetlobnih let. Nova zvezda bo pripadala ozvezdju Škorpijon.
Slika je bila posneta s pomočjo Hubblove širokokotne kamere 3. Njegova podrobna barvna niansa pa je bila mogoča zaradi štirih ločenih filtrov. Le ti so iz visoko specializiranega materiala in omogočajo, da samo zelo specifične valovne dolžine svetlobe pridejo do senzorjev. To je koristno, ker nam lahko določene valovne dolžine svetlobe povedo o sestavi, temperaturi in gostoti območja.
Zvezda, ki nastaja v središču slike bo po ocenah približno 30-krat večja od našega Sonca.
Teleskop Hubble je posnel fotografije nastajanja zvezde Foto: Hubble & NASA, R. Fedriani, J. Tan on NASA
Kako zvezda nastane?
Zvezde se načeloma rodijo kot posledica fuzijskega zlitja atomov. Ta pa do tega sploh pride, potrebujemo oblak – oblak plina.
Prva stopnja nastanka zvezd so torej plinski oblaki imenovani meglice. V naši galaksiji so le ti precej pogosti. Tipične meglice lahko imajo premera mnogo svetlobnih let in vsebujejo dovolj mase, da nastane več tisoč zvezd, ki bi bile velikosti našega sonca. Večino plina v meglicah sestavljajo molekule vodika in helija, vendar večina meglic vsebuje tudi atome drugih elementov. Ti težji atomi so ostanki starejših zvezd, ki so eksplodirale v dogodku, ki ga imenujemo supernova.
Nepravilnosti v gostoti plina povzročajo gravitacijsko silo, ki potegne molekule plina bližje skupaj, kar lahko povzroči sesedanje meglice. Ko se plini zbirajo, izgubijo potencialno energijo, kar ima za posledico povišanje temperature.
Sesedajoči oblak se razdeli na veliko manjših oblakov, od katerih lahko vsak sčasoma postane zvezda. Jedro oblaka se sesede hitreje kot zunanji deli in oblak se začne vrteti hitreje in hitreje. Ko jedro doseže temperaturo okoli 2000 stopinj Kelvin, molekule vodikovega plina razpadejo na atome vodika. Sčasoma jedro doseže temperaturo 10.000 stopinj Kelvin in začne izgledati kot zvezda. Ko se oblak sesede na približno 30-kratno velikost našega sonca, postane protozvezda.
Ko tlak in temperatura v jedru postaneta dovolj visoka, da vzdržujeta jedrsko fuzijo, zunanji tlak deluje proti gravitacijski sili. Na tej stopnji je jedro približno veliko kot naše sonce. Preostala prašna ovojnica, ki obdaja zvezdo, se segreje in močno zasije v infrardečem delu spektra, saj zvezda vidne svetlobe še ne more proizvajati. Ko pritisk sevanja iz zvezde odpihne ovojnico, lahko nova zvezda začne svojo evolucijo.
Filmski svet se zadnjih nekaj let vztrajno ukvarja z biografijami legendarnih glasbenikov. Z ogromnim zaslužkom je navdušil Bohemian Rhapsody o frontmenu skupine Queen, svoje filme pa so dobili tudi Elton John z Rocketmanom in člani skupine N.W.A. v Straight Outta Compton, če izpostavimo tiste najboljše. Še preden bomo gledali filme o Michaelu Jacksonu in Bobu Dylanu se je v kinodvorane s svojim značilnim stilom življenja pripeljal Bob Marley. Kako se je izkazal film o Bobu Marleyju, za mnoge najboljšemu vseh časov?
Bob Marley v filmski biografiji
Pištole ne morejo ustaviti tega sporočila, pove Bob Marley nekje pri sredini biografskega filma, ki ga je režiral Reinaldo Marcus Green. Slednji se je podpisal pod film Kralj Richard o očetu Serene in Venus Williams. Zdi se, da mu biografije ugajajo, saj je Bob Marley enako gledljiv kot Bohemian Rhapsody, a z več srca in boljšim sporočilom. To pa ne pomeni, da nima svojevrstnih težav, saj se mu ne uspe povsem iztrgati iz krempljev klišejskega početja v takih filmih.
Kingsley Ben-Adir je Bob Marley, lahko bi rekel, da na enakem nivoju kot je bil Rami Malek Freddie ali kot je bil Joaquin Phoenix Johnny Cash. Izbran je bil s strani Marleyjeve družine, na prvem mestu sina Ziggyja, ki je bdel nad nastajanjem filma. Naučil se je peti, igrati kitaro in celo osvojil jamajški naglas. Njegova filmska žena Lashana Lynch, ki je upodobila Rito Marley je v svoji vlogi prekrasna, srce filma in moralni aspekt. Film prikazuje njegovo obdobje od sredine 70-ih let pa do njegove smrti leta 1981. Od vzpona do zvezdništva in mnogo prezgodnje smrti pri 36 letih.
