Revija Študent je medijsko podprla Orto Fest 2023, ki je med 30. marcem in 29. aprilom potekal v Orto baru v Ljubljani. Več informacij najdeš:
Vloga žensk v programih STEM: »Le eden od treh raziskovalcev je ženskega spola«
V času praznikov smo obeležili tudi mednarodni dan deklet in žensk v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Obeležujemo ga vsak zadnji četrtek v aprilu, njegov namen pa je opozarjanje na pomanjkanje deklet in žensk na področju IKT ter spodbujanje, da se odločijo za študij in poklice v tehnološkem sektorju. Ob tem dnevu je imela svoj govor tudi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh.
Vloga žensk in deklet na področju IKT
Ministrica za digitalno preobrazbo je sodelovala na spletni konferenci z naslovom Evropski praznik deklet v IKT: digitalne veščine za celo življenje (angleško The European Celebration of Girls in ICTs: Digital Skills for Life), ki jo organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angleško International Telecommunication Union) v sodelovanju z neprofitno organizacijo Czechitas, vodilno platformo za usposabljanje na področju informacijskih tehnologij na Češkem.
Pojasnila je, da se danes svet spreminja s še nevideno hitrostjo. »Digitalne tehnologije so spremenile način komuniciranja, učenja, dela in poslovanja. Omogočile so nam tudi ustvarjanje novih poti za reševanje nekaterih najbolj perečih svetovnih izzivov. Da bi jih dosegli, morajo biti v digitalno preobrazbo enakovredno vključeni vsi člani družbe in nihče ne sme biti zapostavljen. Posebno skrb vzbujajo digitalni razkorak med spoloma, podeželjem in mesti ter starostni razkorak,« je povedala.
Pomanjkanje žensk in deklet v programih STEM
»Čeprav se danes šola več deklet kot kadar koli prej, so ženske in dekleta premalo zastopane v študijskih programih STEM (ang. Science, Technology, Engineering, and Maths – znanost, tehnika, inženirstvo in matematične vede). Le eden od treh raziskovalcev je ženskega spola, ženske pa predstavljajo le 35 odstotkov diplomantov študijev na področjih STEM. Na vrhunskih področjih, kot je umetna inteligenca, je njihovo število še manjše, saj je med njimi le 22 odstotkov žensk,« je izpostavila problem, s katerim se sooča slovenska družba v tehnološkem in informacijskem segmentu.
Ministrica je razjasnila tudi razloge za to, pri njih poudarja, da so neenakosti med spoloma globoko zakoreninjene v naši družbi.
»Razlog za to so vztrajni spolni stereotipi in predsodki, ki včasih prepričujejo dekleta, da znanstveni študij ni zanje, kljub njihovemu izjemnemu potencialu. Ženske in dekleta v raziskave vnašajo raznolikost, širijo nabor znanstvenih strokovnjakov ter znanosti in tehnologiji dajejo svež pogled, kar koristi vsem.«
Kako naprej?
Jasno je, da je sektor IKT oziroma sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij pomemben gospodarski dejavnik v današnjem svetu. Tako je ministrica izpostavila prizadevanje za izvajanje strategij za spolno enakopravnost, kot so ozaveščanje, študij in usposabljanje, mentorstvo in mreženje, da bi zmanjšali digitalno vrzel med spoloma.
»Pri nas je delež žensk na področju IKT 17-odstoten. Eden naših glavnih ciljev je do leta 2030 povečati število strokovnjakov IKT s sedanjih 4,8 odstotka na 10 odstotkov, pri čemer vidimo povečanje števila strokovnjakinj IKT kot bistveni del rešitve. Ker sem tudi sama ženska na področju inženirstva, me še posebej zanimata mentorstvo in medsebojno spodbujanje. Na našem ministrstvu je delež žensk velik in je nad povprečjem v državni upravi,« je dodala in pohvalila delo svojega ministrstva za digitalno preobrazbo.
