ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Roboti je polovična romantična komedija in tehnološka fikcija, ki je ne gre zamenjati za fenomenalni animirani film z istim naslovom. V glavnih vlogah se nam predstavita Jack Whitehall in Shailene Woodley, ki življenje živita skozi svoja robotska dvojnika.

Roboti je film z zanimivim konceptom, a grozovito izpeljavo

Leta 2032 je prepovedano uporabljati resnične androide kot služabnike ali delavce. Elaine in Charles živita v premožnem predmestju, da pa bi se izognila delu in koristnemu preživljanju časa, uporabljata svoje robotske dvojnike. On lenuh, ona izkoriščevalka. Ko se spoznata, na zmenek pošljeta svoja robota, da bi se (ponovno) izognila porabi časa, pošljeta na zmenek svoja robotska dvojnika. Ko slednja ugotovita, da se zaljubljata, ukradeta identiteto svojih lastnikov in pobegneta, Elaine in Charlesa pa prisilita, da se združita in si vrneta življenje.

Film temelji na kratki zgodbi Roberta Sheckleya »The Robot Who Looked Like Me« iz leta 1973. Scenarij sta napisala Ant Hines in Casper Christensen, ki sta film tudi režirala. In kaj pričakovati od filma s tako zasnovo? Veliko, a pričakovanja so nekaj, kar smo dobili pa nekaj povsem drugega. Zanimiv koncept in zaplet nista niti približno izkoriščena, saj gre preprosto za romantično komedijo, ki veliko svoje zasnove porabi za prisilno naklonjenost med glavnima likoma. In prav onadva sta grozni osebi, pri katerih moramo najprej premostiti logično neodobravanje njunih odločitev, da bi na koncu sploh verjeli njuni ljubezni oziroma zaljubljenosti. Nekje vmes pa se zgodi nekaj zanimivih trenutkov z uporabo robotskih dvojnikov, ki pa nikoli ne doseže tistega, kar se gledalcu porodi ob ogledu teh prizorov.

Morda, a prav zares morda, bo nekdo v njem našel nekaj trenutkih užitka, komedije in čustev. Žal pa ta zf romantična komedija sama sebi postavi več ovir, kot pa jih je možna preseči s svojo povprečno izpeljavo.

Roboti je pozabljiv film

Generična romantična komedija, ki ne ponudi ničesar novega, talentirano Shailene Woodley pa uporabi zgolj za bedasto ljubimko stand-up komika, ki ni dober igralec. Verjetno gre za enega najbolj pozabljivih filmov leta, ki bi znal v prihodnosti zaživeti zgolj kot zgrešen potencial.

Megalodon 2: Predator iz globin (Meg 2: The Trench) je nadaljevanje skrite uspešnice iz leta 2018, ko je Megalodon po celem svetu zaslužil kar 530 milijonov dolarjev. Film z Jasonom Stathamom v glavni vlogi je seveda dobil neizogibno nadaljevanje, ki je gledalce začelo strašiti avgusta 2023. Je nadaljevanje enako zabavno kot njegov predhodnik?

Megalodon 2 je večji, bolj nor, pravšnji za poletje

Jason Statham se je leta 2018 pomeril z največjim plenilcem na svetu, Megalodonom. Kar je bilo že takrat za lase privlečeno, se zdaj potroji – dobesedno. Megalodoni so kar trije, poleg njih pa vidimo tudi nekaj drugih bitij, ki se seveda pred radovednim svetom skrivajo globoko v temnicah oceanskega dna. Ker ekipo prvega dela situacija ni izučila, so se še podrobneje podali v preiskovanje Marijanskega jarka. Z željo po preiskovanju morskega ekosistema se še šetindvajsetič odpravijo preko termokline, kamor jih sicer prežene tudi pobegli megalodon po imenu Hiachi, ki je živel v ujetništvu. V temnem predelu oceana pa naletijo na nove megalodone, nova bitja in kapitaliste. Ti rudarijo redke zemeljske kovine, ki jim na površju prinašajo miljardo na miljardo. Ko se zaradi eksplozije rudarske postaje prebije termoklina, se začne boj za življenje in smrt.

Megalodon se pokloni filmom z morskimi psi in osvoji zmožnost zavedanja lastne norosti

Megalodon 2 ni tako dober kot je bil njegov predhodnik, vsekakor pa je na trenutku veliko bolj gledljiv, saj se ne jemlje niti približno resno. Ko se Jason Statham na vodnem skuterju bori proti trem megalodonom je to že približno stoti prizor, kjer se bo gledalec namuznil s pihom skozi nos. Približno uro in petdeset minut se lahko naslajamo nad akcijskimi prizori, nekaj strašljivimi prizori in številnim komičnim prizorom med glavnimi člani ekipe.

Več kot poudariti, da gre za poletni film, kjer je treba možgane spustiti na pašo, res ni možno. Z nekaj pokloni na filme o morskih psih, kot sta Žrelo (Jaws, 197) in Globoka modrina (Deep Blue Sea, 1999), ki sta »žanr« ubijalskih morskih psov spravila na nov nivo, Žrelo seveda mnogo bolj pomemben.

Marsikdo bo opazil tudi veliko podobnosti s filmom Underwater (2020), kjer je igrala Kristen Stewart in je neprimerljivo boljši film od tokratnega. Meg 2 se namreč v svoji samoironiji zanaša na malo morje – ja, morje – naključij, ki odvzamejo tistega nekaj strahu za glavne like, ki bi moral biti obstoječ. Ampak kdo to sploh išče v filmu sredi avgusta?

Da so lahko morski psi tudi visoko proračunski in hkrati dobičkonosni filmi je dokazal prav Megalodon pred petimi leti. Megalodon 2 pa je po drugi strani nadaljevanje, ki ohrani tradicijo drugih delov v serijah filmov o morskih psih. Ne tako dobro, a še vedno gledljivo.