Kombinacije čokolade in sadja so lahko nekaj najbolj čudovitega na našem planetu, saj ustvarjajo harmonično ravnovesje sladkosti in bogastva. V prispevku najdeš 5 najboljših kombinacij sadja in čokolade, zakaj delujejo in kako jih lahko uživaš na najboljši način.
Jagode in temna čokolada
Zakaj deluje: Intenziven okus kakava temne čokolade dopolnjuje naravno sladkobo jagod. Rahla trpkost jagod je tudi v nasprotju z globokim bogastvom temne čokolade, kar ustvarja dobro uravnotežen profil okusa.
Kako uživati: Sveže jagode potopi v stopljeno temno čokolado za preprosto in elegantno poslastico. Lahko jih vključiš tudi v sladice, kot so s čokolado oblita jagodna nabodala ali torte.
Zakaj deluje: Robusten in globok okus temne čokolade poveča sladkost češenj. Kombinacija je klasična in ponuja bogato in razvajajoče doživetje, ki je hkrati prefinjeno in zadovoljivo.
Kako uživati: Poskusi s temno čokolado oblite češnje za razkošno poslastico. Kombinacijo vključi v dekadentno švarcvaldsko torto ali pa uživaj v preprosti skledi svežih češenj poleg koščkov temne čokolade.
Banane in mlečna čokolada
Zakaj deluje: Kremastost mlečne čokolade se harmonično ujema s sladkim in mehkim okusom banan. Ta kombinacija ponuja znan okus, ki pritegne široko občinstvo.
Kako uživati: Nareži banane in jih prelie s stopljeno mlečno čokolado za hiter in zadovoljiv prigrizek. Druga možnost pa je, da pripraviš smoothie iz banane in čokolade za osvežujoč užitek.
Zakaj deluje: Trpkost malin dopolnjuje sladkost bele čokolade in ustvarja čudovit kontrast okusov. Živahna rdeča barva malin dodaja tudi vizualno privlačen element združevanju.
Kako uživati: Združi sveže maline z belo čokolado v sladicah, kot so torte in cheesecaki. Priljubljena izbira so tudi mafini ali kolački z belo čokolado in malinami.
Zakaj deluje: Tropska sladkost in rahla pikantnost manga dopolnjujeta kremasto in sladko naravo mlečne čokolade. Ta kombinacija združuje eksotične in znane okuse ter ustvarja edinstveno in nepozabno izkušnjo okusa.
Kako uživati: Pripravi solato iz tropskega sadja s koščki svežega manga in ostružki mlečne čokolade. Sladoled z mangom in mlečno čokolado ali sladica s čokolado in mangom sta prav tako ustvarjalna načina za okušanje te kombinacije.
Najboljše čokoladne reči najdeš pri Rokmarju, da boš lahko noro užival v sadni kombinaciji. Celotno ponudbo vročih čokolad najdeš na spletni strani Rokmarja, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profilu. Uživaj in slasten tek!
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je bilo ustanovljeno leta 1955 in velja za prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Okoli leta 1980 je naredilo nov korak in svoj program, v katerem povezuje politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. V letošnji sezoni izhodišče ustvarjanja predstavlja ljubezen in nosi naslov: Sezona ljubezni in teh stvari.
Mladinsko ni zgolj mladinsko
Slovensko mladinsko gledališče si v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.
Sezona 2023/2024 je namenjena ljubezni in poteka pod geslom Sezona ljubezni in teh stvari.Ljubezen, ta zagonetni pojem, ki se že od pamtiveka krčevito upira našim prizadevanjem, da bi ga doumele_i brez pomoči metafor, ga bodo poskušale_i uprizoriti kot moralni imperativ – kaj imperativ, bodimo raje patetično ambiciozne_i: kot gonilno silo upora v svetu, ki mu v njegovi potrošniški blaznosti niti ni več treba zatirati teles, saj vedno bolj učinkovito nadzoruje naše duše.
Izbrali smo nekaj predstav, ki so vsekakor vredne ogleda.
Angeli v Ameriki, gejevska fantazija na nacionalne motive Tonyja Kushnerja, so po praizvedbi postali gledališki dogodek, kanon poznega dvajsetega stoletja in avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine. Ta razprostranjena dvodelna drama v osmih dejanjih preizpraša celo vrsto paradoksov – življenje, obdano s smrtjo, upanje, ki ga je najedel obup, bes v srčiki nežnosti.
Kushner zajame pozno dvajseto stoletje, zimo, ki združuje leti 85 in 86, čas pošasti, ko stari svet razpada in se drobi, novi svet pa se še ni vzpostavil; ko stari bogovi padajo, novi pa se še niso rodili; ko mladost umira, stare ideje pa se prijemljejo kot plevel, ki čaka, da bo izrut.
Angeli v Ameriki so drama ostre in široke diagonale, ki spaja žive in mrtve, raj in pekel, levico in desnico, komunizem in kapitalizem, angele in ljudi, svetnike_ce in demone_ke, disko in pogreb. To je čas katastrofe, nujnosti, tektonske plošče se premikajo, smrt riše koncentrične kroge, apokalipsa pa nestrpno čaka. V drami sledimo prestrašenim otrokom nekega okrutnega obdobja, zdravim in bolnim, ki so v valu epidemije aidsa sežeti na vsega nekaj prijateljskih vezi in naključij. Nekje v New Yorku se zapira neverjeten ljubezenski štirikotnik in v času, ko je edinole smrti za odmet, vsak_a od protagonistov_k zahteva še življenja, še malo ljubezni za povrh. In vsakteri_a od njih, čeprav razgaljen_a in ranljiv_a, bo kljub prepovedi in tveganju še naprej dirjal_a, grabil_a in hlepel_a. Skratka, hlastno živel_a.
Angeli v Ameriki / Angels in America (vabilo/invitation)
Argonavti
Po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson napisal Tomasz Śpiewak
Režija: Michał Borczuch
Z anonimnimi sogovornicami_ki so se pogovarjale_i igralke_ci predstave.
Premiera: 9. 12. 2023
Igrajo: Mark Jacob Cavazza, Damjana Černe, Daša Doberšek idr.
Ameriška pisateljica Maggie Nelson v Argonavtih na podlagi svoje biografije, nosečnosti in materinstva pripoveduje zgodbo o tem, kako različni družbeni mehanizmi, pravo in predsodki vplivajo na družino in odnose v njej. Nelson ne živi v tradicionalni heteronormativni družini, je v zvezi s trans osebo.
