YouTube je nepogrešljiv vir zabave in izobraževanja za milijone uporabnikov po vsem svetu. Vendar pa so oglasi postali neprijeten in moteč del uporabniške izkušnje na tej priljubljeni platformi. Od oglaševanja pred videoposnetki do neželenih oglasov med predvajanjem vsebine, se mnogi sprašujejo, ali obstajajo alternative, ki jim omogočajo, da uživajo v videoposnetkih brez oglasov. V nadaljevanju ti predstavljamo pet alternativ.
Alternative YouTubu, ki jih ne gre zanemariti
Zavedati se moraš, da na spletu ni nič zastonj. Če se hočeš znebiti oglasov boš pogosto moral vsebine plačati, razen če namestiš programsko opremo za blokiranje oglasov. Vseeno pa poskusi najprej z zgoraj naštetimi platformami.
Vimeo
Priljubljena platforma za deljenje videoposnetkov, ki je znana po kakovostni vsebini in manjši prisotnosti oglasov. Premium naročniki lahko uživajo v popolnoma brezoglasi izkušnji, medtem ko se tudi brezplačni uporabniki soočajo s precej manj oglasi v primerjavi z YouTubom.
Dailymotion
Platforma podobna YouTubu ponuja ogromno različnih videoposnetkov. Čeprav so oglasi prisotni tudi na tej platformi, so manj moteči in bolj redki kot na YouTubu.
BitChute
Platforma za deljenje videoposnetkov, ki poudarja svobodo govora. Ima manjšo prisotnost oglasov v primerjavi z YouTubom in omogoča, da ustvarjalci sami nadzorujejo svojo vsebino.
Metacafe
Platforma, ki se osredotoča na kratke videoposnetke in zabavno vsebino. Ponuja manj oglasov in je odlična izbira za tiste, ki iščejo hitre in zabavne videoposnetke brez nepotrebnih prekinitev.
Internet Archive
Internet Archive je odličen vir za tiste, ki iščejo staro ali arhivsko vsebino. Ta platforma ponuja ogromno zbirko brezplačnih filmov, glasbe, knjig in drugih medijskih vsebin brez vsiljenih oglasov.
Večina kemičnih spojin je znanosti še neznanih. Koliko novih lahko naredimo s kombiniranjem elementov iz periodnega sistema? Kemiki preživijo celo življenje tako, da se igrajo z legokockami, ki jim normalni smrtniki rečemo elementi.
Vesolje je preplavljeno z milijardami kemikalij, od katerih je vsaka majhen vbod potenciala. In identificirali smo jih samo 1 %. Znanstveniki verjamejo, da bi lahko neodkrite kemične spojine pomagale odstraniti toplogredne pline ali sprožile medicinski preboj, podobno kot je to storil penicilin.
Toda najprej povejmo tole: ne gre za to, da kemiki niso radovedni. Odkar je ruski kemik Dmitrij Mendelejev leta 1869 izumil periodni sistem elementov, ki je v bistvu kemikova škatla lego kock, znanstveniki odkrivajo kemikalije, ki so pomagale definirati sodobni svet. Za izdelavo zadnje peščice elementov smo potrebovali jedrsko fuzijo (izstreljevanje atomov drug na drugega s svetlobno hitrostjo). Element 117, tenes, je bil na ta način sintetiziran leta 2010.
Če pa želite razumeti celoten obseg kemičnega vesolja, morate razumeti tudi kemične spojine. Nekatere se pojavljajo naravno − voda je seveda sestavljena iz vodika in kisika. Druge, kot je najlon, so odkrili v laboratorijskih poskusih in jih proizvajajo v tovarnah.
Elementi so sestavljeni iz ene vrste atomov, atomi pa so sestavljeni iz še manjših delcev, vključno z elektroni in protoni. Vse kemične spojine so sestavljene iz dveh ali več atomov. Čeprav je možno, da obstajajo še neodkriti elementi, je to malo verjetno. Torej, koliko kemičnih spojin lahko naredimo s 118 različnimi vrstami elementov, ki jih trenutno poznamo?
Začnemo lahko s sestavo vseh dvoatomskih spojin. Teh je veliko: N2 (dušik) in O2 (kisik) skupaj tvorita 99 % našega zraka. Kemik bi verjetno potreboval približno eno leto, da bi naredil eno spojino, v teoriji pa obstaja 6.903 spojin z dvema atomoma. Torej, to je vas kemikov, ki eno leto delajo samo za izdelavo vseh možnih dvoatomskih spojin.
