Japonski »modri zmaj« je zgodovinsko odkritje, ki je zamajalo obstoječa prepričanja

0

Mozazavri še danes veljajo za strah in trepet oceanov, čeprav jih ni več med nami – vsaj tako pravijo. Velikansko morsko bitje, ki je ustrahovalo oceane preteklosti, se vsake toliko znajde na radarju paleontologov. Tako so na Japonskem našli mozazavra, ki je pacifiški ocean ustrahoval pred 72 milijoni let. Znanstveniki so ga opisali kot nekaj, česar še niso videli. Kako je najdba na glavo postavila vse, kar so vedeli o teh morskih bitjih?

Mozazavra so našli na jugu Japonske

Mozazaver je bil poimenovan po kraju, kjer so izkopali njegove ostanke. To je bila prefektura Wakayama, ki se nahaja na jugu Japonske. Tako raziskovalci mozazavra kličejo kar Wakayama Soryju, kar v grobem prevodu pomeni »modri zmaj«. Zmaje pogosto povezujemo z zrakom in letenjem, a se ta bitja v japonski mitologiji znajdejo v vodah. »Na Kitajskem zmaji grmijo in živijo na nebu. V japonski mitologiji so postali vodni,« pravi Takuya Konishi, profesor na Univerzi Cincinnati in eden od avtorjev študije, ki je raziskala najdbo.

Pregled fosila mozazavra, ki je bil najden
Pregled fosila mozazavra, ki je bil najden Foto: on uc

Ostanki so bili najdeni že leta 2006 ob reki Aridagawa v Wakayami, ki je nanje naletel soavtor Akihiro Misaki. Kot je potrdil Konishi, gre za najbolj popolno okostje mozazavra, kar so jih kdaj našli na Japonskem ali v severozahodnem Pacifiku. »V tem primeru je šlo za skoraj celoten primerek, kar je bilo osupljivo,« je dejal Konishi.

Čeprav je Konishi svojo kariero posvetil raziskovanju morskih plazilcev, ga je ta najdba presenetila. »Mislil sem, da jih že dobro poznam,« je dejal Konishi in dodal, da je »takoj vedel, da je nekaj, česar še nikoli ni videl.« Japonski primerek ima namreč edinstvene značilnosti, ki kljubujejo preprosti klasifikaciji, če uporabimo Konishijeve besede. Zakaj se ta mozazaver tako razlikuje od ostalih, ki smo jih našli v preteklosti?

Mozazaver, kot ga še nismo našli

Njegove zadnje plavuti so daljše od sprednjih. Te ogromne plavuti so celo daljše od njegove krokodilske glave, ki je edinstvena med mozazavri. Izjemno dolge zadnje plavuti bi mu lahko pomagale pri plavanju skupaj z njegovim dolgim ​​repom in plavutmi. In za razliko od drugih mozazavrov ali velikih izumrlih morskih plazilcev je imel hrbtno plavut, kot jo imajo morski psi, ki bi mu pomagala hitro in natančno obračanje v vodi.

Mozazaver, ki so ga našli na Japonskem
Mozazaver, ki so ga našli na Japonskem Foto: on uc

Mozazavri so bili vrhunski plenilci v prazgodovinskih oceanih od pred približno 100 milijoni let do pred 66 milijoni let. Bili so sodobniki tiranozavra reksa in drugih dinozavrov iz pozne krede, ki so vladali Zemlji. Mozazavri so bili žrtve istega množičnega izumrtja, ki je pomorilo skoraj vse dinozavre, ko je asteroid zadel območje v današnjem Mehiškem zalivu.

Raziskovalci so primerek uvrstili v poddružino Mosasaurinae in ga poimenovali Megapterygius wakayamaensis, da bi prepoznali, kje je bil najden. Megapterygius pomeni »velik krilat«, kar je v skladu z ogromnimi plavutmi mosasavra. Konishi je dejal, da so te velike plavuti v obliki vesla morda uporabljali za premikanje. Toda ta vrsta plavanja bi bila izjemna samo med mozazavri, ampak med skoraj vsemi drugimi živalmi. Raziskovalci domnevajo, da so velike sprednje plavuti morda pomagale pri hitrem manevriranju, medtem ko so velike zadnje plavuti morda zagotavljale nagib za potapljanje ali površje. In verjetno bi njegov rep, tako kot drugi mozazavri, ustvaril močan in hiter pospešek, ko je lovil ribe.