Za avtorico in glavno junakinjo knjige je najpomembnejše ustvariti si družino in roditi otroka. Izkaže pa se, da njena popolnoma običajna potreba ni v skladu niti s tradicionalnimi heteroseksualnimi normami in modeli družine niti s postulati feminističnega lezbičnega kroga, ki mu pripada. Junakinja knjige tako začne težko pot, na kateri premaguje lastne predsodke in predsodke okolice. Njena pot nam govori o tem, kako močno lahko mnenje in sodbe okolice vplivajo na naše individualne odločitve.
Predstava je zasnovana na življenjski zgodbi Maggie Nelson in na posebej za ta namen izvedeni raziskavi, v kateri bodo sodelovali netipični, nenormativni pari in družine ter aktivistke_i, ki se za njihove pravice borijo v Sloveniji. Kako v Sloveniji takšni pari in družine živijo? Kako novi zakoni o partnerskih zvezah vplivajo na njihova življenja? Kakšne omejitve obstajajo v navidezni demokraciji in ob enakih pravicah za vse? In koga novi liberalizirani zakoni pravzaprav izključujejo? Kdo ostaja zunaj prava, kodeksov, ustave ali naprednih gibanj? Je strpnost, ki ne izključuje nikogar, mogoča? In končno, ali kaj takega, kot je norma, sploh obstaja? Slovenija v postkomunistični Evropi velja za zelo liberalno državo. Je morda Slovenija ta mitska dežela strpnosti, v kateri so naše intimne potrebe in želje mogoče in sprejete?
Argonavti/Argonauts (trailer)
Slovenija šteje
Režija: Sebastian Nübling
Premiera: 5. 4. 2024
Slovenija šteje je avtorski projekt priznanega nemškega režiserja Sebastiana Nüblinga, ki se v gledališču rad loteva manj uveljavljenih načinov dela. V Mladinsko prihaja skupaj z nebinarno_im glasbeno_im ustvarjalko_cem (they/them) Jackie Poloni. Izhodišče projekta so različni stereotipi in avtostereotipi o naši državi, tisto, kar drugi mislijo, da smo, in tisto, kar si o sebi mislimo same_i.
S sopostavljanjem različnih statističnih podatkov bomo poskušale_i takšna imaginarna prepričanja soočiti z realnim stanjem in prikazati analitično sliko naše družbe. Skupaj z igralkami_ci Mladinskega in gostjami_i bo slovensko-nemška ekipa umetnic_kov na osnovi raziskovanja med drugim poskušala odgovoriti na vprašanji, koliko Slovenija šteje in koga šteje, pa tudi, kje pravzaprav smo, ko vse skupaj seštejemo in odštejemo.
Bertolt Brecht
Sveta Ivana Klavniška
Režija: ErosAntEros
Koprodukcija: Gledališče Emilie Romagne ERT / Narodno gledališče, Slovensko mladinsko gledališče, TNL – Luksemburško narodno gledališče, Stalno gledališče v Bolzanu, ErosAntEros – POLIS Teatro Festival, v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana
Premiera: april 2024 (Bologna), november 2024 (Ljubljana)
Ekonomija, kapital, finančne špekulacije, izkoriščanje delavk_cev so vodilne teme Brechtove Svete Ivane Klavniške, napisane po velikem zlomu Newyorške borze leta 1929, ki je najprej v ZDA in nato v Evropi povzročil desetletno gospodarsko krizo, propadanje industrije, zapuščanje zemlje, brezposelnost, revščino – vse do začetka druge svetovne vojne.
Danes smo v nenehni krizi, proizvodna središča so se premaknila, velike delavske množice ne živijo več na privilegiranem Zahodu in lastnike je teže prepoznati, vendar se izkoriščanje živih bitij in virov ni končalo; nasprotno, prišlo je do novih sprememb – globalnega segrevanja, vojn, pandemij, energetske krize –, ki so vse posledice istega bolnega gospodarskega sistema.
Zaradi vsega tega je Sveta Ivana Klavniška še zmeraj sodobno besedilo, saj se ukvarja s temami, ki so nam blizu, in ponuja možnost, da jih s pomočjo dokumentarnih videoposnetkov povežemo v dialektičen odnos z našo sedanjostjo. In če so milijarderji znova prebrali Marxa, da bi kapitalizem rešili pred njim samim, me_i znova prebiramo Sveto Ivano Klavniško, da bi se ga osvobodile_i.
V uprizoritvi bomo Brechtove besede zaupale_i igralkam_cem, ki govorijo različne jezike, saj lahko v času globalizacije samo s skupnimi močmi dosežemo revolucijo, ki bo prihodnjim generacijam zagotovila, da bodo še živele na tem planetu. Glasbo za predstavo bo ustvarila kultna skupina Laibach, ki bo tudi v živo nastopila na odru.
Mlado Mladinsko
Umetnost vojne/umetnost miru
Režija: Ana Duša
Premiera: januar 2024
Druga generacija Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz, raziskuje temo vojne in miru. V kaotičnem in vedno bolj nasilnem času, ko je umetnost (še vedno ali spet?) pomemben način artikulacije družbenega dogajanja in premisleka o njem, odpiramo gledališki prostor mladim na robu odraslosti, ki pri nastanku predstave sodelujejo s članicami_i igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Izhodiščna spodbuda za nastajajočo predstavo je bil začetek rusko-ukrajinske vojne, ki se dogaja v času, ko liberalni del zahodne civilizacije svoje mlade vzgaja v zagrizene individualistke_e in pacifistke_e, hkrati pa z grozo opazuje, kako Evropo preplavlja val antihumanizma, pod katerim se uklanja država za državo. Ko se sprašujemo, kako je to mogoče, nam v oči pade majhna, a ne nepomembna podrobnost: več kot 2500 let stara vojaška razprava Umetnost vojne kitajskega stratega in filozofa Sunzija, ki jo še vedno obravnavajo v okviru vojaških in obramboslovnih študij, je hkrati priljubljeno čtivo za sodobne ekonomiste, direktorje, politike …
Kaj to pove o naravi zahodnih demokracij in njihovega humanizma? Je oboroženi spopad zgolj najbolj groba manifestacija sistema, ki ga tako ali tako živimo? V pripovedih ljudi, ki so preživeli vojno (svetovno, balkansko ali katero drugo), se tako znova in znova pojavljajo tudi zgodbe o tem, kako so posameznice_ki tvegale_i življenje za katero od pravic, ki se nam danes zdijo samoumevne: pravico do izobrazbe, pravico do umetnosti in pravico do imena.
Še nekaj izvrstnih ponovitev prejšnjih sezon, ki so še vedno na sporedu!
Nova pošta: 6
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana
Premiera: 31. 3. 2018
Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc
19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj.
Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili?
Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?
Nova pošta: Gejm
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana
Besedilo je nastalo na podlagi pričevanj, zbranih v bazi podatkov Border Violence Monitoring Network.