Obstaja približno 1,6 milijona spojin s tremi atomi, kot sta H₂0 (voda) in C0₂ (ogljikov dioksid), kar je prebivalstvo Birminghama in Edinburgha skupaj. Ko dosežemo spojine s štirimi in petimi atomi, bi morali vsi na Zemlji narediti tri spojine. In da bi naredili vse te kemične spojine, bi morali vse materiale v vesolju večkrat reciklirati.
Ampak to je seveda poenostavitev. Stvari, kot sta struktura spojine in njena stabilnost, jo lahko naredijo bolj zapleteno in težko izdelati.
Največja kemična spojina, ki je bila izdelana doslej, je bila izdelana leta 2009in ima skoraj 3 milijone atomov. Nismo še prepričani, kaj počne, vendar se podobne spojine uporabljajo za zaščito zdravil proti raku v telesu, dokler ne pridejo na pravo mesto.
Res je, da obstajajo pravila, vendar so nekoliko spremenljiva, kar ustvarja več možnosti za kemične spojine.
Celo samotni »žlahtni plini« (vključno z neonom, argonom in ksenonom ter helijem), ki se običajno ne vežejo z ničemer, včasih tvorijo spojine. Argonov hidrid ArH+ ne obstaja naravno na Zemlji, vendar so ga našli v vesolju. Znanstveniki so lahko v laboratorijih izdelali sintetične različice, ki posnemajo pogoje globokega vesolja. Torej, če v svoje izračune vključite ekstremna okolja, se število možnih spojin poveča.
Ogljik je običajno rad vezan na enega do štiri druge atome, vendar je zelo občasno, za kratek čas, možna vezava tudi na pet. Predstavljajte si avtobus z največjo zmogljivostjo štirih. Avtobus je na postaji, ljudje vstopajo in izstopajo; medtem ko se ljudje premikajo, so lahko na kratko na avtobusu dejansko več kot štirje ljudje.
Nekateri kemiki celotno kariero poskušajo izdelati spojine, ki po kemijskem pravilniku ne bi smele obstajati. Včasih so uspešni.
Drugo vprašanje, s katerim se morajo znanstveniki spoprijeti, je, ali lahko spojina, ki jo želijo, obstaja samo v vesolju ali ekstremnih okoljih − pomislite na neizmerno toploto in pritisk, ki ju najdemo v hidrotermalnih odprtinah, ki so kot gejzirji, vendar na dnu oceana.
Pogosto je odgovor iskanje spojin, ki so sorodne tistim, ki so že znane. To lahko storite na dva glavna načina. Eden je vzeti znano spojino in jo nekoliko spremeniti − z dodajanjem, brisanjem ali zamenjavo nekaj atomov. Druga je uporaba znane kemične reakcije in uporaba novih izhodnih materialov. Takrat je način ustvarjanja enak, izdelki pa so lahko precej različni. Obe metodi sta načina iskanja znanih neznank.
Če se vrnemo k lego kockam, je tako, kot bi naredili hišo, nato nekoliko drugačno hišo ali kupili nove opeke in dodali drugo nadstropje. Veliko kemikov svojo kariero preživi v raziskovanju ene od teh kemičnih hiš.
Toda kako bi iskali resnično novo kemijo − to je neznane neznanke?
Eden od načinov, kako kemiki spoznavajo nove spojine, je pogled na naravni svet. Penicilin je bil na ta način odkrit leta 1928, ko je Alexander Fleming opazil, da plesen v njegovih petrijevkah preprečuje rast bakterij.
Več kot desetletje kasneje, leta 1939, je Howard Florey ugotovil, kako gojiti penicilin v uporabnih količinah, še vedno z uporabo plesni. Vendar je trajalo še dlje, do leta 1945, da je Dorothy Crowfoot Hodgkin identificirala kemijsko strukturo penicilina.
To je pomembno, ker del strukture penicilina vsebuje atome, razporejene v kvadrat, kar je nenavadna kemična razporeditev, ki bi jo malo kemikov uganilo in jo je težko narediti. Razumevanje strukture penicilina je pomenilo, da smo vedeli, kako izgleda, in smo lahko iskali njegove kemične sorodnike. Če ste alergični na penicilin in ste potrebovali alternativni antibiotik, se morate zahvaliti Crowfootu Hodgkinu.
Dandanes je veliko lažje določiti strukturo novih spojin. Rentgenska tehnika, ki jo je Crowfoot Hodgkin izumila na poti k prepoznavanju strukture penicilina, se še vedno uporablja po vsem svetu za preučevanje spojin. In isto tehniko MRI, ki jo bolnišnice uporabljajo za diagnosticiranje bolezni, je mogoče uporabiti tudi na kemičnih spojinah, da se določi njihova struktura.