Za konec je izpostavila pomen deklet, ki ustvarjajo kariero na področju IKT. Ta »bi morala postati vzor drugim dekletom in jih spodbujati k študiju in karieri na področju STEM.«
Kot je dodala, je za to »potreben sistemski pristop, ki se začne že v zgodnjem otroštvu, z izobraževanjem deklic, nadaljuje v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi s spodbujanjem k vseživljenjskemu učenju, prekvalifikacijam in izpopolnjevanju v delovnem obdobju.«
Kaj je zdravstveni turizem in zakaj je problematičen?
Marca letos je v Mehiki prišlo do mednarodnega incidenta, ko so bili ugrabljeni štirje državljani ZDA. Američani so prečkali mejo, ker je bila ena izmed njih naročena na plastično operacijo. Hitro so se izgubili in končali v Matamorosu, mestu, ki je znano po visoki stopnji kriminala. Sredi spopada med karteli so bili ugrabljeni, pri čemer sta bila dva moška ubita, policija pa je rešila druga dva. Šlo je za primer zdravstvenega turizma, ki je terjal prevelike žrtve.
Kaj je zdravstveni turizem?
O zdravstvenem turizmu govorimo, ko ljudje odidejo v tujino na zdravstveni poseg pri zasebnem izvajalcu. To se ponavadi dogaja zaradi nižje cene v drugi državi ali izvedbe ilegalnih posegov, ki niso dovoljeni v domači državi. Nekateri po drugi strani iščejo bolj kvalitetne ali izkušene zdravnike ali kirurge. Sem spada plastična kirurgija, dentalni posegi, kirurgija, zdravljenje neplodnosti in raka, ter presaditve organov in tkiv.
American Journal of Medicine je ocenil, da je v letu 2007 skoraj 800 tisoč državljanov ZDA potovalo v druge države na poseg. V desetih letih se je številka dvignila kar na milijon in še vedno raste. V Amerikah Mehika in Costa Rica veljata za glavni destinaciji za dentalno in lepotno kirurgijo, v Aziji Singapur prednjači s svojo onkologijo, določeni predeli Indije pa privabljajo zdravstvene turiste na operacijo kolkov in kolen. V Evropo potujejo iz ZDA in Velike Britanije na Madžarsko, Hrvaško in v Turčijo. Tudi v Sloveniji lahko opazimo trend odhajanja v južne balkanske države v iskanju ugodnega in dobrega zobozdravnika ali kirurga.
Zdravstveni turizem je družben pojav, ki se pojavlja globalno. V resnici gre za najstarejšo vrsto turizma, saj je bila skozi prejšnja stoletja ustaljena praksa bogatejših slojev »oddih na morju«, kjer so si ljudje poskušali razne bolezni pljuč in druga bolehanja zdraviti z morskim zrakom in prijetno klimo okolice. Že od Rimljanov je prisoten tudi zdraviliški turizem v toplicah oziroma v zdraviliških krajih z termalno ali mineralno vodo. Tak primer je angleški kraj Royal Leamington Spa, ki je vzcetel točno zaradi razvoja ponudbe zdraviliškega turizma v 18. stoletju.
Zakaj je zdravstveni turizem problematičen?
Treba je razlikovati med dvema vrstama skupin ljudi, ki iščejo zdravstvene storitve v drugih državah. Prvi so posamezniki, ki preprosto nimajo druge možnosti, drugi pa iščejo »akcijsko« ceno ali storitve, ki so v njihovi državi nezakonite. Medtem ko se prvi trudijo zaščititi svoje življenje, ga drugi postavljajo na kocko, če niso zavarovani in se ne prepričajo, ali je njihov zdravnik v tujini dober.