Premiera: 10. 6. 2020
Igrajo: Primož Bezjak, Sara Dirnbek, Maruša Oblak idr.
Ljudje, ki so prepešačili pol sveta, da bi pobegnili pred vojnami, preganjanjem, nasiljem in uničujočo revščino, zadnjih dobrih sto kilometrov poti, ki jih v Bosni in Hercegovini še loči do njihovega cilja v Evropski uniji, imenujejo gejm (iz the game – igra).
Gejm nima pravil, zakoni ne veljajo, policijska pooblastila so neomejena, nasilje vse brutalnejše, nevarnosti vse večje, možnosti pa vse manjše in poti čedalje bolj oddaljene … Številni poskušajo večkrat, tudi dvajset-, tridesetkrat: enkrat jim mora uspeti. Za marsikoga se gejm konča usodno. Na naših mejah je po dostopnih podatkih življenje do zdaj izgubilo okoli dvajset ljudi. Avtorski projekt Gejm preizprašuje vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za življenje in usodo ljudi na begu.
Nova pošta: GEJM / The Game
Elfriede Jelinek: Ljubimki
Režija: Nina Ramšak Marković
Po prevodu Slava Šerca priredil Milan Ramšak Marković
Premiera: 11. 2. 2023
Igrajo: Primož Bezjak, Daša Doberšek, Boris Kos idr.
Roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco.
Nina Ramšak Marković s sodelavkami_ci se je osredotočila na idejo romantične ljubezni kot enega izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno –, ki se ne razkrije kot nekaj, kar bi v idealni meščanski družbi lahko odpravile_i kot napako, temveč kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot v naši buržoazni družbenosti njena vedno navzoča značilnost, kot njena senca.
Ljubimki / Women as lovers (trailer)
Simona Semenič: žbam!
Režija: Vito Taufer
Premiera: 16. 12. 2022
Igrajo: Dario Varga, Jurij Drevenšek, Ivan Godnič idr.
Vito Taufer je na oder postavil novo besedilo Simone Semenič žbam!. Avtorica se je v njem posvetila petim ženskam različnih profilov in različnih družinskih okolij, ki kot ljubiteljice pripravljajo avtorsko uprizoritev s poetičnim, dasi nekoliko skrivnostnim naslovom dívčí válka. Spolno preobrnjena zasedba in igra v igri sta v uprizoritvi, v katere središču so preizpraševanje spolnih vlog, seksizem in trenja med spoloma, poskrbeli za dodatno pomensko plast, pa tudi podprli na trenutke tesnoben preplet komike in groze. In kaj je dívčí valka? To je ‘zgodba iz osmega stoletja' o tem, ‘da dekleta iz lipovega lesa namesto žlic in šefel rezljajo kopja in loke, s katerimi jih potem pobijejo / brez milosti / samo žbam'. Jih? Koga?
žbam! (trailer)
Simona Semenič: še ni naslova
Režija: Tomi Janežič
Izhodišče za ustvarjalni proces je mit Don Juana.
Dodatno besedilo so prispevali ustvarjalci predstave.
Premiera: 6. 10. 2018
Igrajo: Neda R. Bric, Daša Doberšek, Tomi Janežič
Don Juan je eden tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče si ga je vzel tudi Tomi Janežič z ekipo, ki se mu je raziskovalno in laboratorijsko približevala vso prejšnjo sezono. Vzporedno s tem je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič z naslovom še ni naslova. Avtorica se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj – ki se vsa zlijejo v celoto v enem samem hipu, enem samem utripu srca. V trenutku, ki je potreben, da telo, ki zdrsne z ležišča, trešči na trda tla. Besedilo se je, kot se je izkazalo, izvrstno povezalo z gradivom, nastalim na vajah, in Janežič ga je subtilno združil v bogato, razplasteno celoto, ki dodaja še en pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.
Ko boste za svojo zbirko čevljev izbirali nov par ženskih škornjev, boste zagotovo razvajeni. V ponudbi najdete vse od nizkih gležnarjev do atraktivnih škornjev do kolen ali praktičnih zimskih škornjev za sneg. Ne skrbite, izbire je več kot dovolj za različne stile in priložnosti.
Čeprav je ponudba na trgu res bogata, je zelo pomembno, da najdete model, ki ustreza vašim potrebam, željam in obliki telesa. Zdaj se morda zdi, da je pred vami težka naloga, a v nadaljevanju vam bomo podali nasvete, ki vam bodo pomagali izbrati model, ki vam bo najbolj ustrezal.
Ne glede na to, kako nam je vsem pomemben videz škornjev, ne smete zanemariti praktičnosti. Škornji s peto morda niso zelo praktični, če ste veliko časa zunaj in ste izpostavljeni »spolzkemu terenu«. V kolikor ste na relaciji dom-avto-pisarna, potem lahko razmislite tudi o prvi možnosti, torej izberite gležnjarje s peto.
Gležnarji
Ta vrsta ženskih škornjev poudari gležnje (malo laskavo) in je precej raznolika, zato lahko suvereno trdimo – vsak bi moral imeti par gležnjarjev v svoji garderobi. Preprosto zato, ker jih lahko stiliramo za čisto vsako priložnost. Greste v bar iz pisarne? Gležnarji. Nočni izhod? Gležnarji. Sprehod po parku? Gležnarji. In tako v nedogled. Model s peto in/ali brez, ni pomembno. So praktični, enostavni za obuvanje in izgledajo neverjetno trendovsko v kombinacijah z oblekami, krili in kavbojkami.
Chelsea škornji
Gre za ženske gležnjarje, ki izvirajo iz viktorijanske dobe. Ime so dobili po bogati londonski četrti. Chelsea škornji so ozkega kroja in imajo na vsaki strani prepoznaven elastični del (gumo). Ti škornji so najpogosteje z ravnim podplatom, čeprav so zelo priljubljeni tudi modeli s peto. Kombinirate jih z belo bluzo in kavbojkami, z obleko za eleganten pisarniški videz ali v kombinaciji z vašim najljubšim krilom, puloverjem in najljubšim plaščem.
Škornji čez kolena
Drzni, a presenetljivo enostavni za kombiniranje. Škornji čez kolena dodajo obleki poseben pečat. Kombinirate jih lahko s kratkimi krili, oblekami, volnenimi kratkimi hlačami, suknjičem ali s skinny jeansom. Odlične so v hladnejših mesecih, saj prekrijejo vaše noge skoraj v celoti, a vseeno vašemu videzu dajo pridih skrivnostnosti.
Visoki škornji do kolen
Škornji do kolen so še ena dobra izbira za hladnejše sezone. Zagotavljajo, da boste izgledali elegantno in da vam bo toplo. Škornje do kolen lahko kombinirate na boho-chic obleko ali pa preprosto cvetlično obleko. Odlična izbira je tudi kimono, ki ga kombinirajte s škornji z resicami. Bomber jakna, oversized majica s kratkimi rokavi in ozke kavbojke se bodo odlično podale k temu trendovskemu modelu škornjev.