Toda tudi če bi kemik uganil popolnoma novo strukturo, ki ni povezana z nobeno spojino, znano na Zemlji, bi jo še vedno morali narediti, kar je težji del. Ugotovitev, da kemična spojina lahko obstaja, vam ne pove, kako je strukturirana ali kakšne pogoje potrebujete za njeno izdelavo.
Številne uporabne spojine, kot je penicilin, je lažje in ceneje »gojiti« in jih ekstrahirati iz plesni, rastlin ali žuželk. Tako znanstveniki, ki iščejo novo kemijo, še vedno pogosto iščejo navdih v najmanjših kotičkih sveta okoli nas.
Martinovo »pade« na nedeljo po martinovem. Vsako leto ga praznujemo 11. novembra, praznik, posvečen vinu, pa tradicionalno spremlja obilna pogostitev. če martinovo pade na delavnik, imamo lahko martinovanje dve zaporedni nedelji (pred in po).
Tradicionalno martinovanje morda ni najbolj zdravo, a za praznike si lahko privoščimo kakšen kaloričen prekršek. Kaj bi še ostalo od praznikov, če se ne bi pregrešili v hrani? Zato naj tudi v tvojem domu zadiši po raci, gosi ali puranu, praženem krompirju, prosu in rdečem zelju.
Prava Martinova pojedina
Tradicionalna Martinova pojedina mora biti močna in obilna. Martinovo gurmansko razvajanje ne sme manjkati, tako kot ne sme manjkati ob božični večerji. Zato na Martinovo nedeljo pozabimo na sodobna načela prehranjevanja.
Pa veš, kaj vse se mora (poleg kozarca cvička, ki je samoumevna) znajti na mizi pri pripravi tradicionalnega Martinovanja? Vse izveš v nadaljevanju, kjer objavljamo recept, ki mu bodo kos tudi amaterji in ne le mojstri vihtenja kuhalnic.
Martinovo pojedino po tradiciji pripravijo »okrog« hrustljavih pečenih rac, gosi ali purana , ki so najpomembnejši del te pojedine. Očiščeno meso solimo in popramo ter pustimo nekaj časa stati. Nato v notranjost potisnemo neolupljeno jabolko, ga namažemo z maščobo in pokrijemo z aluminijasto folijo. V enakomerno segreti pečici, ogreti na temperaturo med 200 in 230 °C , meso pečemo približno eno uro. Pečenemu mesu odstranimo alu folijo, odstranimo odvečno maščobo in ga prelijemo z lastnim sokom. Pečemo še eno uro, oziroma dokler se meso ne zmehča. Da meso ostane sočno, ga večkrat popečemo, med tem ko ga polijemo z njegovim sokom in po potrebi dodamo malo jušne osnove ali vode. Ker ima gos morda preveč maščobe, ji predhodno odstranimo kožo in vso maščobo. Tega narežemo na kocke, stopimo in z njim obložimo meso. Ko je meso pečeno, odstranimo jabolko, ga narežemo na koščke in prelijemo s precejeno omako, ki je nastala med peko.
Na krožniku ne smejo manjkati proso in rdeče zelje, za popolno martinovo pojedino pa je nujen tudi pečen krompir. Ker je receptov za pražen krompir toliko, kolikor oseb ga pripravlja, prepuščamo način priprave tebi. Zato ti zaupamo, kako pripraviti rdeče zelje. Rdeče zelje naribamo in ga v družbi čebule in česna prepražimo na olju. Prilijemo malo vina in po okusu dodamo sol, poper in kumino. Mlince lahko kupiš ali pripraviš doma.
Martinovo je vsakoletni praznik vina, ki ga večina pozna po Martinovem kosilu. K kosilu pa spada tudi dobra sladica. Predstavljamo najboljšo sladico, ki spada k Martinovem kosilu. Tukaj je recept za Martinovo sadno pito.
Za pripravo sadnega nadeva zmešajte fige, sultanije, mandlje, orehe, vino cotto, sladkor, pomarančno lupinico, cimet in 300 ml vode, zavrite v veliki debeli ponvi na srednjem ognju. Ogenj zmanjšamo in ob stalnem mešanju kuhamo 40 minut oziroma dokler se sadje ne zmehča in večina tekočine ne vpije. (Dodajte dodatno vino cotto, če je zmes presuha.) Prenesite v skledo in popolnoma ohladite.