»Ni sodobnega primerka, ki bi imel takšno morfologijo telesa – od rib do pingvinov do morskih želv,« je navdušeno dejal soavtor. »Nihče nima štirih velikih plavuti, ki jih uporablja v povezavi z repno plavutjo,« je pojasnil.

»Ta najdba je odprla pločevinko črvov, ki izziva naše razumevanje plavanja mozazavrov,« je dejal Konishi.

Prihaja višanje davkov: Premier napovedal, kako bo vlada zagotovila usklajevanje socialnih transferjev

0

Če ni bilo jasno že prej, je nekoliko bolj razjasnjeno zdaj. Premier je opravil pogovor za RTV Slovenija, kjer je spregovoril o širokem naboru tem, med katerimi je bila tudi 100-odstotna uskladitev socialnih transferjev v letu 2024. Slednja debata se je razvnela po avgustovskih poplavah, ko se je govorilo, da se uskladitev ne bo zgodila. Čas prevrtimo naprej in premier je povedal, od kod bo država zagotovila ta sredstva.

Uskladitev socialnih transferjev v naslednjem letu

S preskokom zadeve o ugibanju usklajevanja socialnih transferjev, 70-odstotne in 100-odstotne uskladitve, skočimo v zaključek novembra. »Dobre novice iz državnega zbora,« je takrat na svojem Facebook profilu zapisal minister za delo Luka Mesec. Pojasnil je, da je bilo glasovanje po tistem neslavnem zapletu z glasovanjem o uskladitvi socialnih transferov v naslednjem letu, ponovljeno. »SDS in NSi sta sejo obstruirali. Koalicija Levica, SD in Svoboda pa je soglasno, z vsemi 53 glasovi svojih poslancev, izglasovala, da se socialni transferi v letu 2024 uskladijo 100 % z inflacijo,« je zapisal dobro novico za državljane.

Državni zbor potrdil uskladitev socialnih transferjev z inflacijo v letu 2024
Državni zbor potrdil uskladitev socialnih transferjev z inflacijo v letu 2024 Foto: Državni zbor/Matija Sušnik on dz

Usklajevanje socialnih transferjev oziroma ugibanja o tem, ali se bo to zgodilo, so bila neskončna. Nenazadnje bi to več kot vidno vplivalo tudi na študente in dijake, saj bi pomenilo manjše štipendije in marsikaj drugega. No, zdaj vemo, da bo uskladitev 100-odstotna.

Kje bo vlada črpala sredstva za uskladitev socialnih transferjev?

Seveda so se hitro pojavila ugibanja, kje bo Slovenija dobila sredstva za uskladitev. Zdaj je očitno jasno, saj je o tem na hitro spregovoril predsednik vlade dr. Robert Golob. Govora je bila seveda o neslavnem glasovanju, kamor je navezal tudi vir sredstev za uskladitev.

Višji davek na tobačne izdelke, alkohol in sladke pijače?

Višji davki na alkohol, tobačne izdelke in sladke pijače?
Višji davki na alkohol, tobačne izdelke in sladke pijače? Foto: Delpixart iz iStock

»Ko je bilo dva dni pozneje ponovljeno glasovanje, sva s finančnim ministrom nekako razumela, da imava še dva dni več, da najdemo denar, s katerim nadomestimo ta izpad, če kot koalicija enotno podpremo usklajevanje. Potrudila sva se, denar sva zagotovila,« je pojasnil premier. Dodal je, da je bilo zato mogoče, da so koaliciji dali enoten signal, da lahko podprejo 100-odstotno usklajevanje. Kako? »Ker bomo ta sredstva zagotovili skozi davek na tobačne izdelke, sladke pijače in alkohol,« je pojasnil premier Golob.

»Rezultat tega, da je bil proračun potrjen, je, da je usklajevanje 100-odstotno. Do tega rezultata smo prišli zato, ker sem se, tudi ko sem bil na bolniškem dopustu, skupaj s finančnim ministrom potrudil in našel dodatne vire za to, da bomo lahko ta denar zagotovili, in to je vse, kar imam za povedati,« je še dodatno pojasnil situacijo ob glasovanju in sprejetju proračuna.

“Sprejel sem svojo lekcijo,” pravi Robert Golob o svojih napakah

0

Predsednik vlade RS dr. Robert Golob je v intervjuju za RTV odgovarjal na vprašanja novinarke Tanje Gobec. Tematike so bile obširne, vse od evropske pomoči Ukrajini, dogajanju na ministrskih stolčkih in znotraj stranke Gibanja svobode pa do njegovega razmišljanja o odstopu in napakah, ki jih je storila vlada.