Jahalni škornji
Jahalni škornji so še ena klasika, ki je bila prvotno zasnovana za zelo specifičen namen. Seveda za jahanje konjev. Škornji sežejo nekje do kolen in imajo običajno povsem raven podplat (redkejši so modeli z majhno peto), zaradi česar so idealni za posebne priložnosti. Za udobno, a elegantno obleko kombinirajte te ženske škornje s svojim najljubšim parom kavbojk, prevelikim toplim puloverjem in dodajte eleganten usnjen nahrbtnik. S tem boste ustvarile pravi kavbojski western videz.
Bikerski škornji
Če želite svoj videz popestriti v stilu rokenrol zvezde, izberite model z žepki, zakovicami in debelim podplatom. Ta model ženskih gležnjarjev je namenjen damam, ki rade svojim outfitom dodajo malo drznosti. So topli in čvrsti, neverjetno nosljivi (vendar ne pozabite, da so idealni za bolj elegantne priložnosti). Svojim najljubšim oblekam dodajte pridih tako, da jih kombinirate s prevelikim suknjičem – popolna kombinacija ženstvenosti in sproščenosti.
Pri tem seveda mislimo predvsem na škornje znamk Ugg in Inuikii. To so ultra topli ženski gležnjarji, ki jih obožujejo dame po vsem svetu. Preprosto, ali jih obožuješ ali pa jih ne želiš razumeti. Srednje poti ni. Iščete popolne ženske škornje za tek po opravkih pri temperaturah pod ničlo? Potem so prava izbira za vas. Kombinirajte jih z debelimi nogavicami, krilom in puloverjem. Morda s preveliko srajco in toplimi hlačnimi nogavicami. Karkoli izberete, ne boste zgrešili. Upamo si trditi, da gre za obutev, ki jo zlahka kombinirate k vsakemu outfitu.
Škornji za sneg
Zasnovani so tako, da ščitijo stopala pred mrazom, hkrati pa jih ohranjajo suhe tudi, ko smo v in na snegu. Če ste mislili, da je pri snežnih škornjih pomembna le njihova funkcija, ste se motili. Ljubiteljice mode jih kombinirajo kot popoln modni dodatek, tako da izgledajo šik tudi na smučišču. Pogosto jih opazimo na mestnih ulicah pri drznih damah, ki jih kombinirajo z udobnimi hlačnimi nogavicami, debelim pletenim puloverjem, puhasto jakno ali jakno iz umetnega krzna.
Ameriko pretresa veliko zločinov, ki negativno vplivajo na prebivalce in soseske v katerih živijo. Da bi ta negativen trend obrnili, so mesta poskusila že marsikaj. Veliko presenečenje pa je, da je tisto, kar je naredilo res veliko spremembo, ozelenjevanje zapuščenih parcel. Je to nekaj, kar bi lahko uvedli tudi pri nas?
Pomen zelenih površin pri zmanjšanju nasilja
Čiščenje zapuščenih parcel in ustvarjanje skupnih vrtov ne poskrbi le za to, da se soseska počuti varnejšo. Vedno več dokazov kaže, da res postane varnejša.
Dokaz tega je mesto Flint v Michiganu, kjer so bile do pred kratkim večje neurejene površine. Bile so porasle z visoko travo, ki je ulicam dajala zanemarjen pogled in zaradi visoke trave je slaba vidljivost celo ovirala promet. To je bilo pred približno desetletjem, ko je bil Flint znan po visokem številu nasilnih zločinov. To se je spremenilo leta 2014, ko je vodna kriza prisilila oblasti, da so preuredili sosesko. Presenetljivo je to sovpadalo s padcem nasilnih kaznivih dejanj. Ta so od leta 2012 ko je bilo prijavljenih 2774 nasilnih kaznivih dejanj do leta 2022 padla na 985.
Zaradi odseljevanja prebivalstva je veliko zapuščenih parcel izgubilo upravnike. Sedaj projekt Clean and Green skrbi za te parcele. Projekti ozelenitve, kot je ta, ohranjajo zapuščene parcele, bodisi s košnjo ali pa jih preuredijo v vrtove in parke.
Raziskovalci, ki so preučevali učinke ozelenitve v Flintu, Filadelfiji, Youngstownu, Ohiu in drugih starih mestih so ugotovili da ozelenitev dejansko zmanjšuje nasilne zločine. »To je ena najbolj presenetljivih in z dokazi podkovanih ugotovitev, kar sem jih dobil v svoji 34-letni karieri raziskovanja,« pravi Marc A. Zimmerman, profesor na šoli za javno zdravje Univerze v Michiganu.
Pregled 45 dokumentov je pokazal, da prisotnost zelenih površin, vključno s parki in drevesi, zmanjšuje kriminal v mestih. V Filadelfiji so raziskovalci odkrili povezavo med sajenjem trave in dreves ter napadi s strelnim orožjem.
In v Flintu so Zimmerman in njegovi kolegi primerjali ulice, kjer so člani skupnosti vzdrževali prazne parcele preko projekta Clean & Green z ulicami, kjer so prazne parcele samevale več kot pet let. Vzdrževani predeli mest so imeli skoraj 40 odstotkov manj napadov in nasilnih zločinov. Druga študija je pokazala, da je bilo v segmentih sosesk z vzdrževanimi zelenicami nižja stopnja trpinčenja otrok.
V Flintu se je od leta 2015 do 2018 na območjih, kjer so bile prazne nepremičnine vzdrževane s strani prebivalcev, zmanjšalo število resnih, nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj s strelnim orožjem – kot tudi kazniva dejanja, katerih žrtve so bili mladi.
Preučevali so zelo različne vrste ozelenitev, od samo košnje praznih parcel do postavitve javnih vrtov, parkov in javne umetnosti. Nekatere projekte so vodili profesionalci, druge pa vodijo in upravljajo stanovalci. Ne glede na obliko ozelenitve se zmanjša kriminal v soseskah, vendar pa je ena študija pokazala, da je preprosto vzdrževanje praznih parcel zmanjšalo število vlomov, njihovo spreminjanje v vrtove pa zmanjšalo napade na prebivalce. In ko so prebivalci bolj vključeni, je učinek večji.
Študije so sicer pokazale, da definitivno pride do zmanjšanja kriminala, vendar pa raziskovalcem ni uspelo ugotoviti, zakaj je do tega pojava prišlo. Ena od Zimmermanovih razlag se nanaša na teorijo o »razbitih oknih« in »prometnih ulicah«. Razbito okno namreč sporoča, da lahko vsak vzame tuje stvari in pobegne, posledic pa ne bo. Prometna ulica pa je nasprotje in sporoča, da so ljudje povezani in da držijo skupaj.