V Združenih državah Amerike je problem javnega zdravstvenega sistema zelo velik in pogosto prebivalstvo nima sredstev za urgentno zdravstveno oskrbo. Zdravstveno zavarovanje pogosto ne krije bolj zapletenih ali zahtevnejših operacij. Zato je logično, da ljudje, še posebej tisti, ki živijo blizu meje, izberejo bolj ekonomično in hitrejšo rešitev v drugi državi. Vendar lahko opazimo, da se Mehika v pogovoru med prebivalci ZDA pojavlja kot kraj brez pravil, kjer je vse mogoče. Kjer se lahko kupi droge in skrije pred policijo. V Mehiko se lahko zbeži ali se tam izgubi. V Mehiki se vse da. Takšno razmišljanje se normalizira in ponotranja tudi prek priljubljenih filmov in serij. Ob tem pa ljudje pozabljajo, da je svet zunaj njihove ogromne države drugačen od poznanega in z naivnimi pričakovanji prihajajo v države Latinske Amerike.
Kakšne so posledice zdravstvenega turizma?
Zdravstveni turizem lahko pomeni uspešno in ekonomsko ugodno popravilo nosu, rešitev življenja ali na drugi strani tragično smrt. Je početje, ki je lahko izjemno tvegano in nevarno. V primeru, da v tujini pride do zapletov, domača država ne more nujno posredovati, če je o tem sploh obveščena. Poleg tega odhajanjem k tujim specialistom bremeni zdravstveni sistem v njihovi državi, v domači pa problem ostaja nerešen.
Poleg tega močno vpliva na odnose med državami. V primeru, ki sem ga opisala na začetku, je namreč ZDA izkoristila situacijo, da je za umor in ugrabitev svojih državljanov okrivila Mehiko. Ob tem so popolnoma zanemarili dejstvo, da so se zdravstveni turisti na lastno odgovornost nevede izgubili sredi teritorija prežetega s kriminalom. Bivši odvetnik Bill Barr je Mehiko označil za propadlo državo, ki jo nadzirajo karteli. Senator Lindsey Graham je celo predlagal, da bi jo uvrstili med teroristične organizacije. To bi dovolilo ZDA, da proti njim uporabijo vojaško silo. Ob tem je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador poudaril, da v obratni situaciji ZDA ne bi tako sodelovala z Mehiko. Ponujanje pomoči izgubljenim Mehičanom se jim ne bi zdelo dovolj pomembno, da bi se angažirali na nacionalni ravni.
A warning about 'medical tourism' for Americans l GMA
Prvi napovednik za težko pričakovano predzgodbo Iger lakote
Avtorica Suzanne Collins je leta 2008 izdala prvi roman v seriji Igre lakote. V naslednjih dveh letih sta sledili še nadaljevanji, ki sta zaključili trilogijo. Arena smrti, Kruto maščevanje in Upor so hitro, ekspresno hitro postali tudi filmska uspešnica, ki smo jo spremljali od 2012 do 2015. Zdaj, skoraj deset let kasneje bomo dobili nov film, ki je enako ekspresno predelal predzgodbo Iger lakote, ki nosi naslov Balada o pticah pevkah in kačah (Ballad of Songbirds and Snakes). Zdaj smo dobili prvi napovednik za težko pričakovani film.
Igre lakote se vračajo s predzgodbo
Iz treh knjig so nastali štirje izjemno uspešni filmi, ki so v blagajne pospravili 2,97 milijarde ameriških dolarjev. Jennifer Lawrence je postala megazvezda, Josh Hutcherson in Liam Hemsworth pa bosta vedno Peeta in Gale. Tu so bili še Woody Harrelson, Elizabeth Banks, Philip Seymour Hoffman, Stanley Tucci, Jeffrey Wright, Sam Cladlin, Julianne Moore, Mahershala Ali, Natalie Dormer in Donald Sutherlannd. Prav slednji pa igra pomembno vlogo v predzogdbi, ki jo je avtorica izdala leta 2020. Bolje rečeno ima pomembno vlogo lik Snowa, ki ga je upodobil veteranski igralec.
Balada o pticah pevkah in kačah kot film
Balada o pticah pevkah in kačah je predzgodba Iger lakote, kjer spoznamo osemnajstletnega Snowa na dan žetve 10. Iger lakote. Usoda družine Snow je odvisna od Coriolanusa, ki bo moral premagati, nadkriliti in pretentati sošolce, če bo kot mentor želel dobiti igre. Usoda mu ni naklonjena – dodelili so mu tributko iz dvanajstega okrožja. Kakšno ponižanje! Toda ko se v areni bije neizprosen spopad na življenje in smrt, Coriolanus počasi spoznava, da mu ni tako vseeno zanjo, kot je sprva mislil. Želi si zmagati za vsako ceno, zato se bo moral odločiti, ali naj igra po pravilih ali ne.