Jamajška rapsodija, ki ne pobegne klišejem, a ima srce
Film se spotakne ob isto reč kot Bohemian Rhapsody. Na vsakem koncu sta bili predmet filma izjemni, legendarni in unikatni osebi, a filma se zdita standardno klasična in pravzaprav nič posebnega. Bob Marley zadosti potrebam, kaj več si ne upa. In tu je velika škoda, saj je ime dovolj za uspeh filma, a govorice bi znale škoditi sicer srčnemu in varnemu filmu. Če pustimo različna žanra glasbe ob strani je Bob Marley še vedno boljši film, kot je bil prej omenjena rapsodija bohemov. Na koncu koncev imata oba skupnega pretirano varovanje zapuščine o osebi, ki je na posterju. Tako imamo le to, kar je bilo ustvarjenega.
Rita in Bob Marley oziroma Lashana Lynch in Kingsley Ben-Adir Foto: on tmdb
In v tem segmentu ima Bob Marley veliko prednost v tem, da je film o Bobu Marleyju in sporočilu, ki ga je prenašal. Je film za ljubitelje njegove glasbe in njega samega, za ostale še vedno vreden ogleda, a se zdi dokumentarni film boljša izbira – kot pri Bohemian Rhapsody.
Bob Marley: One Love - Official Trailer (2024 Movie)
Ste že skušali fotografirati znamenitost s sijajem večernega neba v ozadju? Če ste, potem veste, da ni preprosto. V najboljšem primeru ste dobili temno silhueto objekta ali neizrazito ozadje. Ste pač zamahnili z roko. Razmere so prezahtevne že za fotoaparate, kaj šele za telefone. So res?
Ko bi le imeli telefon, ki bi prodrl skozi noč in posnel fotografijo nočnega prizora, kot ste si ga zamislili v svoji domišljiji. Bi ga imeli? Čarovnija se skriva v kamerah Ultra Lighting XMAGE pametnega telefona Huawei P60 Pro. Njegov izredni fotografski sklop sestavljata kar dve 48-milijonski kameri in še 13-milijonska kamera s širokim pogledom za povrh. Bistveni sta prvi, saj se glavna in telefoto kamera ponašata z izredno občutljivostjo na svetlobo. Zaradi impresivnih zmogljivosti pri šibki svetlobi lahko neverjetne posnetke posnamete tudi v temi. Ne glede na to, ali želite ujeti luno, zvezde ali oddaljeno znamenitost. Oziroma še bolje. Oddaljena nebesna telesa bodo v vsej svoji lepoti zasijala skupaj z zemeljskimi objekti, ki so vzbudili vaše zanimanje. Fotografiranje polne lune nad podrobno zajeto krošnjo drevesa ali poleg visokega nebotičnika s prepolnimi podrobnostmi na pročelju ni več nekaj, kar si zgolj želite.
Teleobjektivi povečajo in zajemajo oddaljene predmete brez izgube kakovosti. Ker pa je za to potrebna bolj zapletena optična zasnova, se pogosto poslabša svetlobni izkoristek. Tu je skrit razlog, zakaj imajo kamere z optično povečavo zaslonko f/2,4 ali celo še manjšo. Višja je vrednost zaslonke, manj svetlobe bo prodrlo skozi leče do tipala in manj svetel bo prizor. To se seveda pozna v slabših svetlobnih razmerah in še posebej ponoči. V tem se razlikuje Huawei P60 Pro. 48-milijonska telefoto kamer Ultra Lighting se ponaša z inovativnim tipalom RYYB SuperSensing in zaslonko f/2,1. Ta poveča količino svetlobe, ki vstopa v objektiv, za 178 %, zaradi česar so slike svetlejše in podrobnejše. A še pomembnejše je, da zlahka približate in fotografirate predmete z razdalje, tudi ko osvetlitev ni najboljša.
Ljubitelji narave lahko na primer z varne razdalje posnamejo bližnje posnetke divjih živali, ne da bi pri tem vznemirjali živali ali poslabšali kakovost slike tudi v najzahtevnejših svetlobnih razmerah, kot sta somrak ali gosti gozdovi. Medtem ko bodo popotniki od daleč posneli osupljive posnetke znamenitosti, arhitekture in pokrajine, pri čemer jim je na voljo neprimerljiva zmogljivost pri šibki svetlobi za fotografiranje ob sončnem vzhodu, zahodu ali ponoči.