Za pripravo testa za pito zmešajte 2 žlici stepenih jajc, nato pa preostanek dajte v skledo s sladkorjem, oljem, mlekom, limoninim sokom, lupinico in ekstraktom vanilije ter stepajte, dokler se dobro ne premeša. Postopoma dodajajte moko, nenehno mešajte z leseno kuhalnico, dokler se ne zmeša. Zmes zlijemo na rahlo pomokano delovno površino in nežno gnetemo 2 minuti ali dokler ne nastane mehko testo, dodamo še dodatno moko, če je testo preveč lepljivo. Razdelite na 4 kose.
Pečico segrejte na 180°C in 2 pekača obložite s papirjem za peko. Delovno površino potresemo z dodatno moko. 2 kosa testa razvaljajte v grobe kroge premera 28 cm, nato pa s pomočjo 25 cm plošče kot vodila obrežite na kroge premera 25 cm. Na obložen pekač položimo 1 krog in ga premažemo s polovico sadnega nadeva, tako da pustimo 1,5 cm roba. Na vrh položite drugi krog in pritisnite robove, da se zaprejo, nato pa z vilicami zmečkajte robove. Ponovite s preostalim testom in sadnim nadevom. Pite namažemo s prihranjenimi stepenimi jajci in potresemo s sladkorjem.
Sadne pite, pri čemer pladnje do polovice zamenjajte, pecite 20 minut oziroma dokler pecivo ne zlato porumeni. Postrezite toplo ali hladno.
Vino cotto, kar pomeni kuhano vino, je sladka, ostra, aromatična začimba, ki se uporablja v sladkih in slanih jedeh. Narejen je iz kuhanega grozdnega mošta in je včasih aromatiziran z drugimi sestavinami, kot so fige. Na voljo je v specializiranih živilskih trgovinah.
Kako začneš svoj dan? S skodelico vroče kave, ki te prebudi iz spanca in te pripravi na vse dnevne preizkušnje? Če si oboževalec kave, si zagotovo že slišal za mikropražarno Coffetime.si, ki se lahko pohvali z nazivom prve istrske mikropražarne. Sedež imajo na obali, natančneje v Izoli, v svoji ponudbi pa imajo poleg kave tudi čaj in vročo čokolado.
Izključno specialty kave
V mikropražarni Coffetime.si ponujajo izključno specialty kavo, kar je izraz za najvišjo razpoložljivo kakovost kave. Običajno se uporablja kava z enim poreklom oziroma kava z ene kmetije. Specialty kava ne smeti imeti več kot 5 napak na vsakih 350 gramov mletih zrn, kar pomeni, da gre za najbolj kakovostno kavo, ki jo lahko dobiš na trgu.
V spletni trgovini Coffetime.si imaš na voljo kar nekaj različnih kav s porekli iz držav, kot so Honduras, Bolivija, Brazilija, Sumatra, Mehika in Ruanda. Na voljo je več različnih vrst mletja kave, in sicer kava v zrnu, za kafetjero, french press, espresso, aeropress, dripper, cold brew in turško kavo.
Ne piješ kave? Ni problema!
Poleg kave imajo v ponudbi tudi druge vroče napitke, kot sta čaj in vroča čokolada. Ljubitelje čaja čaka bogata ponudba zelenih, črnih, zeliščnih in sadnih čajev. Poleg čajev pa najdeš tudi vse pripomočke, ki jih potrebuješ za pripravo tega slastnega napitka, kot so čajnik, bambusova metlica za matcha čaj in peščeno uro.
Sladokusci pa bodo prišli na svoj račun z vročo čokolado, kjer lahko izbiraš med naslednjimi okusi: bela, klasična, temna, banana, jagoda in light. Priprava je sila enostavna, saj jo lahko pripraviš na štedilniku, s parno šobo ali penilcem mleka.
Vsa ponudba vročih napitkov na enem mestu
Ne glede na to, kakšno vročo pijačo rad piješ, boš v spletni trgovini Coffetime.si našel nekaj zase. Čakajo te kave, čaji in vroče čokolade, pa tudi dodatki, kot so skodelice, razni pripomočki in darila. V mikropražarni so pripravili tudi poseben popust za naše bralce, in sicer lahko s kodo STUDENT10 prejmeš 10 % popusta na celoten nakup.
Knjigobežnice so hiške za izmenjavo knjig najrazličnejših oblik, ki jih lahko postavite praktično kjerkoli v vašem lokalnem okolju. Že obstoječi leseni objekti, kot so telefonske govorilnice in avtobusne postaje ali povsem nove unikatne lesene hiške lahko postanejo prostor stalne knjižnice, kjer 24 ur na dan poteka izmenjava knjig podarim-dobim. S tem lahko z minimalnimi sredstvi ustvarimo prostor za povezovanje in druženje članov skupnosti ob branju in knjigah.