Golob, menedžer na klopi predsednikov vlade

»Dobra lastnost uspešnih menedžerjev je, da se znamo učiti, in marsikaj sem se naučil v tem letu in pol,« je odgovoril na prvo vprašanje o dejstvu, da gre za prvega menedžerja v politiki.

»Verjamem, da bo tudi zaradi tega v prihodnje boljše in tudi zame preprosteje. Za učenje iz lastnih napak je potrebno nekaj šole, ampak priznavanje napak je ena od tistih lastnosti, ki bi jo morali naučiti naše otroke. Zakaj? Ker takrat, ko človek prizna napako, lahko tudi raste in v to res verjamem. Skrivanje napak se ne obnese. Priznati in se popraviti je moj življenjski moto,« je pojasnil ozadje napak oziroma sprejemanje odgovornosti za slednje.

Predsednik vlade RS dr. Robert Golob
Predsednik vlade RS dr. Robert Golob Foto: on gov

170-milijonski interventni zakon je bil v določenih primerih napaka

O napakah je spregovoril v zadevi zdravstvene zakonodaje. Na vprašanje novinarke Gobec o 170 milijonih evrov pri prvem interventnem in neuspeli obljubi, da se bodo skrajšale čakalne vrste, je odgovoril: »V enem delu se je pokazalo, da je bila v tem letu dni narejena marsikatera napaka. Tega nismo skrivali, to sem tudi povedal ob zamenjavi. Pa vendar je zelo pomembno, da se zavedamo, da je marsikdo v preteklosti verjel, da je glavna težava zdravstva premalo sredstev.«

Kot pojasnjuje, napak ne bodo ponavljali, saj se iz njih učijo: »Po letu dni se je izkazalo, da so bile nekatere stvari odpravljene, in smo se iz tega ogromno naučili, katerih napak v drugem poskusu, ki že poteka, poudarjam, že poteka, ne ponavljamo in čemu posvetimo pozornost.«

Premier o kozmičnem dežu in Tini Gaber

O napakah je bilo govora sicer tudi pri zadevi glasovanje vlade o 70-odstotnem usklajevanju. Tam je potrdil, da je šlo za tehnično napako, ki se je je v družbenem okolišu prijel vzdevek »kozmični dež«, ki naj bi zakrivil celotno situacijo. Pri tem je pojasnil, kako bo država dobila sredstva, s katerimi bo izpolnila 100-odstotno uskaditev socialnih transferjev. »Potrudila sva se, denar sva zagotovila in zato je bilo mogoče, da smo tudi koaliciji dali enoten signal, da lahko podpremo 100-odstotno usklajevanje socialnih transferjev, ker bomo ta sredstva zagotovili skozi davek na tobačne izdelke, sladke pijače in alkohol,« je povedal.

Za konec pa je pojasnil, da je tudi sam slišal veliko o govoricah, da naj bi razmišljal o odstopu in menjavi za drugega mandatarja. »Tudi to so govorice, o katerih sem veliko slišal in jih bom znova v celoti zavrnil. O odstopu nisem nikoli razmišljal. Še več, bolj ko se o tem govori, bolj sem motiviran, da nadaljujem svoje delo,« je pojasnil in želel zaključiti pogovor, a se je ta končal z omembo Tine Gaber.

»Ker ste že omenili mojo partnerico, bom povedal, da je Tina Gaber izjemno srčna oseba, in tisti, ki jo poznajo, vedo, da se je vse življenje borila za ranljive skupine. S tega vidika je marsikdaj navdih, da tudi sam poskrbim za to, da ranljive skupine dobijo prednost,« se je zaključil njegov pogovor za RTV.

Preberi tudi: Žan Mahnič zahteva deportacijo državljanov iz tretjih držav iz Slovenije.

Žan Mahnič zahteva, da se »državljane tretjih držav« nemudoma deportira iz Slovenije

Ocena filma: Pusti svet za sabo (Leave the World Behind)

0

Režiser Sam Esmail, ustvarjalec serije Mr. Robot, nam prinaša film Pusti svet za sabo (Leave the World Behind). Film temelji na istoimenski knjigi Rumaana Alama, ki je izšla v prvem letu epidemije koronavirusa. Zgodba sledi dvema družinama, ki skušata pojasniti postopno okvaro telefonov, televizije in druge tehnologije, kar kaže na potencialno kataklizmo. Kar je bil leta 2021 Ne glej gor (Don't Look Up), je letos Pusti svet za sabo, a z boljšim konceptom in predvsem izpeljavo.