A to še zdaleč ni vse. Ste poskušali posneti veličasten posnetek lune, pa ste dobili žalostno in neizrazito fotografiji? Nič več. Kajti to so zgolj še ene razmere, v katerih zasije Huawei P60 Pro. Zahvaljujoč funkciji Super Moon vam bo zagotovo uspelo posneti veličastni prizor z zemeljskim satelitom v polnih podrobnostih ob hkratni ohranitvi ostrine in jasnosti predmetov v ospredju. Odveč je dodati, da vam bodo vrhunske fotografije zavidali vsi, ki jih bodo videli. Še več, prepričani smo, da vam ne bodo verjeli, ko jim boste povedali, da ste jih posneli s telefonom.
Telefon P60 Pro nudi neomejene ustvarjalne možnosti. Svet okoli sebe boste ujeli kot še nikdar prej, oziroma kot da bi imeli v žepu profesionalni fotoaparat, zato boste pripravljeni ujeti vsak čaroben trenutek, podnevi ali ponoči
Na Manpower Slovenija v sodelovanju z organizacijo HR World Adria že četrto leto zapored organizirajo program HR Starter, ki je namenjen študentom dodiplomskih in magistrskih študijev katerekoli univerze. HR Starter je brezplačen spletni kadrovski tečaj, ki nadobudne mlade talente opremi z znanjem in veščinami, ki so potrebne za področje upravljanja s človeškimi viri.
V preteklih letih so na projektu sodelovali predavatelji in mentorji iz najuspešnejših podjetij v regiji, ki so z mladimi talenti delili svoje bogate izkušnje in znanja s področja HR (LIDL Slovenija, Outfit 7, Hisense Gorenje Europe, Winoa Abrasiv, Microsoft, A1, Kuehne+Nagel, Steklarna Hrastnik, Coca Cola, NLB, Phillip Morris, Erste Bank in drugi).
Cilj programa je študentom dvigniti nivo znanja in spretnosti za bodočo kariero na kadrovskem področju v sodobnih delovnih razmerah. Po opravljenem tečaju večina udeležencev svojo karierno pot nadaljuje v oddelkih upravljanja s človeškimi viri ter dobi svojo prvo prakso ali zaposlitev že kmalu po koncu projekta.
Kdaj in na kakšen način se bo izvajal program?
Program bo organiziran prek spleta, od 25. marca do 5. maja 2024.
Kaj lahko pričakuješ od programa?
Gre za spletni tečaj, ki ga sestavlja 30+ HR lekcij pravih HR strokovnjakov iz številnih podjetij.
Projekt dodatno vključuje še:
kadrovike kot mentorje,
skupinsko delo na kadrovskih študijah primerov,
vpogled v delovanje HR v številnih podjetjih,
dodatno gradivo za študente (dodatne lekcije in članki),
spletne dogodke za srečanje s kadrovskimi strokovnjaki in še globlje razumevanje kadrovske službe v praksi,
mednarodno izkušnjo s spoznavanjem študentov iz drugih držav.
Univerza na Primorskem je razpisala Javni poziv za pridobitev štipendije iz Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem v študijskem letu 2024/2025.
Štipendije iz Štipendijskega sklada UP
K prijavi Univerza na Primorskem vabi vse, ki izpolnjuje pogoje in se vpisujejo v študijske programe fakultet:
UP Fakultete za humanistične študije
UP Fakultete za management
UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
UP Pedagoške fakultete
UP Fakultete za turistične študije – Turistica
UP Fakultete za vede o zdravju
Na javni poziv se lahko prijavijo:
kandidati za vpisv študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP in
študenti, ki bodo v študijskem letu 2024/2025 vpisani v študijske programe 1., 2. ali 3. stopnje UP
Štipendijski sklad Univerze na Primorskem (v nadaljevanju sklad) temelji na partnerstvu med Univerzo na Primorskem (v nadaljevanju UP), občinami in gospodarstvom. Namenjen je nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom.
Rok za oddajo
Rok za oddajo prijave je 15. september 2024. E-vlogaje oddana pravočasno, če je oddanaod 15. februarja 2024 do vključno 15. septembra 2024.
Višina štipendije za študijsko leto 2024/2025 znaša najmanj 2.200,00 EUR!