Veliko raziskav je pokazalo, da skrb za zelene površine izboljšuje duševno zdravje tistih, ki živijo v bližini teh površin. V študiji o slabem ravnanju z otroki pa so raziskovalci ugotovili, da se zmanjša slabo ravnanje z otroki. Ena od možnih razlag za povezavo med ozelenitvijo sosesk in manjšim trpinčenjem otrok je lahko, da ozelenitev soseske vpliva na zmanjšanje stresa staršev. Stres je namreč močno povezan s slabim ravnanjem z otroki.
Ishmel, eden od ljudi, ki urejajo soseske, rad pripelje mlade v Clean & Green preko neprofitne organizacije, ki jo je ustanovil, CHANGE Foundation. Pravi, da vidi ponos na njihovih obrazih, ker so si nadenejo Clean & Green srajce in gredo ven s svojim orodjem in rokavicami ter dejansko počnejo nekaj pozitivnega za svojo sosesko. Mladi so namreč pomemben faktor za uspeh projektov, ki ozelenjujejo dele mest.
»To delo daje mladim tudi možnost, da se njihov glas sliši na srečanjih skupnosti,« pravi Ishmel. »Poleg košnje in skrbi za zelene površine, delajo tudi raziskave in poročila o počutju v soseski in za to prejmejo simbolična plačila.«
Raziskave so celo pokazale, da so projekti ozelenitve nalezljivi: sosedje ozelenjenih parcel začnejo bolje skrbeti za svoja dvorišča. Vendar to ne pomeni, da bi morali vso odgovornost preložiti na prebivalce.
Prebivalci namreč ne morejo povsem sami urejati svojih sosesk, tako je pomembno, da jim pri tem pomagajo tudi odločevalci.
»V preteklosti smo opazovali različne procese v družbi, ki so vplivali na današnjo podobo mest. Tisti, ki imajo danes možnost spreminjati škodljive odločitve prejšnjih generacij, pa imajo dolžnost, da s pravimi potezami pomagajo soseskam, da se postavijo na noge,« pravi Zimmerman. »Ko je več praznih prostorov v skupnostih dobro vzdrževanih in se kriminal zmanjša, lahko pozitivne učinke čuti več generacij.«
Življenje v vesolju se zdaj navezuje tudi na paradižnike. Po spletu nenavadnih okoliščin se je NASA za trenutek fokusirala na primer izgubljenih oziroma najdenih paradižnikov, ki sta bila izgubljena na Mednarodni vesoljski postaji. Kaj se s paradižnikom zgodi v vesolju? No, če te je kdaj zanimalo, je tu odgovor, ki je nadvse zanimiv.
Paradižnik v vesolju, astronavti so navdušeni
Paradižnik, ki raste na Mednarodni vesoljski postaji Foto: on space
NASA je objavila posnetek dveh drobnih paradižnikov, ki sta bila izgubljena leta 2022, potem ko ju je astronavt Frank Rubio obral na Mednarodni vesoljski postaji. Naključno odkritje v kompleksu s šestimi spalnicami nam je pokazalo, kako 17-odstotna vlažnost na ladji vpliva na hrano v vrečki.
»Kljub temu, da je minilo skoraj leto dni po začetnem izginotju paradižnikov, so sadje našli v plastični vrečki dehidrirano in rahlo zmečkano,« so 14. decembra zapisali predstavniki Nase, ne da bi razkrili natančno lokacijo najdbe. »Razen nekaj razbarvanja ni imel vidne rasti mikrobov ali gliv.«
Rubio je prej namigoval samo na en sam izgubljeni paradižnik, za katerega je NASA zdaj dejala, da je bil pridelan kot del eXposed Root On-Orbit Test System ali eksperimenta XROOTS leta 2022. Eksperiment uporablja hidroponične in aeroponične tehnike za gojenje rastlin brez zemlje ali drugih rastnih medijev in bi lahko zagotovil primerne rešitve za rastlinske sisteme, potrebne za prihodnje misije raziskovanja vesolja, je dodala agencija.
Vesoljska hrana ima tudi nematerialne koristi. »Prednosti gojenja rastlin v vesolju se tu ne končajo,« so dodali uradniki Nase. »Astronavti poročajo, da čas, porabljen za vrtnarjenje, prinaša psihološke koristi, izboljša kakovost življenja v vesolju in dvigne njihovo moralo.«
Če moraš našteti tri dobre može, bo to mala malica, vsi jih poznamo. To so Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Božička vsi dobro poznamo, vsako leto namreč obišče naše domove in nam pusti darila pod božično smrekico. Kaj pa dedek Mraz? Predstavljamo ti nekaj zanimivih dejstev o najbolj hladnem od dobrih mož.
Dedek Mraz letos praznuje 75 let
Ko vidimo dedka Mraza, skoraj nihče ne pomisli, da je dedek Mraz še dokaj mlad. Letos namreč praznuje svoj 75. rojstni dan. Prvič se je namreč pojavil leta 1948 in takrat na praznovanju novoletne jelke obdaril otroke. Praznovanje je potekalo po vseh večjih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Sprevod je nastal šele kasneje
Dedek Mraz pa ne prihaja kar tako, ampak mu že od leta 1950 pripravljamo sprevode. Prvi sprevod dedka Mraza je bil leta 1950. Dedki Mrazi so se v tistih časih najpogosteje vozili s konjsko vprego, pozneje pa s traktorji in tovornjaki, predelanimi v pravljična vozila. Z mariborskega Pohorja je enkrat prišel celo s teptalnikom za sneg.
Dedek Mraz ima svojo zgodbo
Dedek Mraz pa ni kar tako, ima celo svojo pravljico, ki izvira iz Rusije. V tej zgodbi nastopa celo Jaga baba. Zgodba pripoveduje o zlobni ženski, ki ima dve hčeri: leno hči in pridno pastorko. Pastorko je dedek Mraz peljal na jaso, kjer je bivalo 12 mesecev, ki so jo obdarili, saj je bila pridna in lepo vzgojena. Ko pa je na jaso odšla lena hči, jo je dedek Mraz za kazen spremenil v snežaka, saj ga je izsiljevala za darila. Nauk te zgodbe bi tako naj bil, da dedek Mraz obdaruje samo pridne otroke.