V obdobju, ko se zdi, da je lahko iz danes na jutri razkrita vsaka podrobnost nastajajočega filma, se je tu zgodil pravi mali čudež. Resda je knjiga že tri leta na knjižnih policah (tudi v slovenskem prevodu), a to filmskih oboževalcev še nikoli ni ustavilo. Dejstvo čudi predvsem zato, ker je franšiza ena bolj priljubljenih v zadnjih letih, posebej pohvalna pa je njena kakovost ne glede na to, ali nam je bila razdelitev zadnje knjige na dva filma všeč ali ne.
Napovednik filma Balada o pticah pevkah in kačah
Zdaj smo dobili prvi napovednik za film Balada o pticah pevkah in kačah, ki bo v kinematografe prispel novembra 2023.
Režiser filma je Francis Lawrence, ki je poskrbel tudi za zadnje tri filme v predelavi trilogije Suzanne Collins. V glavnih vlogah pa Rachel Zegler, Tom Blyth, Peter Dinklage, Hunter Schafer, Viola Davis, Jason Schwartzman in Josh Andrés Rivera.
The Hunger Games: The Ballad of Songbirds & Snakes (2023) Official Trailer
Top 5 družabnih iger za naslednji game night
Če si naveličan igranja vedno istih iger, ko se dobite z družino ali s prijatelji, naj ti na pomoč priskoči ta seznam. Na njem je 5 malo manj konvencionalnih iger, ki se jih je zelo težko naveličati.
Nekatere zahtevajo nekoliko taktičnosti, nekatere pa so preprosta in zabavna izbira za preganjanje časa.
Secret Hitler
Ta igra političnih spletk in izdaje je popolna za večje skupine oseb, kjer je potrebno nekoliko razbiti led. Preden se boste zavedali, boste že vsi kričali drug na drugega, kot da se poznate že leta.
Na začetku so vsi igralci (ki jih je lahko od 5 do 10, igra pa je bolj zabavna z več igralci) na skrivaj razdeljeni v dve ekipi – v fašiste in liberalce. Eden od fašistov je Hitler.
Samo fašisti vedo drug za drugega, liberalci in Hitler pa ne poznajo nobene vloge razen svoje.
Vsaki skupini je v interesu, da sestavi vlado iz svojih pripadnikov, saj predsednik in kancler odločata o tem, katera karta bo položena na igralno ploščo. Tista ekipa, ki prva zbere dovolj kart, zmaga, zato je izredno pomembno, da so v vladi tisti v isti skupini kot ti.
Liberalci se morajo za zmago naučiti zaupati drug drugemu, da bodo imeli nadzor nad volitvami, fašisti pa bodo naredili vse, da liberalce prepričajo, da so eni izmed njih. Dovoljeno je govoriti karkoli, tudi lagati, zato bodi previden pri izbiri, komu boš zaupal.
Codenames
Codenames je idealna izbira, ko se nikomur ne da učiti in razlagati veliko pravil – navodila so namreč zelo preprosta.
Za igranje potrebuješ vsaj 4 igralce, lahko pa tudi več (igro je mogoče tudi nekoliko prirediti in igrati tudi zgolj v treh).
Razdelite se v dve skupini – eno modro in eno rdečo, po mizi pa razdelite 25 kartic – na vsaki od teh je zapisana ena beseda,
Eden v vsaki skupini prevzame vlogo skrivnega agenta. Samo te dve osebi vesta, katere besede pripadajo modri in katere rdeči ekipi.
Skrivni agent mora nato svojim soigralcem dajati namige v obliki asociacij na besede, ki so razporejene na mizi. Cilj je, da skrivni agent z eno samo asociacijo uspe doseči, da njegovi soigralci ugotovijo čim več njihovih besed (z asociacijo kuhanje lahko na primer pokrije besede ponev, juha in olje).