Pusti svet za sabo, simbolov polna apokalipsa

Pusti svet za sabo je apokaliptični triler, ki da gledalcu veliko prostora in »mesa« za razmislek. Ko se Amanda (Julia Roberts) s svojim možem Clayem (Ethan Hawke) in otrokoma Rose in Archiejem odloči za oddih iz mesta, odidejo na Long Island v vilo na samem. Kmalu se začnejo pojavljati čudne stvari, kot nakupovanje velikih količin v trgovini, pomanjkanje interneta in signala.

Kaj se zgodi v filmu Leave the World Behind
Kaj se zgodi v filmu Pusti svet za sabo (Leave the World Behind) Foto: on netflix

Ko se med njihovim poležavanjem na plaži, v plažo »zaleti« velikanski tanker, se situacija stopnjuje. Isti večer na vrata potrkata George H. Scott (Mahershala Ali) in njegova hči Ruth (Myha'la), ki pravita, da je to njuna hiša in sta prišla domov. Signala ni, televizija ne dela, interneta ni, pojavijo se le majhna sporočila na telefonu, ki omenjajo hekerski napad, krizo in državno opozorilo. Kaj se dogaja v svetu, ko se sredi noči na ekranu pojavi opozorilo o napadau na Združene države Amerike?

Počasno stopnjevanje napetosti, Prijatelji, tehnologija in razkrivajoči dialogi

V filmu se začnejo dogajati čudne stvari
V filmu se začnejo dogajati čudne stvari Foto: on netflix

141 minut trajajoči film se začne počasi, a predstavi ravno dovolj zanimivosti in nejasnosti, da gledalca drži v stanju pozornosti. Kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo? Če se v nekem trenutku gledalcu zazdi, da bi šlo lahko za Shyamalanov Dogodek (The Happening, 2008) si lahko oddahnemo, ko je več podobnosti z Darabontovo Skrivnostjo megle (The Mist, 2007) – vsaj v slogu pripovedovanja.

Na našo srečo film pospeši svoj tempo kakovosti in do konca prinese tisto, kar bi od takega koncepta pričakovali. Morda res ne dobimo vseh želenih odgovorov, a so že namigi dovolj, da lahko v pogovoru o samem filmu uživamo, kot že dolgo nismo. Verjetno ni treba dodatno omeniti, da bo nastalo malo morje esejev, takih in drugačnih, o resničnem pomenu tega filma. In to je vedno zabavno.

Kar bi moral biti sproščen oddih se hitro spremeni v simboliziranje človeškega uničevanja narave, naše obsedenosti s tehnologijo in abnormalno stisko mladenke, ki ne ve, kaj se zgodi v zadnjem delu Prijateljev. Slednje se sicer zdi minuskulno, a igra ključno vlogo pri dokončnem udarcu žebljice na glavico.

Drugi, tretji ali celo četrti ogled – ali pa preprosto tisti klasični easter-egg video na YouTubu – nam lahko razkrije malo morje namigov, simbolov in skritih pomenov vsega. Brez dvoma, nekateri so popolnoma skriti, spet drugi precej jasni. Vloga srn in drugih živali, pomen nekaterih knjig in filmskih naslovov, in ceste napolnjene z električnimi Teslami, ki so izgubile nadzor.

Igralska zasedba filma Pusti svet za sabo
Igralska zasedba filma Pusti svet za sabo Foto: on netflix

Pusti svet za sabo je film, ki kakovost pridobi po ogledu

Nekoliko oslabljen potek filma rešijo napeti trenutki intrige, igralske predstave izvrstne igralske zasedbe in tista želja po tem, da ugotovimo, kaj se v resnici dogaja. To prevlečemo s plastjo dialogov Alija, Robertsove, Bacona in Hawka ter imamo film, ki si ga bodo gledalci zapomnili za kar nekaj časa. Je bolj pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo z našim svetom ali kako se bo razpletlo razmerje Rossa in Rachel? 

Leave The World Behind | Official Trailer | Netflix

Študent priporoča: najbolj praznične knjige založbe Morfem

Praznični december je čas obdarovanj in ni lepšega darila od dobre knjige, ki te bo razveseljevala še mnogo let. Spodaj ti predstavljamo 8 naslovov za ta praznični čas, ki bodo navdušili predvsem najmlajše člane tvoje družine.

Božičozaver

Pred davnimi časi, davno preden so se na Zemlji pojavili ljudje, so se po našem planetu sprehajali dinozavri. V knjigi boš spoznal fanta po imenu Vili Cizerl, njegovega očeta Bineta, množico škratov, Bruno Podlogar (najbolj hudobno punco na šoli), hudo velik hrdobec Lovec in njegov pes Renčač in dinozaver po imenu Božičozaver!