Dedek Mraz ne more biti vsak
Organizacija prihoda dedka Mraza je leta 1953 prišla pod okrilje Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zveza je leta 1957 izdala publikacijo, v kateri je bilo točno navedeno, kakšno naj bo praznovanje dedka Mraza in kako naj bo ta oblečen. Njegova zunanja podoba je temeljila na upodobitvah dedka Mraza izpod prstov slikarja Maksima Gasparija, ki jih je Zveza prijateljev mladine v Ljubljani objavila na treh voščilnicah konec leta 1952. V omenjeno publikacijo so vključili tudi pesmico Siva kučma, ki jo je Janez Bitenc napisal prav za to priložnost.
Za dedka Mraza so se mnogi bali, da bo izgubil na svojem pomenu, saj sta ga začela izpodrivati Božiček in Miklavž. A dedek Mraz še vedno nosi posebno mesto v srcih otrok in njegova pesem Siva kučma bo donela še naprej.
Letošnje leto je prineslo pogoste odpoklice živil, ki so se mnogokrat zgodili prepozno. Sadje smo namreč že pojedli. Prav to nam je dalo misliti. Kaj se zgodi, če smo živilo že pojedli, naslednji dan pa izvemo, da je prišlo do odpoklica?
Zakaj pride do odpoklica živila?
Da pride do odpoklica je potrebno določeno odstopanje živila od normativov, ki veljajo v Sloveniji ali v Evropski uniji. Najpogostejši vzrok za odpoklic sadja in zelenjave je neprimerno škropivo ali večja vsebnost težkih kovin.
Uprava za varno hrano vzorčenja živil in higienskih parametrov izvaja na podlagi letnega plana. Izvajajo tudi izredna vzorčenja, če ali ko je to potrebno, na primer, če obstaja sum ali dvomi v neoporečnost živil.
Ker pa je testiranje lahko zamudno, pridejo obvestila o nevarnih živil do kupcev pogosto tudi takrat, ko so živila že na nakupovalnih policah. To je lahko z potrošnike zelo neprijetno. Če smo živilo kupili, a ga še pojedli, lahko zanj pri trgovcu zahtevamo popolno vračilo kupnine. Na zvezi potrošnikov pojasnjujejo, da lahko to storimo tudi, če smo izdelek že uporabljali.
Zakaj pride do odpoklica živil? Foto: rusak iz iStock
Odpoklici v Sloveniji so vse pogostejši
Odpoklici živil so vse pogostejši, kar se pozna tudi pri pregledu statističnih podatkov, saj je bilo v letu 2018 odpoklicev 64, leta 2019 pa že 90. 2020 je število naraslo na 94, 2021 je bilo odpoklicev kar 131. Nato pa jih je bilo leta 2022 nekoliko manj 127. Letos jih je bilo le do oktobra že 96.
Do oktobra letos je bilo največ odpoklicev ali umikov v kategoriji živil. Med nevarnimi proizvodi je bilo 31 igrač, med tehničnimi pripomočki jih 22 ni bilo primernih za na trg. Odstopalo je še enajst prehranskih dopolnil, šest artiklov otroške opreme in trije izdelki v kategoriji oblačil.
O tem kako ravnati, če smo oporečno živilo že pojedli, ni nobenih posebnih navodil. Velja sicer, da se je v tem primeru dobro samoopazovati in iti v primeru težav do osebnega zdravnika. Najpogosteje lahko pričakujemo kakšne prebavne motnje, drisko ali slabost. Ob tem pa je dobro dodati, da lahko posameznik vse prestane brez težav.
Velike težave pa lahko oporečna živila predstavljajo za otroke ali starostnike, ki so bolj občutljivi. Otroke je tako dobro še posebej pozorno spremljati in se po potrebi oglasiti pri zdravniku.
Osončje se je rodilo pred približno 4,6 milijarde let, ko se je sonce začelo oblikovati iz oblaka prahu, ki so ga za seboj pustile predhodne zvezdne eksplozije. Pred približno 4,59 milijarde let so se rodili velikanski planeti – Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. In pred približno 4,5 milijarde let so se oblikovali manjši, kamniti planeti – Merkur, Venera, Zemlja in Mars. Si se kdaj vprašal, kolikokrat v teh letih so planeti prehodili pot okrog sonca?
Število krogov okoli Sonca: Orbite se spreminjajo
Ko so se planeti rodili, njihove orbite okoli sonca niso bile enake kot danes (zlasti orbite planetov velikanov). Približno sto milijonov let po nastanku prvih planetov je med njimi obstajala dinamična nestabilnost, ki je povzročila gravitacijsko vlečenje vrvi med temi velikimi telesi in povzročilo preostanek planetarnega materiala zunanjega sončnega sistema in celo nekaj nastajajočih protoplanetov, ki jih je treba katapultirati iz osončja, je povedal Sean Raymond, astronom v Laboratoriju za astrofiziko Bordeaux v Franciji in strokovnjak za planetarne sisteme.
Ko pa so se vsi planeti pojavili in končali boj med seboj za svoje položaje, so se ustalili v doslednih, stabilnih orbitah, ki se od takrat niso veliko spremenile. »Od 98 do 99 odstotkov življenjske dobe sončnega sistema so bile orbite planetov lepe in stabilne. Posledično lahko uporabite trenutno orbitalno dinamiko planetov, da precej natančno ugibate, koliko potovanj so naredili okoli sonca,« je dejal Raymond.
Kolikokrat so planeti obkrožili sonce?
Naš planet potrebuje eno leto, da obkroži sonce in obstaja že 4,5 milijarde let, tako da je Zemlja naredila že približno 4,5 milijarde potovanj okoli sončnega sistema. Vendar se število skupnih orbit med drugimi planeti zelo razlikuje, ker so njihova leta krajša ali daljša od Zemljinih.
V približno 4,5 milijarde let se bo sonce napihnilo navzven, da bi doseglo Zemljino orbito in prešlo v rdečo pritlikavo zvezdo, ki bo uničila Merkur, Venero in Zemljo. Drugi planeti lahko še nekaj časa živijo, če ne bodo zgoreli, vendar bodo njihove orbite verjetno močno spremenjene.
Za primerjavo z drugimi planeti si lahko pogledaš spodnjo tabelo.
Rebel Moon: Otrok ognja (Rebel Moon: A Child of Fire) je film Zacka Snyderja. Verjetno je za ljubitelje filmov to že dovolj za končno oceno, saj filma skorajda ni moč opisati drugače kot film Zacka Snyderja. In kaj to pomeni?
Vizionar Zack Snyder predstavlja … Rebel Moon
Zack Snyder in njegov Snyderverse sta zapisana globoko v srcah oboževalcev Foto: on imdb
Zacka Snyderja se že večino kariero drži sloves vizionarja, ki pa ga je treba držati čim dlje od pisanja scenarijev in tesno stisniti pri dolžini film. Tako nastane izjemen Liga pravičnih Zacka Snyderja, ki je izjemen zaradi dolžine štirih ur, in nastane Sucker Punch, ki ni tako izjemen, je pa najbolj snajderski od vseh snajderjev.