Knjigobežnice, berimo skupaj!
Delujejo tako, da vanje prinesemo knjige, ki smo jih že prebrali, ter jih namenimo v uporabo drugim, ki si knjige lahko izposodijo ali jih trajno vzamejo domov. Tudi sami lahko prinesejo kakšno knjigo, ki je ne potrebujejo več.
Knjigobežnice polnijo ljubitelji knjig, ki želijo prebrane zgodbe deliti z drugimi in ne želijo, da bi se na njih nabiral prah ali da bi romale v smeti. Vanje prinesemo knjige, ki so nam všeč in želimo, da bi jih prebrali tudi drugi. V zadnjem času k projektu pristopajo tudi različne založbe, zato lahko v njih najdemo tudi nove knjige.
Knjige v najrazličnejših lesenih hiškah in drugih objektih lahko najdemo že v marsikaterem kraju po Sloveniji. Na zemljevid knjigobežnic je trenutno vpisanih že več kot 170 postaj po vsej Sloveniji, kjer si lahko izposodiš knjigo. Pokukaj vanj – mogoče knjigobežnico v vašem kraju že imaš, pa sploh ne veš za to?!
Kako postaviti knjigobežnico?
Če pa je slučajno še ni, lahko tudi sam organiziraš iniciativo za postavitev knjigobežnice v svojem kraju.
Otvoritveni dogodek lahko vneseš v koledar dogodkov ob Nacionalnem mesecu skupnega branja. Nini Kožar, pobudnici gibanja, pa v Facebook skupino Knjigobežnice pošlji sporočilo s čim bolj natančno lokacijo hiške. Tako se bo tudi tvoja knjigobežnica znašla na zgoraj omenjenem zemljevidu in jo bodo prebivalci kraja hitreje našli. In tudi polnili z zanimivimi zgodbami.
Pijavke so znana vrsta, ki nima ravno pozitivnega prizvoka, saj se hranijo s krvjo svojega plena. Znanstveniki so zdaj opisali dva novoodkrita fosila pijavk z »obsežno nazobljenimi« usti iz jurskega obdobja. S tem so osvetlili, kako se je ta skupina razvila v svoje sodobne oblike.
Kitajski znanstveniki so vodili odkritje
Znanstveniki na Kitajskem so izkopali dva odlično ohranjena, 160 milijonov let stara fosila pijavke — vključno z največjim, ki so jih našli doslej — osvetljujeta nejasno evolucijsko zgodovino te skupine.
Pijavke so ena od dveh živih skupin brez-čeljustnih vretenčarjev, ki se prvič pojavijo v fosilnih zapisih pred približno 360 milijoni let, v obdobju devona (pred 419,2 milijona do 358,9 milijona let). Starodavne ribe imenovane divoni, vključno z 31 drugimi danes živečimi vrstami, imajo navadno z zobmi napolnjena sesalna usta, ki jih uporabljajo, da se oprimejo plena, da izvlečejo kri in druge telesne tekočine.
Dobro ohranjeni fosili pomagajo razumeti evolucijo
Na novo opisani fosili segajo v jursko obdobje (pred 201,3 milijona do 145 milijonov let) in premostijo vrzel med zgodnjimi odkritji fosilov in obstoječimi linijami. Raziskovalci so primerke izkopali iz fosilnega ležišča na severovzhodu Kitajske in jih poimenovali Yanliaomyzon occisor in Y. ingensdentes – imena njunih vrst pomenijo »morilec« v latinščini oziroma »veliki zobje« v grščini.
»Te fosilne pijavke so bili odlično ohranjeni s popolno zbirko hranilnih struktur,« so zapisali raziskovalci v študiji, objavljeni 31. oktobra v reviji Nature Communications.
Če pogledamo zgodnje fosile, je že dolgo jasno, da so bile pijavke od devona podvržene velikim spremembam, so zapisali avtorji. Toda zaradi ogromnih vrzeli v fosilnih zapisih znanstveniki do zdaj niso vedeli, kdaj so se te spremembe zgodile.
Y. occisor, večji od dveh novoodkritih fosilov, meri 64,2 centimetra v dolžino in je po študiji največji fosil pijavke, ki so ga kdaj našli.
Žive vrste pijavke pa lahko postanejo veliko večje od tega; morske pijavke (Petromyzon marinus) zrastejo tudi do neverjetnih 120 cm. Pacifiške pijavke (Entosphenus tridentatus) pa dosežejo do 85 cm.