Priporočamo za: ljubitelje dinozavrov! 🙂

Naslovnica Božičozaver
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Bagerozavri gredo na Mars

Zabavna zgodba v rimah te bo popeljala na Mars, kjer bodo Bagerozavri pomagali Terenozavrom. Odlična slikanica za vse ljubitelje vozil in vesolja!

Priporočamo za: mlade navihance, ki obožujejo traktorje in letala.

Naslovnica Bagerozavri gredo na Mars
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Božič v gozdu

Ta očarljiva pravljica govori o živalih, ki so nam zelo podobne. Želijo si čim lepše božične praznike, zato naberejo oreščke, spečejo medenjake in pripravijo sladkorne palčke. A nekdo ukrade vse te čudovite dobrote! Kdo je bil? Kje se skriva tat?

Priporočamo za: vse, ki verjamejo v čarobnost božiča.

Naslovnica Božič v gozdu
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Poišči Božička

V tej zabavni kartonki bodo najmlajši uživali v iskanju Božička. Kaj vse se skriva pod zavihki iz klobučevine? Lahko pomagaš jelenčku najti Božička na božični večer?

Priporočamo za: najmlajše člane tvoje družine.

Naslovnica Poišči Božička
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Male božične uganke

Popolno darilo za vse bistre glavice. Če iščeš zabavne uganke za praznični čas, je ta knjiga kot nalašč za vas!

Priporočamo za: navdušence nad križankami in sudokuji.

Naslovnica Male božične uganke
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Lan in Luna: Božična jelka

Najboljša prijatelja Lan in Luna sta sprekla piškote za božično jelko, a ti so nenadoma izginili, Lanu pa postane slabo. Lahko ugotoviš, zakaj? Zbirka knjigic o Lanu in Luni je bogatejša za božično zgodbo o pomembnosti resnice in prijaznosti.

Priporočamo za: malčke, ki radi berejo knjigice o živalih in prijateljih.

Naslovnica Lan in Luna Božična jelka
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Puhasti Niko, Božičkov maček

V tej prelepi slikanici bo oživela božična zgodba o mačku in Božičku. Na božični večer božičkov maček Niko odkrije roparja. Bo našel roparja in rešil darila? Gre za popolno darilo za vse oboževalce božiča, ki še vedno verjamejo v njegovo čarobnost in skrivnostnost.

Priporočamo za: navihane otroke, ki obožujejo dogodivščine.

Naslovnica Puhasti Niko, Božičkov maček
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Kakšno naj bo božično drevo?

Kako okrasiš božično drevo? S prevelikimi okraski in lučkami? V tej čudoviti slikanici boš našel prav prisrčno pripoved o krašenju božičnega drevesa, ki te bo navdihnila, da jo postaviš še ti!

Priporočamo za: prav vse, ki obožujejo božič.

Naslovnica knjige Kakšno naj bo božično drevo?
Foto: on Morfemplus d. o. o.

Vse omenjene knjige najdeš pri založbi Morfemplus, ki ponuja več kot 500 različnih naslovov za različne starosti in okusov. Pokukaj na njihovo spletno stran in odkrij novo najljubšo knjigo!

Krvodajalske akcije v januarju 2024

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE: DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Šentilj v Slov. goricah – v Osnovni šoli Rudolfa Maistra 7.30-10. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

3.1.
Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  3.1.,4.1.
Gorica pri Slivnici – v kulturnem domu

7.-11.

03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

4.1.
Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  5.1.
Rogaševci – v kulturni dvorani Sv. Jurij, Sv. Jurij 13b

7.30-11.30.

Prijavite se na darovanje krvi od 27.12 do 4.1.2024 pri gospe Agati Recek 041/331-063 ali pri gospe Mariji Mekiš 031/466-603 5.1.
Trebnje – v Galaksiji

7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  8.1., 9.1.
Brežice – v Mladinskem centru8-13., 7. -13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  10.1., 11.1.
Ljutomer – v ŠIC Ljutomer

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

10.1., 11.1.
Loče – v gostišču Kračun
7.-11.
03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

11.1.
Ljutomer – v ŠIC Ljutomer

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

12.1,
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  12.1.
Slivnica pri Mariboru – v Osnovni šoli FrancaLešnika – Vuka 7.30-10. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

15.1.
Domžale – v Športni dvorani Domžale

7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  15.1., 16.1.
Žiri – v poslovni stavbi IKA
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  17.1., 18.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru
7.-10.30.
03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