Ko je njegovo idejo o temačnejši, resnejši in bolj odrasli zgodbi v svetu Vojne zvezd zavrnil LucasFilm, je z isto idejo hodil po svetu in na koncu pristal pri Netflixu, kjer so si srčno želeli vseh zvestih oboževalcev režiserja. Nastal je Army of the Dead, ki je trpel zaradi nejasne in prerešetane zgodbe ter tisoč in enega koncepta, ki je bil stlačen v dve uri in pol. Na koncu je važno le to, da je bil gledan, in nastajajo nova dela v tistem zombi svetu.
Tu pa je zdaj še ta Netflixova zf-poslastica, ki je dobila ime Rebel Moon. Že prvi napovednik je dal vedeti, da gre za nek poklon vesoljskim operam preteklosti, pomešan z malim morjem drugih zanimivih konceptov in idej. Verjetno bi si vsaka od teh zaslužila svoj izvrsten film, a Zack je pač Zack. Nekje v svoji karieri je pozabil, kako omejiti svoje visoko leteče ambicije, ki jih ni moč postavitivi v dveurni okvir. Prej omenjen zaključek njegove DC zgodbe je moral trajati štiri ure, a to še ni bilo vse. Rebel Moon bo predstavljen v dveh delih, ki bosta trajala približno 5 ur, z obljubljeno režiserjevo različico pa med 7 in 8 ur. Rebel Moon bo svoj drugi del predstavil v aprilu. Tako govorimo o osmih urah za film oziroma idejo, ki si jo je zastavilo sodelovanje Snyder-Netflix. In zdaj smo prav zares pri filmu.
V oddaljeni galaksiji je tako imenovani Motherworld militarističen imperij, ki ga napajajo stoletja osvajanj in vojn prek vojakov imperiuma. Ko kraljevi par predstavi hčerko, princeso Isso, ki ima redek dar zdravljenja in vstajenja, se to razume kot znak odrešitve, saj se je kraljeva družina naveličala konfliktov in upa, da bo Issa združila cesarstvo ne s silo, temveč s sočutjem. Namesto tega so Issa in njeni starši javno umorjeni med njenim kronanjem, Balisarius (Fra Fee), ugledni senator, pa se razglasi za regenta in obnovi osvajanja cesarstva s podporo admirala Atticusa Nobla (Ed Skrein), sadističnega vojskovodje.
Leta kasneje prispe Noble na neodvisni planet Veldt s svojimi vojaki in vztraja, da jim oče Sindri (Corey Stoll), lokalni vaški poglavar, proda žito, da napolnijo svoje zaloge hrane, medtem ko lovijo skupino upornikov, znano kot Clan Bloodaxe, ki se nahaja na njihovem planetu. Del skupnosti pa je tudi Kora(Sofia Boutella), volkulja samotarka, ki je našla mir v skupnosti, tesno povezani s poljedelstvom, na luni Veldt. Odšla je daleč stran od svojega prejšnjega življenja, ko se je borila za brutalni medzvezdni kraljevi imperij, ki želi nadzorovati galaksijo. Toda Korina nasilna preteklost je izkopana s prihodom sadističnega admirala Atticusa.
Sofia Boutella kot Kora v filmu Rebel Moon Foto: on tmdb
Kora mora z ambicioznim poljedelcem Gunnarjem (Michiel Huisman) oditi po pomoč, da se rešijo zatora imperija. Na njuni poti jima pomaga pilot Kai (Charlie Hunnam), ki ju vodi po poti rekrutiranja plačancev. To so general Titus (Djimon Hounsou), kiborg mečevalka Nemesis (Doona Bae), vojaški upornik Darrian Bloodaxe (Ray Fisher) in Tarak, princ v ujetništvu (Staz Nair). Začne se bitka o uporništvu.
Zack Snyder in tri tisoč idej, ki jih ne gre stlačiti v dve uri
Najlažje bi film opisali, če bi dejali, da je ogled zabaven in kratkočasen, a se o vsebini ne sme pretirano razmišljati. Zack Snyder je spet poskrbel za nešteto idej in konceptov, ki so videti čudovito, a vseeno z jasnimi omaži na preteklosti. Če gre tu za nekaj izvirnega, je težko reči, kvečjemu je največ povezav prav z letošnjim Kreatorjem, ki je bil noviteta v žanru ZF. Prav to lahko rečemo tudi za Rebel Moon. Gre za nov IP, ki ga lahko Netflix razširi in izboljša vse tja v nedogled. Še vedno pa tu govorimo le o idejah in konceptih, ne pa o samem filmu.
Charlie Hunnam in Sofia Boutella v filmu Rebel Moon Foto: on tmdb
Ali je film gledljiv? Brez dvoma, ampak z nekaj podalinejami. Če ti je bil všeč prejšnji »otrok« omenjenega sodelovanja o zombijih v Las Vegasu, potem si naletel na mnogo boljši film s to uporniško luno. Si pa hkrati naletel tudi na Snyderjev film, kar pomeni, da ti ne bo všeč, če si njegov goreč nasprotovalec in obratno, če si ljubitelj njegovih filmov. Tu so počasni posnetki, ki jih pričakuješ nestrpno, potem pa prejmeš kot mladoporočenca riževih kep ob odhodu iz kapelice. Tu so fizični primerki ljudi, ki s svojim stasom in stoičnostjo kljubujejo breznu človeških emocij. Tu so vehementni akcijski prizori in pokloni na pretekle mojstrovine, kot so Sedem samurajov, Sedem veličastnih, Umazani Harry, Vojna zvezd in malo morje drugih referenc.
Rekrutiranje igralske zasedbe in priprava na drugi del
Celoten film je pravzaprav sekvenca nabiranja članov glavne zasedbe, ki so jo drugi filmi naredili hitreje. Snyder in ekipa pa so rekrutiranje raztegnili v dve uri in pol, ker nam vsak od rekrutov ponudi tudi svojo akcijski sekvenco, pri katerih lahko brez težav uživamo in najdemo tisto, kar bi bilo mogoče kanček bolj zanimivo od videnega. Harmada, nekakšna vesoljska pajkovka s planeta Daggos, ki krade okoliške otroke, saj so njen planet onesnažili do te mere, da njeni naraščaji ne morejo zaživeti. Android Jimmy, ki mu glas posodi Anthony Hopkins, ki je bil pred desetletji del vojaške enote ubitega kralja, po njegovi smrti pa so zaklenili tisti del mehanizma, ki jim dovoljuje nasilje. Tarak, nekdanji princ, ki svoj nabrani dolg častno odplačuje pri pohlepnem rančerju.