… to je morda povezano tudi z njihovo prehrano
Po drugi strani pa so bile najzgodnejše pijavke dolge le nekaj centimetrov. Imele so majhne, preproste zobe in verjetno niso imeli žlez, ki bi proizvajale antikoagulante, ki jih njihovi sodobni kolegi uporabljajo da lažje srkajo kri iz svojega plena. Avtorji so zapisali, da ustni deli teh zgodnjih pijavke kažejo, da niso bile plenilske ali celo parazitske, temveč so se hranile z algami. »Njihove možnosti hranjenja so bile precej omejene, ker je imela velika večina njihovih potencialnih gostiteljev debele luske ali oklep, skozi katerega ne bi mogli prodreti,« so dodali raziskovalci.
Na novo opisani fosili kažejo »obsežno nazobčana« usta, kar nakazuje, da so pijavke plenile druge živali že pred vsaj 160 milijoni let, glede na študijo. Ustniki Y. occisor in Y. ingensdentes so prav tako presenetljivo podobni tistim pri obstoječih vrečastih pijavkah (Geotria australis), kar kaže na »navado prehranjevanja z mesom prednikov sodobnih pijavke«, so zapisali avtorji. Ta plenilski način življenja je verjetno privedel do povečanja telesne velikosti pijavke v jurskem obdobju, so dodali.
V zadnjem obdobju so se dogajale velike spremembe
V skladu s študijo so bile tudi pijavke v svoji življenjski zgodovini med devonom in juro podvržene velikim spremembam. Zlasti velikost Y. occisor, so namreč zelo velike, je podobna poznejšim vrstam, ki so razvile tristopenjski življenjski cikel – ki vključuje ličinko, metamorfno in odraslo fazo. To kar kaže, da je imel Y. occisor morda tudi trifazni cikel in se je selil po rekah navzgor, da bi se drstil.
Odkritje zapolnjuje vrzel v evolucijski zgodovini pijavke in osvetljuje tako spremembe v prehranjevalnih navadah rib kot tudi posodobitev njihove življenjske zgodovine v jurskem obdobju. »Ta zgodovinski razvoj pijavk lahko zdaj razdelimo na dve epizodi, ki ju povezuje jurska vrsta,« so zapisali avtorji.
Poslednji heroj je film Žige Virca, ki lahko predstavlja sinonim recepta za bolezen, ki ji rečemo slovenska preobsedenost z lastno zgodovino. Kdo je bil na tej in oni strani? Vprašanje, s katerim se je novomeški režiser ukvarjal že s filmom Trst je naš!, pri čemur se zdi, da je Poslednji heroj nekakšno nepisano nadaljevanje kratkega filma, ki slika slovenski odnos do Trsta in zgodovine. Žiga Virc po izjemnih dokumentarcih Houston, imamo problem! in Poletje '91 v velikem slogu prikoraka v svet celovečercev.
Poslednji heroj, medgeneracijski odnosi potopljeni v slovensko preteklost
Film nam prinaša zgodbo Franceta (Primož Pirnat), ki v svoji idiličnem alpskem mestecu bije bitko z nemško nakupovalno verigo, ki želi med gradnjo nakupovalnega centra porušiti kip njegovega očeta Johna (Bine Maton), narodnega heroja. Z očmi in srcem je uperjen v preteklost, ki jo skuša poustvariti z zaigranimi partizanskimi akcijami v bližini kipa njegovega očeta, ki mu je vedno dajal jasno vedeti, da mu ne seže do kolen. Ob »poskusih« reševanja spomina na preteklost pa nezavedno uničuje sedanjost in prihodnost. V hiši z njegovim očetom živita tudi njegova hčerka Vida (Eva Jesenovec), ki si želi s partnerjem Tonijem (Jurij Drevenšek) ustvariti družino in se po nekem čudežu preseliti na svoje. Ker France ne želi, da spomin na narodnoosvobodilni boj zamre, skupaj z drugimi istomislečimi poustvarja osvobodilno bitko, z željo, da bo prestrašil Christino (Angeliki Papoulia), predstavnico nemškega podjetja. Napetost se stopnjuje, na plano pa prihajajo skrivnosti iz preteklosti.
Poslednji heroj prikazuje željo ohranitve spomina na preteklost
Žiga Virc in Iza Strehar sta z ekipo ustvarila optimalno črno komedijo o slovenski obsedenosti z zgodovino, ki zaslepi nujo po pogledu v prihodnost. V svoji osnovi zgodba prikazuje razmerje ene družine, njihova trenja in pomisleke. In pri osnovah bi lahko ostalo tudi pri izvedbi in bi film zgodbo odvil v le enem prostoru ali hiši, a so ustvarjalci izbrali veliko bolj zanimivo in bizarno pot. Takega filma Slovenija še ni videla. In zadel bo v srčiko mnogih prepričanj.