18.1.
Sv. Jurij ob Ščavnici  – v Osnovni šoli Sv Jurijob Ščavnici   7.30.-11.30. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

19.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  19.1.
Apače – v prostorih kulturnega doma Apače7.30-11. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

22.1.
Idrija – v mladinskem centru Idrija

7.-13., 7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  22.1., 23.1., 24.1.
Kranj – v gasilsko reševalni službi7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  25.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7.-10.30. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

25.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  26.1.
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica7.30 -11. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

26.1., 29.1.
Preddvor – v gostilni Pr' Bizjak

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  29.1.
Kokrica – v kulturnem domu

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  30.1
Metlika – v telovadnici vrtca Metlika

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  31.1.

 

OPOMBA:

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.

Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Naročanje na odvzem:  01/5438-340.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Torek : 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec.

Naročanje na odvzem: 01/5438-351 ali 041/672-845.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje. 

Naročanje na odvzem: 01/ 5438-346 ali 051/649-350.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Naročanje na odvzem Tel.: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali  041/320-796.  Pokličete lahko vsak  delovni dan  od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

NOV URNIK:

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Torek: 7.30 – 17.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Petek: 7.30 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj. Tel.: (02) 749 14 37

Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

NOV URNIK:

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota. 

Tel.: (02) 512 35 93

Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451. Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

NOV URNIK:

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

Dijak december 2023

2

V uredništvu smo že v drugo pripravili izdajo revije Dijak, ki je namenjena osnovnošolcem, natančneje učencem osmih in devetih razredov. V tej številki boš tako našel vsebine, ki osnovnošolce pripravljajo na prehod iz osnovne v srednjo šolo.

Preverili smo, katera so najbolj zanimiva dejstva o letošnjem vpisu v srednjo šolo in pripravili članek o nanoučenju oziroma učenju za vse, ki imajo težavo z ohranjanjem pozornosti. Na strani 6 te čaka pogled v prihodnost, saj smo raziskali, kakšna je prihodnost izobraževanja.

Če se boš naslednje leto vpisal v srednjo šolo daleč od doma, bo članek na strani 8 kot nalašč zate, saj smo zbrali nasvete o tem, kako najti sobo v dijaškem domu. Prav tako smo raziskali, kako lahko urediš dijaško subvencionirano prehrano in komu sploh pripada.

Obožuješ anime? V reviji te čaka članek o seriji One Piece, ki je trenutno najboljša predelava animeja in mange. Veš, da si lahko videoigre sposodiš tudi v nekaterih knjižnicah? Preveri stran 11!

V zadnjem času je v ospredju številnih pogovorov sloviti ChatGPT, zato smo preverili, kako ti lahko pomaga pri študiju. Za konec pa te čakata še dva članka iz področja znanosti, en na temo vesolja, drugi pa na temo dinozavrov.

Revija je že na voljo, učenci osmih in devetih razredov osnovnih šol jo bodo dobili v knjižnicah.

Dijak december 2023   Prenos

Ali ženske res umirajo kasneje kot moški?

0

Da ženske živijo v povprečju dlje od moških, je znano že nekaj časa. Ameriška raziskava kaže, da se je razlika v pričakovani starosti zadnje desetletje povečala. Kako pa je to videti v Sloveniji?

Razlika v pričakovani starosti Američanov se je v zadnjem desetletju povečala za leto dni

13. novembra so znanstveniki UC San Francisco in Harvarda v JAMA Internal Medicine objavili novo raziskavo. Njeni rezultati kažejo, da se je v letu 2021 neskladje med pričakovano starostjo moških in žensk povečalo na 5,8 let. Razlika je največja od leta 1996. Najmanjša razlika v življenjski dobi obeh spolov – 4,8 let – je bila v ZDA zabeležena leta 2010. Pričakovana življenjska doba je v letih 2019, 2020 in 2021 v ZDA padala – z 78,8 na 77 in nazadnje 76 let.

Za razliko v pričakovani starosti moških in žensk v ZDA sta kriva tudi covid-19 in opioidna kriza

covid-19, coronavirus, fear
Foto: fernandozhiminaicela iz Pixabay

Američani mlajši umirajo tudi zaradi samomorov, zlorabe drog in alkoholizma. Vzroke pogosto povezujemo z ekonomsko krizo, stresom in vse večjo prisotnostjo depresije. P

rvi avtor študije, Brandon Yan, je s kolegi s pomočjo podatkov Nacionalnega centra za za zdravstveno statistiko ZDA identificiral vzroke smrti, ki najbolj vplivajo na znižanje pričakovane življenjske dobe.