Če soigralci izberejo besedo nasprotne ekipe, je to točka za slednjo. Če izberejo besedo, ki ne pripada nobeni ekipi, imajo naslednji krog možnost dodatnega poskusa ugibanja.
Ena od besed pa predstavlja morilca. Kadarkoli ena izmed ekip izbere to kartico, se igra takoj konča, ta ekipa pa izgubi.
Cluedo
Ta vznemirljiva igra je bila narejena za vse ljubitelje whodunit zgodb. Namig: igra je najbolj zabavna s 6 igralci.
V starem dvorcu se je zgodil umor. Tvoja naloga je, da ugotoviš, kdo od prisotnih je storilec. Še več, ugotoviti moraš, s kakšnim orožjem je moril in v katerem prostoru v dvorcu.
Na začetku v roke dobiš nekaj kartic z namigi, ki ti povedo, kdo, kje in s čim se umor ni zgodil. Zatem je tvoja naloga, da se premikaš po sobah, kličeš predmete in obtožuješ osebe, ki bi lahko bile morilec. Igralec za tabo ti mora s svojimi namigi, ki jih drži v rokah, dokazati narobe za vsaj eno od klicanih stvari. Če v roki nima kartice, ki se navezuje da klicano osebo, sobo ali predmet, ti mora namig dati naslednja oseba itn.
Prvi, ki pravilno ugotovi morilca, morilsko orožje in sobo, v kateri se je umor zgodil, zmaga.
Dixit
Še ena preprosta igra, ko si večina želi sprostitve.
Igra jo lahko 3 do 6 igralcev. Vsak v roke dobi 6 kartic z domišljijskimi ilustracijami, ki jih vidi samo on.
Vsako potezo eden od igralcev izbere eno od svojih kartic, pove asociacijo nanjo, ter jo položi na mizo s hrbtom navzgor, tako, da drugi ne vidijo, kaj je na njej narisano.
Nato drugi igralci izberejo po eno izmed svojih kartic, in sicer tisto, ki jih najbolj spominja na določeno asociacijo. Kartice vsi položijo na mizo s hrbtno stranjo navzgor in jih premešajo.
Karte se nato obrne, da se razkrije ilustracije, in vsi igralci, razen tistega, ki je asociacijo določil, ugibajo, katera je originalna kartica, ki jo je določil prvi igralec.
Cilj je, da asociacija ni ne preveč splošna in ne preveč ozka. Če pravo kartico izberejo vsi ali pa nobeden, pripovedovalec ni bil uspešen, saj je bil preveč ali premalo očiten.
Blank Slate
Blank Slate nekoliko spominja na Dixit, vendar ne vsebuje ilustracij na karticah, temveč nedopolnjene fraze.
Igra jo lahko 3 do 8 igralcev. Vsak krog en igralec izbere eno izmed kartic, na katerih je zapisana iztočnica, in jo pokaže ostalim igralcem (na primer: _____ pita)
Nato vsi zapišejo besedo, ki dopolnjuje to frazo (npr. jabolčna, borovničeva ipd.). Cilj je zapisati besedo, za katero meniš, da jo bo tudi kdo drug napisal, vendar ne vsi.
Na koncu vsi razkrijejo svojo besedo. Če je samo še ena druga oseba napisala isto besedo kot ti, dobiš 3 točke. 1 točko dobiš, če sta 2 ali več oseb imeli isto besedo. Če ni nihče drug napisal iste besede, ne dobiš nobene točke.
Najavljen 15-milijonski razpis na področju humanistike
Za raziskave na področju humanistike se pripravlja peti transnacionalni razpis konzorcija HERA (Humanities in the European Research Area ). Razpis z naslovom Krize – perspektive, ki jih prinašajo humanistične vede bo finančno podprlo 21 držav.