Ed Skrein kot Atticus Noble v filmu Rebel Moon Foto: on tmdb
Kljub vsem idejam pa se zdi, da so pozabili na glavno – sestaviti prepričljivo zgodbo prvega filma. Akcijski zaključek lahko gledamo brez pritožb, če smo le pustili možgane na dopustu. Ko pa pomislimo, marsikaj razpade. Najbolj pa nam je žal to, da po dveh urah in pol poznamo zgolj svet, likov pa ne tako dobro, kot bi si jih želeli. Še najbolj v spominu ostaneta Kora in negativec Atticus, v vlogi katerega se neizmerno zabava Ed Skrein.
Rebel Moon je film Zacka Snyderja: To je vse
Rebel Moon je film Zacka Snyderja, kar je dvorezen meč. Počakati moramo na drugi del, da sploh pridemo do bistva celotne zgodbe, saj se je prvi del zdel nič drugega kot prvi akt. Rebel Moon je blagoslov in prekletstvo za tiste, ki iščejo odrešeniški film v eri pomanjkanja novih in izvirnih idej. Za nekoga je to lahko nova Vojna zvezd, za drugega izvirnost ravne črte. Za tiste, ki pa poznajo Snyderja in vse tisto, kar je želel stlačiti v ta film, pa je film potekal po pričakovanjih. Mogoče je to celo nekaj najhujšega za filme.
Gre za tisto slavno love-hate razmerje s filmom, v katerem lahko noro uživaš, a ti šele korak stran pokaže celotno sliko. Rebel Moon bo lahko zelo gledljiv film, ko mu pridružimo še drugi del.
Leto 2023 so na glasbenem področju zaznamovali vrnitev velikih pop zvezdnic, zvočna raznolikost, ki je zasedala vrhove lestvic, in globalno glasbeno vzdušje, ki je spodbudilo nastanek velikih hitov.
Na področju podkastov se ustvarjalci odzivajo na trende v realnem času, občinstvo pa se obrača k podkastom, da bi se pridružilo večjim kulturnim pogovorom. Spotify Wrapped 2023 odraža te trende. Top 10 lestvica pa prikazuje, koga se je letos poslušalo največ.
Najboljši svetovni izvajalci leta 2023
Preoblikovane ponovne izdaje, rekordne svetovne turneje in pisane zapestnice prijateljstva – oboževalci po vsem svetu so povsem navdušeni nad TaylorSwift, ki je z več kot 26,1 milijarde globalnih prenosov od 1. januarja letos na prvem mestu med izvajalci. Izvajalci pa so na letošnji lestvici zasedli sledeča mesta.
Taylor Swift
Bad Bunny
The Weekend
Drake
Peso Pluma
Feid
Travis Scott
SZA
Karol G
Lana Del Rey
SPOTIFY | 2023 Wrapped - Taylor Swift Global Top Artist of the Year
Taylor Swift
Taylor Swift je ameriška pevka, tekstopiska in igralka, ki je postala ena najuspešnejših in najbolj vplivnih pop glasbenic svoje generacije. Rodila se je 13. decembra 1989 v Readingu, v Pensilvaniji. Swift je začela svojo glasbeno pot kot country pevka in je hitro pridobila prepoznavnost s svojimi iskrenimi besedili in privlačno melodijo.
Njena kariera je doživela velik preobrat, ko se je odločila preiti na pop glasbo s svojim albumom »1989« leta 2014, ki je postal izjemno uspešen. Swift je postala znana tudi po svojem izrazitem ustvarjalnem nadzoru nad svojo glasbo in besedili ter po svoji zmožnosti, da izrazi svoje izkušnje in čustva skozi pesmi.
Poleg glasbe se je Swift izkazala tudi v svetu filmske igre in se pojavila v več filmih, kot so »Valentine's Day« in »The Giver«. Njeno ime je postalo sinonim za uspeh v glasbeni industriji, pri čemer je osvojila številne glasbene nagrade, med njimi večkrat tudi Grammyjevo nagrado. S svojim družbenim vplivom, talentom in trdim delom je Taylor Swift postala globalna ikona in ena najvplivnejših osebnosti v zabavni industriji.
Bad Bunny, njegovo pravo ime je BenitoAntonio Martinez Ocasio, ki se je rodil 10. marca 1994 v San Juanu, Portoriku, in je postal eden najbolj priljubljenih in vplivnih reggaeton in trap izvajalcev svoje generacije. Svojo glasbeno pot je začel na platformi SoundCloud, kjer je objavljal svoje pesmi, preden je postal globalna senzacija.
Bad Bunny se je hitro vzpenjal v svetu glasbe, njegov edinstven zvok in slog pa so ga izstrelili med najbolj prepoznavne latino umetnike. Njegova glasba pogosto združuje reggaeton, trap in druge urbane glasbene vplive, kar je privedlo do njegovega velikega uspeha tako v špansko govorečih državah kot tudi po vsem svetu.
Začel je z albumom »X 100pre« leta 2018, ki je takoj osvojil pozornost in navdušenje poslušalcev. Sledili so mu številni drugi uspešni projekti, vključno z albumi »Oasis« v sodelovanju s puertoriškim izvajalcem J Balvinom in »YHLQMDLG«. Bad Bunny ni le izjemen glasbenik, ampak je tudi postal ikona mode in kulture ter je svoj vpliv razširil na različna področja zabave. S svojo edinstvenostjo in inovativnostjo je Bad Bunny pustil močan pečat v svetu glasbe.
The Weeknd
The Weeknd, pravo ime Abel Makkonen Tesfaye, je kanadski pop in R&B izvajalec, ki je s svojim značilnim glasom, provokativnimi besedili in edinstvenim glasbenim slogom postal eden najvplivnejših umetnikov v glasbeni industriji. Tesfaye se je rodil 16. februarja 1990 v Torontu, Kanada.
Svojo kariero je začel leta 2010 s spletnim objavljanjem pesmi na platformi YouTube. Hitro je pridobil pozornost in priznanje, kar je pripeljalo do podpisa pogodbe z založbo. Njegov zlom na svetovno sceno se je zgodil s mixtapom »House of Balloons« leta 2011, ki je bila prvi del trilogije »Trilogy«. Te mixtape so mu prinesle kritično priznanje in velik uspeh.
The Weeknd je nadaljeval s številnimi uspešnimi albumi, med katerimi so »Beauty Behind the Madness«, »Starboy« in »After Hours«. Njegove pesmi, kot so »Can't Feel My Face«, »Starboy« in »Blinding Lights«, so postale svetovne uspešnice, prispevajoč k njegovemu globalnemu vplivu.
Z njegovo inovativnostjo, glasbeno sposobnostjo in nekonvencionalnim pristopom je The Weeknd postal ena najbolj prepoznavnih in vplivnih glasbenih osebnosti svoje dobe.