Pred pandemijo covid-19 so k razliki med življenjsko dobo obeh spolov največ prispevale nenamerne poškodbe, diabetes, samomor, umor in srčna obolenja. Med pandemijo je bila verjetnost, da bodo umrli od virusa, za moške večja. Pri tem so vlogo igrali razni zdravstveni in družbeni faktorji: večje tveganje za izpostavljenost na delovnem mestu, nepravočasno iskanje zdravstvene pomoči, služenje zaporniške kazni in drugi.

»Prispevali smo nov vpogled v zaskrbljujoč trend,« je povedal Yan. »Prihodnje raziskave bi naj pomagale usmeriti ukrepe za javno zdravstvo k temu, da pripomorejo k izničenju tega padca v pričakovani življenjski dobi.«

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu po spolu v Sloveniji

V Sloveniji je razlika v življenjski dobi moških in žensk še nekoliko večja kot v ZDA. V letu 2021 je bilo po podatkih Statističnega urada pričakovano trajanje življenja žensk 83,69 let, moških pa 77,63 let. Razlika znaša 6,06 let, nekoliko več kot pred desetletjem. Leta 2010 je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 82,65 za ženske in 76,3 za moške.

Žan Mahnič zahteva, da se »državljane tretjih držav« nemudoma deportira iz Slovenije

0

Poslanec stranke SDS, Žan Mahnič, ki je v preteklosti že polnil naslovnice časnikov, je poskrbel za novo pobudo. Mahnič je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z deportacijo nezakonitih migrantov iz Republike Slovenije. Kaj je zapisal v svoji pobudi, kjer zahteva, da se državljane tretjih držav deportira iz naše dežele?

Deportacija migrantov zaradi kriminala na slovenskem ozemlju

»V Sloveniji smo priča porastu kriminala, ki ga izvajajo ilegalni migranti, ki so v Sloveniji bodisi zaprosili za azil bodisi se ilegalno zadržujejo na njenem ozemlju. Državljani se zaradi njihovih kriminalnih dejanj ne počutijo več varno, kar se odraža tudi v porastu nakupljenih samoobrambnih sredstev,« je uvodoma zapisal Mahnič.

Žan Mahnič na novinarski konferenci stranke SDS
Žan Mahnič na novinarski konferenci stranke SDS

Kot je navedel, že dolgo »opozarjajo pristojne, da ilegalni migranti predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti Slovenije, saj so prišli v Evropsko unijo z nameni njene islamizacije in šeriatizacije, česar z zadnjimi protesti v podporo teroristični organizaciji Hamas po celotni Evropski uniji niti ne skrivajo več.«

Pisno pobudo je zaključil z navedkom, da naj se vse državljane tretjih držav v najkrajšem možnem času deportira iz Slovenije. »Dajem pobudo Vladi Republike Slovenije, da se vse državljane tretjih držav, ki so v Slovenijo vstopili z ilegalnim prečkanjem njene kopenske meje iz varnih sosednjih držav – Republike Hrvaške, Republike Italije, Republike Avstrije in Republike Madžarske, in so v Sloveniji bodisi zaprosile za azil bodisi se na njenem ozemlju nahajajo ilegalno, v najkrajšem možnem času deportira iz Republike Slovenije,« je zapisal v pisni pobudi vladi Roberta Goloba.

Žan Mahnič v preteklosti ni skoparil z besedami

V času vlade Janeza Janše so bile besede poslanca Mahniča bolj na udaru, kot so v tem trenutku. V zadnjih mesecih je v javnosti največ pozornosti usmeril v zadevo ceste Gorenja vas – Hotavlje, za katero je med drugim zapisal: »Ob glasovanju o proračunih za leti 2024 in 2025 so poslanci vladajoče koalicije Roberta Goloba (Levica, SD, Svoboda) odvzeli vsa finančna sredstva, ki jih je pred tem zagotovila vlada Janeza Janše za obnovo ceste Gorenja vas – Hotavlje, kjer bi tako morala letos dela že potekati, vendar so z odvzemom finančnih sredstev vse ustavili, še preden se je zares začelo.«

Nazadnje je gostoval v Tarči, kjer je odgovarjal na vprašanje o financiranju politike. Tam sta bili glavni imeni Rok Snežič in Tina Gaber.

Ocena filma: Kaj pa Ester?