Krize – perspektive, ki jih prinašajo humanistične vede
Mednarodna mreža HERA je sooblikovala nov razpis (Crisis – Perspectives from the Humanities), katerega proračun bo znašal približno 15 milijonov evrov. Ta proračun bodo prispevale nacionalne agencije, ministrstva, akademije, ki pokrivajo in financirajo področje humanističnih ved.
Cilj razpisa je promoviranje raznolikosti v raziskovanju. Prijaviteljem se priporoča upoštevanje naslednjih vidikov:
- Uravnotežena zastopanost spolov
- Akademsko starostno ravnotežje
- Geografska raznolikost – vključitev držav širitve, ki sodelujejo v razpisu
- Izmenjava znanja in vpliv
Razpis bo objavljen maja 2023
Razpis bo uradno objavljen in odprt 26. maja, prijaviti pa se bo možno do 21. septembra 2023.
Slovenske raziskovalne institucije bodo prijavile predloge projektov v višini 100 tisoč evrov letno, največ pa 300 tisoč evrov za obdobje treh let oziroma 36 mesecev.
Sodelujoče države na razpisu: Avstria, Belgija , Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo.
Največje laži o jedrski energiji
V zadnjem času države ubirajo povsem različne strategije v boju proti energetski krizi. Nekatere stavijo na jedrsko energijo, medtem ko druge zapirajo že obstoječe in še vedno delujoče nuklearne elektrarne. Tudi mnenje javnosti je zelo deljeno. Preberi si, katera pogosta prepričanja glede jedrske energije ne temeljijo na znanstvenih dejstvih in so zgolj laži.
Jedrska energija je smrtonosna
Odmevne katastrofe iz zgodovine so prepričljiv dokaz o nevarnosti jedrskih elektrarn, kajne? Če podrobneje pogledaš znanstvena dejstva, ugotoviš, da temu ni tako. Nesreča na otoku Three Mile Island ni povzročila nobene smrtne žrtve, niti ni prinesla zaznavnih zdravstvenih posledic. Po 30 letih je zaradi razvpite nesreče v Černobilu umrlo le 51 ljudi, po nesreči v Fukushimi pa so znanstveniki našli le malo zdravstvenih posledic, povezanih s povišanim sevanjem zaradi nesreče. Po drugi strani je v zadnjih 50 letih zaradi sežiganja fosilnih goriv umrlo okrog 100.000.000 ljudi. Smrtne žrtve so posledica onesnaževanja s stranskimi produkti sežiga.
Sevanje iz jedrskih elektrarn je zdravju škodljivo
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) navajajo, da je varneje delati v jedrski elektrarni kot v pisarni sredi mestnega središča. Mestni zrak je namreč onesnažen z ozonom, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in dušikovim dioksidom, ki so letno odgovorni za 7 milijonov smrti. Za povprečnega Američana le 0,005 odstotka letne doze sevanja prihaja iz jedrske energije. To je 200-krat manj od količine sevanja pri letu čez Ameriko, 100-krat manj kot doza od sežiga premoga in približno ekvivalentno zaužitju ene banane letno. Če se bojimo jedrske energije, se bojimo tudi banan?
Jedrske elektrarne onesnažujejo okolje z radioaktivnimi odpadki
Radioaktivne odpadke, ki nastanejo v jedrskih elektrarnah, zaprejo v odporne sode in zakopljejo globoko pod površje. S tem preprečijo kakršnekoli radioaktivne izpuste tisoče let in odpadke zavarujejo pred potresi in drugimi naravnimi katastrofami. Rešitev se ne sliši preveč odgovorna in dolgoročna. A primerjaj to s termoelektrarnami, ki odpad izpuščajo naravnost v atmosfero in zrak, ki ga vsak dan dihaš. Spodbudno je tudi dejstvo, da je kar 96 odstotkov jedrskih odpadkov mogoče reciklirati in uporabiti pri izdelavi novega goriva in stranskih produktov.
Poplavna varnost v Sloveniji: Kakšne so prepreke in uspehi?