V primeru, da štipendije podeli UP, znaša štipendija 2.200,00 EUR na študijsko leto. V kolikor obstaja interes, se lahko podelijo tudi višje štipendije, in sicer:
za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 80 do 89 točk, lahko štipendija znaša do 330,00 EUR/mesec oziroma do 3.300,00 EUR na študijsko leto;
za študente 1. in 2. stopnje, ki pri točkovanju dosežejo od 90 do 100 točk, lahko štipendija znaša do 550,00 EUR/mesec oziroma do 5.500,00 EUR na študijsko leto;
za doktorske študente lahko štipendija znaša do 1.200,00 EUR/mesec oziroma do 12.000,00 EUR na študijsko leto.
Pogodbe o štipendiranju so običajno tripartitne, sklenjene med UP, partnerji sklada (delodajalci) ter študenti. V primeru, da partner sklada (vlagatelj) ponuja študentu (prejemniku štipendije) tudi zaposlitev, ima študent s podpisom pogodbe možnost, da se po zaključenem izobraževanju zaposli pri vlagatelju vsaj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo.
Ljudje naravo pogosto vzamemo za zgled in celo najnaprednejši tehnološki procesi in iznajdbe pogosto temeljijo na posnemanju naravnih procesov. A kljub milijonom let evolucije celo v naravi najdemo neučinkovite, potratne in celo povsem odvečne procese.
Eden izmed njih je tudi fotorespiracija pri rastlinah. Gre za potratno reakcijo, s katero energije trošijo kisik in pri tem ne proizvajajo nič energije. Nekatere rastline so razvile posebne prilagoditve, s katerim se lahko fotorespiraciji izognejo – a tudi te imajo svojo ceno, ki jo rastline plačajo v obliki energijsko bogatih molekul ATP. Fotorespiracija pa še zdaleč ni pomembna le za rastline: zaradi globalnega segrevanja bo ta proces lahko tudi ključno vplival na rastlinstvo in celo kulturne rastline, ki bodo v prihodnosti še uspevale.
V rastlinah potekata fotosinteza in celično dihanje… ter fotorespiracija
Rastline sodijo med avtotrofe. V procesu fotosinteze oksidirajo vodo do kisika in obenem reducirajo ogljikov dioksid v ogljikove hidrate. Fotosinteza poteka le podnevi, saj zahteva sončno svetlobo kot vir energije. Proces se odvija v posebnih celičnih organelih, kloroplastih. Poleg tega imajo rastline tudi mitohondrije, tako kot živali, glive in ti! Kadar ni svetlobe, tam poteka povsem običajno celično dihanje in kisik se porablja. Poleg omenjenih reakcij obstaja še manj znana stranska reakcija fotorespiracije. Ta porablja kisik, vendar pri tem za razliko od celičnega dihanja ne proizvaja nič energije.
Fotorespiracijo katalizira encim Rubisco. Ta encim sicer igra ključno vlogo pri asimilaciji ogljikovega dioksida pri fotosintezi in je na Zemlji izmed vseh encimov najbolj zastopan. Katalizira adicijo ogljikovega dioksida ter s tem tvorbo novih vezi med ogljikovimi atomi. Vsebuje magnezijev ion, ki skupaj drži pravilno orientirane reaktante in stabilizira negativni naboj. Pri svojem delovanju je Rubisco zelo počasen: sposoben je namreč adirati le tri molekule ogljikovega dioksida na sekundo. Za potraten proces fotorespiracije pa je kriva nespecifičnost encima: v njegovo aktivno mesto se namesto ogljikovega dioksida namreč lahko veže tudi kisik. Atmosfero sestavlja približno 21 odstotkov kisika in le 0,038 odstotka ogljikovega dioksida. Za fotorespiracijo je še pomembnejše dejstvo, da je v čisti vodi koncentracija kisika približno 260 milimolarna, koncentracija ogljikovega dioksida pa le 11 milimolarna. Rubisco ima torej v kloroplastih precej veliko verjetnost, da naleti na kisik namesto na ogljikov dioksid.
Tropske rastline so našle rešitev
Pri višjih temperaturah je razmerje med koncentracijo kisika in ogljikovega dioksida v vodi še večje. To pomeni še večjo verjetnost za fotorespiracijo. Mnoge tropske rastline se potratni fotorespiraciji izognejo s fizično ločenim zbiranjem ogljikovega dioksida in Rubisco reakcijo. Pri teh rastlinah se ogljikov dioksid najprej fiksira v oksaloacetat v celicah mezofila. Oksaloacetat je molekula s tremi ogljikovimi atomi, zato te rastline označimo tudi kot C4 rastline (preostale rastline ogljikov dioksid vežejo v spojino s tremi ogljikovimi atomi, to so C3 rastline). Oksaloacetat se pretvori v malat, ta pa se transportira v celice, ki so ločene od celic mezofila in v katerih je encim Rubisco. Malat tam odda molekulo ogljikovega dioksida in se kot piruvat vrne v celico mezofila. V celicah z Rubiscom je lokalna koncentracija ogljikovega dioksida mnogo višja kot koncentracija kisika. S tem je tudi verjetnost, da bo Rubisco pomotoma vezal kisik, precej manjša.