0

Tosja Flaker Berce slovenski javnosti predstavlja svoj prvi celovečerec Kaj pa Ester?, ki je ob premieri razprodal kar nekaj dvoran. Romantični kaos te seksi komedije se zdi kot tematika, ki je na kožo pisana mlajši generaciji, ki se ne boji spolnosti in nerodnosti v razmerjih.

Kaj pa Ester?, film za novo generacijo

Slovenski film v letu 2023 in nekoliko širše piše pravo obdobje renesanse, saj smo bili gledalci deležni številnih odličnih filmov širom žanrov, ki jih poznamo. Zdi se, da so minili časi jamranja nad slovenskim filmom, še vedno pa ne smemo mimo dejstev, da so narejeni v izjemno kratkem času in z mizernimi proračuni, kjer se je nato moč nanašati le na iznajdljivost vseh vpletenih. Seveda mnogi režiserji uspeha filma ne bodo zapisali le sebi, ker gre za skupno ustvarjanje, a z minevajočimi leti se bo Kaj pa Ester? pač pripisoval režiserju novega vala slovenskega filma. In povsem zasluženo.

Bojan Cvjetićanin in Katja Predan v filmu Kaj pa Ester
Bojan Cvjetićanin in Katja Predan v filmu Kaj pa Ester?

Tosja Flaker Berce in Andrej Jerič sta spisala živahen scenarij, ki zaživi na velikem platnu v nekem mladostniškem slogu, ki ga ni strah delati napake. Na prvi pogled se zdi, kot da gre za estetsko objavo z družbenih omrežjih, ki je prilepljena na filmski trak in se nato ponavlja naslednjih 84 minut oziroma do izteka igranega časa. Lahko da se bodo v prihodnosti zgodile primerjave z videospoti skupine Joker Out, kar sploh ni slabo, ker je oboje videti sveže in moderno. Mogoče bi lahko film celo opisali kot neko vrsto eksperimentalnega filma, a trdno znotraj nečesa komercialnega (za slovenske razmere).

Mladostniška zasedba Kaj pa Ester?

Glavna zvezda je namreč Bojan Cvijetićanin, frontmen Joker Out, ki se je z igro preizkusil že v odlični seriji Gospod profesor. To v prvi vrsti pomeni, da bodo film videle njegove oboževalke in oboževalci. Za tiste ljubitelje slovenskega filma pa je še marsikaj drugega, kar odpre vpogled v prihodnost naše filmske industrije. V glavni vlogi Ester najdemo Katjo Predan, ki je sicer režiserka in scenaristka. Tu je tudi Diana Kolenc, ki smo jo letos videli v filmu Opazovanje, prav tako odličnem članu tega kakovostnega vala.

Veronika Železnik, Suzana Krevh in Mila Peršin so slovenska edicija Mean Girls, če bi jim dovolili tisti božični nastop peljati še nekoliko dlje. Ob Bojanu oziroma Kaju pa je Filip Mramor kot Filip tisti komični lik, ki bo poskrbel za obilo smeha in ostal v spominu kot nekoliko najstniško tragičen lik, s katerim se lahko poistovetijo mnogi.

Mila Peršin, Veronika Železnik in Suzana Krevh v filmu Kaj pa Ester
Mila Peršin, Veronika Železnik in Suzana Krevh v filmu Kaj pa Ester?

Mladi igralski zasedbi se v manjših vlogah pridružijo še Nina Valič, Alenka Kraigher, Iztok Bevk, Žiga Čamernik in celo Miha Hočevar, režiser uspešnic Gremo mi po svoje.

Ali gre za perfekten film?

Ne. In s tem ni prav nič narobe, ker tak film ne obstaja. Ali se bo gledalec v vsem romantičnem kaosu vprašal, kaj točno je smisel celotnega filma? Najverjetneje res. Na trenutke ni povsem jasno, kaj želi film povedati, in zaradi tega nekoliko izgubi začetni ter zaključni zagon, a se to zdi tudi vse, kar je “slabega” za povedati. Z nekaj premiki bi pa lahko enako hitro zapadel v svet klišejev, kar bi bilo bolj pozabljivo, kot to, kar je Kaj pa Ester?

Če sodimo po prvencu, nas v karieri Tosje Flakerja Berceja čaka še kar nekaj odličnih filmov. Enako je z vsemi vpletenimi, ker vedno znova dokazujejo, kako lahko slovenska filmska industrija v vsej svoji podhranjenosti najde trenutke čarobnosti, izvirnosti in skorajšnjih čudežev. Filma Kaj pa Ester? ni strah biti drugačen, svež, seksi, eksploziven in to šteje. 

Kaj pa Ester? (2023) kino-trejler