V pomladanskem in jesenskem času se v Sloveniji pogosto soočamo s poplavami. V tem času so obdobja močnejših padavin in predvsem hudourniki pogosto prestopijo bregove. Slovenija je zelo vodnata dežela, a izkušnje kažejo, da je poplavna ogroženost mogoča skoraj po celotnem območju države. V zadnjih letih smo tako nekoliko povečali poplavno varnost ob večjih rekah, tudi s pomočjo evropskega denarja. Zakaj strokovnjaki še vseeno pravijo, da slabo skrbimo za poplavno varnost?
Po ocenah stroke bi morali vsako leto za stroške poplavne varnosti odšteti vsaj 25 milijonov evrov. V Sloveniji namreč vodotokov ne čistimo redno, vseh poškodb, ki nastanejo v poplavah, ne saniramo. Vzdrževanje vodne infrastrukture je tako že več let nekoliko zapostavljeno. Da bi lahko dobro in primerno zaščitili večja mesta, pa bi že sedaj morali porabiti okoli 500 do 600 milijonov evrov. Pri tem pa moramo upoštevati tudi klimatske spremembe, ki bodo morda v prihodnjih letih povečale potrebna sredstva za poplavno varnost.
Poplave v Sloveniji
Glede na značilnosti poplav le te delimo na hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave, mestne poplave in tehnične poplave, te se zgodijo zaradi nedelovanja vodne infrastrukture. V Sloveniji so pogoste hudourniške poplave, ki nastanejo hitro ob močnem deževju in lahko povzročajo obsežno škodo. V zadnjem letu pa tudi v Sloveniji opažamo morske poplave, zanje se pričakuje, da jih bo z leti vedno več, saj se gladina morja postopno dviguje tudi zaradi klimatskega segrevanja.
V Sloveniji so poplavno zelo ogrožene Savinjska, Zasavska, Osrednjeslovenska, Gorenjska in Goriška regija. Dodati pa je treba, da so poplavni dogodki seveda mogoči v vseh regijah, vendar se zdi, da je narava statistično gledano nekoliko prizanesla Pomurski regiji. Samo v zadnjih 12 letih (obdobje 2010-2021) pa so večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za približno 1170 mio EUR škode.
Upravljanje z vodami v Republiki Sloveniji
Glede na vse naštete podatke pa nekoliko skrbi dejstvo, da smo v Sloveniji pripravili šele 2. načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti, od nastanka samostojne Slovenije. Identificirali smo 86 območij pomembnega vpliva poplav, kjer bodo potrebni dodatni ukrepi na področju preprečevanja poplav.
V slovenski katalog protipoplavnih ukrepov je uvrščenih 20 ukrepov (protipoplavnih aktivnosti), ki jih vključujemo v 5 korakov cikla obvladovanja poplavne ogroženosti:
- preprečevanje se ukvarja predvsem s preventivo na področju poplavne varnosti. To so aktivnosti za zmanjšanje poplavne nevarnosti ter spodbujanje ustrezne rabe zemljišč, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gospodarjenja z gozdovi. Načeloma se je v okviru tega procesa treba zavedati, da je že izbira zemljišča, na katerem bomo postavljali objekte, lahko razlika pri morebitni poplavi.
- varstvo – Je izjemno pomembno, saj se v okviru tega koraka izvajajo aktivnosti za zmanjšanje verjetnosti poplav oziroma zmanjšanje vpliva poplav na določeni lokaciji in povečevanje odpornosti na poplave. V okviru tega smo poskusili z gradnjo protipoplavnih jezov, ki bi nekoliko zmanjšali možnost poplav, uredila so se razlivna področja. Pomembno pa je tudi čiščenje rečne struge in aktivnosti, ki temeljijo na poglabljanju rečne struge.
- zavedanje – Informiranje prebivalcev o poplavni nevarnosti in ustreznem ukrepanju ob pojavu poplave. Aktivnosti na tem področju so še posebej pomembne na območjih, ki smo jih prepoznali kot področja z visoko stopnjo tveganja za poplave.