C4 CYCLE
Bodo prevladale C4 rastline?
Poleti lahko opaziš, da v veliki vročini določeni »pleveli« lahko povsem podivjajo in nadvladajo preostale rastline. Povsem verjetno je, da so nekateri izmed teh plevelov predstavniki C4 rastlin. A to ni najbolj zaskrbljujoč pojav. Zaradi globalnega segrevanja bodo temperature postale bolj »tropske« tudi pri nas. To lahko poveča fotorespiracijo in s tem zmanjša učinkovitost C3 rastlin. V novih pogojih bodo uspešnejše C4 rastline, zato bomo morda priča velikim spremembam rastlinstva v zmernih geografskih širinah. Vse to lahko pomembno vpliva tudi na kmetijstvo in poljščine, ki jih bomo v prihodnosti gojili za prehrano človeštva.
V vesolju se začenja nova bitka. Na eni strani ZDA skupaj s partnerji iz Evrope, Japonske in Kanade proti Kitajski in Indiji. Vse države si želijo priti na Luno, kjer se jim nasmiha odkritje vode, ki bi bilo izredno pomembno za nadaljnje vesoljsko raziskovanje. Odisej oziroma Odysseus je prvi lunarni pristajalnik zasebnega podjetja, ki se mu ob uspešnem pristanku na luni nasmiha zapis v zgodovino. Na Zemljo pa je že poslal prve fotografije.
Odisej je posnel prve fotografije vesolja
Lunarni pristajalnik je robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavna naloga je določiti varno mesto za pristanek na Luni in nato raziskovati površje, da bi odkril vodo na njeni površini. Odisej je seveda v nenehnem stiku z Zemljo. Podjetje Intuitive Machines, ki je Odiseja tudi naredilo, je objavilo prve slike iz vesolja, ki jih je ta posnel.
Slike so nastale kmalu po izstrelitvi 15. februarja na vrhu rakete Falcon 9 podjetja SpaceX. Odisej je naredil selfije z Zemljo v ozadju. »Odisej podjetja Intuitive Mascines je 16. februarja 2024 uspešno posredoval svoje prve slike z misije IM-1 na Zemljo,« so zapisali v podjetju in na socialnem omrežju X delili prve štiri slike.
Odisej je zasnovan s pomočjo programa CLPS (Commercial Lunar Payload Services), ki ga je zasnovala Nasa v okviru programa Artemis. Artemis je odskočni program za vzpostavitev vesoljske odprave na Mars, ki ga želi NASA izvesti do leta 2030. Če bi šlo vse tako, kot so si pri Nasi zamislili, bi do konca leta 2024 na Luninem južnem tečaju že vzpostavili bazo s posadko.
Odisej se na svojo pot ni odpravil praznih rok. S seboj ima namreč šest Nasinih poskusov in tehnoloških demonstracij, skupaj s šestimi zasebnimi tovori.
Odisej ni prvi lunarni pristajalnik, ki ga je NASA poslala v vesolje. To priznanje pripada pristajalniku Peregrine, ki ga je izdelalo podjetje Astrobotic iz Pittsburga. Žal je Peregrine utrpel uhajanje goriva in je bil nadzorovano uničen na Zemlji.
Odisej za enkrat ne kaže tehnoloških okvar. Njegov pristanek na Luni pa je predviden za 22. februar. Odisej je prav tako prestal preverjanje motorja v vesolju. Iz podjetja so ob tem sporočili: »V podjetju Intuitive Machines smo uspešno zagnali prvi motor na tekoči metan in tekoči kisik v vesolju, s čimer smo zaključili zakon motorja misije IM-1. Ta zagon je vključeval izgorevanje glavne stopnje motorja s polnim potiskom in obrat dušilke navzdol, kar je potrebno za pristanek na Luni.«
Če bo Odisej uspel pristati na Luni, se bo zapisal v zgodovino, kot prvo zasebno vesoljsko plovilo, ki je pristalo na Luni. Srečno Odisej.
Will the US claim the first commercial moon landing? | DW News