Skriti in odkriti simbolizem filma bo nasmejal gledalce
Kapitalizem, nacionalizem, fašizem, komunizem, milenializem so sladkorčki na tortici, ki jo predstavlja okus družinskih razmerij na tej strani Alp. Zgodba se odvije v enem dnevu, v Scorsesejevem stilu pa hitro vse splava po vodi in se prelevi v totalen kaos. Če način poteka zgodbe primerjamo s čim, so to vsekakor slovenske humoristične nanizanke, pri katerih se za primerjavo ponuja Naša mala klinika z epizodama o mačističnem lovcu in komunističnem dedku mrazu.
Janez Škof in Primož Pirnat v filmu Poslednji heroj
V Sloveniji ni lepšega kot omenjanje obeh zadnjih dveh vojn, še bolj pa obeh strani. A ko je to zavezano v vrečo črnega humorja, ki pritiče predvsem mlajšim generacijam, ki imajo že svojih težav zadosti, potem gre za dobesedni žakelj zlata. Poslednji heroj enkrat s prikritim in drugič z močno odkritim simbolizmom slika realnost stanja v naši družbi. Mladi se trudijo ustvariti družino in živeti na svojem, starejši pa so obsedeni s tem, kdo je bil na tej in oni strani, verjetno še pred njihovim časom. Težnja poustvarjanja historične veličine naroda in pri tem vseskozi pozabljati na njegovo prihodnost. To je Poslednji heroj.
Podobno kot Prasica, slabšalni izraz za žensko, katerega scenaristka je prav tako Iza Strehar, je tudi ta film odlična komedija. Bizarnost situacij v katerih se znajde zgodba in situacijska komika, ki jim sledi je nekaj najboljšega, kar smo videli v slovenskih filmih. Ali je Slovenija pripravljena nase pogledati skozi prizmo humorja? To nam bo pokazal celovečerec Žige Virca, ki je s študentskim kratkim filmom prevzel tematiko slovenske zedinjenosti ob izgubljeni zemlji, zdaj pa prikazuje razkol slovenskosti kot take.
Primož Pirnat v filmu Poslednji heroj
Poslednji heroj, Slovenija te je čakala
Generacijski odnosi prednjačijo v filmu, ki v zaključku poseže po vsej bizarnosti, ki jo je prej napovedoval. Ko obljubo Čehove pištole izpolni dildo, imamo film! A če damo šalo na stran, je film Poslednji heroj več kot vreden ogleda. Slovenski filmi se namreč predolgo ukvarjajo s kritikami na račun tega, da so preresni ali pa da se jemljejo preveč resno. Tokrat ni tako, čeprav režiserju uspe na ramenih izvrstne igralske zasedbe izvleči kar nekaj odličnih dramatičnih trenutkov, večina sloni na šalah o sebi. Te so lahko večplastne junakinje filmov.
Žiga Virc morda helikopterja v filmu res ni dočakal, smo pa gledalci s Poslednjim herojem dočakali eno najboljših komedij v zadnjih letih, ki se ne boji šaliti na račun dežele, ki jo hrani. Če pa slučajno ob ogledu pride do konfliktov, vzemimo nauk film in jih humorno hitro pozabimo in vprašajmo: »A boste kofe?«
Matej Lebič predstavlja svojo novo skladbo in z njo obeležuje drugo leto svoje ustvarjalne poti. Po nekoliko zabavnejši pesmi o prijateljih predstavlja nežno in osebnoizpovedno skladbo, v kateri se dotika ključnih elementov čutne in iskrene ljubezni. Novi skladbi je vdihnil povsem novo sliko čustvene izpovedi.
Matej Lebič, Začutil sem življenje
Pesem z naslovom Začutil sem življenje pripoveduje o fantu, ki ob svoji ljubljeni osebi znova začuti radost in smisel srečnega življenja ter upa, da je našel pot do srca. Skupaj s skladbo izdaja tudi svoj četrti glasbeni videospot, tudi za to zvočno podobo pesmi pa je poskrbel producent in soavtor Alex Volasko. Pri besedilu se podpisuje tudi Matej.
»Tokrat sem stopil iz cone udobja in ustvaril nekaj povsem drugačnega, malo bolj mirnega in izpovednega. Mnogo mojih skladb do sedaj je bilo precej bolj poskočnih, tokrat pa sem spoznal, da želi govoriti moje srce. Že prvi stavek pesmi »ustvarjena sva za življenje v dvoje« pove, da je najlepše biti ob nekom, ki te vedno razume in spoštuje. Ljudje potrebujemo ljubezen in iskrenost do bližnjega in vesel sem, ko lahko te občutke podoživljanja prelijem tudi v skladbo,« pravi 25-letni glasbenik. Vabljeni k poslušanju in gledanju videospota.
Matej Lebič - Začutil sem življenje (Official Video)
Finančna pismenost je ključna življenjska veščina in je še posebej pomembna za mlade odrasle, saj prehajajo v finančno neodvisnost in finančno odgovornost. V svetu, kjer odločitve o osebnih financah lahko močno vplivajo na prihodnost posameznika, je finančna pismenost bolj pomembna kot kadarkoli prej.
Razumevanje finančne pismenosti
Finančna pismenost zajema znanje in veščine, potrebne za informirano in učinkovito odločanje na področju financ. Vključuje razumevanje konceptov, kot so načrtovanje proračuna, varčevanje, investiranje, upravljanje dolga in izbira pametnih potrošniških odločitev. Za mlade odrasle je pridobivanje teh veščin ključno za uspešno ravnanje s finančnimi kompleksnostmi odraslega življenja. Finančna pismenost je danes enakega pomena kot uzakonitev obveznega šolanja v času Marije Terezije.
Ko mladi odrasli začenjajo svojo pot v odraslost, se soočajo z različnimi finančnimi izzivi, od upravljanja lastnih stroškov do pomembnih odločitev, kot sta najem stanovanja ali nakup doma, varčevanje za pokojnino in še več. Finančna pismenost jih opremi z orodji, ki jih potrebujejo za sprejemanje pametnih finančnih odločitev in zagotavljanje neodvisnega in odgovornega življenja. Finančna pismenost mladim torej omogoča večjo finančno svobodo, ki jih posledično popelje v osebno svobodo.
Upravljanje dolga
Z naraščanjem kreditnega dolga in lahko dostopnimi krediti so mladi odrasli še posebej ranljivi za težave povezane z dolgom. Temeljno razumevanje finančnih konceptov jim lahko pomaga, da z razumnim upravljanjem dolga preprečijo plenilsko posojanje in se odpravijo k odplačevanju dolga. Prezadolženost je vpliva tudi na slabše duševno zdravje ljudi, saj ti doživljajo velike pritiske in potrebo po denarju, finančna pismenost pa omogoči posameznikom, da obvladujejo dolg kot tudi svoje čustveno dojemanje dolga.
Gradnja varne prihodnosti
Finančna pismenost ne zajema le upravljanja dnevnih stroškov. Gre tudi za zavarovanje svoje finančne prihodnosti. Mladi odrasli, ki zgodaj razumejo pomen varčevanja in investiranja, so bolj nagnjeni k kopičenju premoženja čez čas, načrtovanju za pokojnino in obvladovanju finančnih nujnosti.
Biti finančno pismen omogoča mladim odraslim kritično ocenjevanje finančnih produktov in storitev. To znanje jih ščiti pred prevarami, jih naredi bolj zahtevne potrošnike in jim pomaga izbrati prave finančne produkte, kot so varčevalni računi, zavarovanja ali investicijske možnosti.
Finančna pismenost in kariera
Finančna pismenost ni pomembna samo za upravljanje osebnih financ, vpliva tudi na odločitve o karieri. Mladi odrasli, ki razumejo koncepte, kot so pogajanja o plači, načrtovanje za pokojnino in možnosti investiranja, so bolje pripravljeni za informirane karierne odločitve in maksimiranje svojega zaslužka.
Zmanjševanje finančnega stresa
Finančni stres je pogost problem, in mladi odrasli niso imuni nanj. Pomanjkanje finančne pismenosti lahko vodi v anksioznost, neprespane noči in napete odnose. Nasprotno pa finančno znanje lahko zmanjša finančni stres z zagotavljanjem orodij in strategij za spopadanje s finančnimi izzivi.
V svetu, kjer imajo finančne odločitve dolgotrajne posledice, pomen finančne pismenosti za mlade odrasle ni mogoče preceniti. Z vključitvijo finančnega izobraževanja v svoje življenje mladi odrasli pridobijo znanje insamozavest, potrebno za pametne izbire, gradnjo varne prihodnosti in, končno, boljše življenje. To je veščina, ki prinaša koristi skozi vse življenje, in vlaganje v finančno izobraževanje v zgodnjem obdobju je vlaganje v svetlejšo, bolj finančno varno prihodnost. Zato je ključno, da izobraževalne ustanove, družine in sami posamezniki postavijo in spodbujajo finančno pismenost med mladimi odraslimi, da jim zagotovijo njihovo finančno blaginjo in uspeh.