- pripravljenost – Aktivnosti v primeru pojava poplave, ki vključujejo aktivnosti gasilcev in civilne zaščite, ki v primeru pojava poplave lahko predstavljata razliko med življenjem in smrtjo. Predvsem je pomembna zaščita esencialne infrastrukture, predvsem bolnic. Na teh ustanovah pa je tudi naloga, da najpomembnejše enote postavljajo v višja nadstropja, da se v primeru poplav izognejo zaprtju in večji gmotni škodi.
- obnova –Zajema čim hitrejšo vzpostavitev stanja pred poplavnim dogodkom, izvedba analize in upoštevanje novih spoznanj. Pomembna je tudi pomoč države za prizadeta območja, ki pa mora biti stalna in mora vsebovati dovolj denarnih sredstev.
Med najpomembnejše ukrepe države, ki smo jih identificirali v Sloveniji, pa spadajo načrtovanje in gradnja protipoplavnih ukrepov, identifikacija, vzpostavitev in ohranitev razlivalnih površin visokih voda, določevanje in upoštevanje poplavnih površin, prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, redno vzdrževanje vodotokov, vodnih objektov in priobalnih zemljišč.
Različna mnenja v stroki
V Sloveniji imamo še eno veliko težavo, ki se nekoliko navezuje na različna mnenja v stroki, vendar se po do sedaj utečenem sistemu pri pripravi protipoplavnih ukrepov bolj upošteva hidrologe kot ekologe. Razliko se da preprosto razložiti na primeru sekanja obvodnega rastlinja. Hidrologi so prepričani, da je le to problematično, saj se lahko pri poplavah v rastlinje ujamejo smeti, ki zadržujejo tok reke, zato je potrebno, da ima voda čim manj ovir in lahko prosto odteka.
Ekologi pa bodo ponudili še eno možno razlago. Pravijo namreč, da bi bilo obvodno rastlinstvo treba pustiti predvsem zaradi tega, ker se lahko voda ujame v »žepe« med listjem in tako rastlinje zadrži in upočasni vodo.
Na področju protipoplavne varnosti moramo upoštevati več faktorjev
Poplavna varnost je večplastna in mora vsebovati mnenje različnih strok in vsebovati znanje vseh ekspertov, ki delujejo na tem področju. Ker poplave nikoli ne prinesejo ničesar dobrega za prebivalstvo in za seboj pogosto pustijo veliko uničenje, je naša naloga, da se jim z različnimi ukrepi zoperstavimo.
Vseeno pa je še kako pomembno, da s svojimi prizadevanji ne posegamo pregloboko v obvodne ekosisteme, saj lahko tako pogosto še dodatno poslabšamo krhko ravnovesje, ki se vzpostavi v vsakem takem ekosistemu. Klimatske spremembe bodo neizbežno še povečale nevarnost poplav v Sloveniji in tako je pomembno, da se na poplave primerno pripravimo in začnemo vlagati v našo varnost.
Italija predmet posmeha, turiste vabi s slovenskimi izdelki
Italijansko ministrstvo za turizem je bilo deležno posmeha, ko je v promocijskem videu za Italijo uporabila posnetek iz Slovenije.
Naša zahodna soseda je v 9 milijonov evrov vredni kampanji za privabljanje turistov pripravilo promocijski video. 3-minutni video z naslovom »Open to Meraviglia« je hitro postal deležen negativne kritike. Pozorne oči gledalcev so namreč opazile, da so Italijani pri iskanju kadrov za promocijo lastne države zašli preveč vzhodno. Uporabili so namreč video mladih Slovencev, ki pijejo vino. Mediji so pojasnili: »Zagrizeni uporabniki interneta so odkrili, da se ta kraj nahaja v občini Kotar v Sloveniji, na steklenici vina na mizi pa je pritrjena etiketa vina Kotar.«
Venera ni najboljše izbrala lokacij snemanja
Ministrstvo za turizem je za glavno figuro izbralo Venero Sandra Botticellija (1445-1510), ki so ji dodali moderno preobleko. »Rojstvo Venere« je znano renesančno delo slikarja Botticellija, ki je oživelo s pomočjo umetne inteligence. Venera si obleče mini krilo in jeans jakno je pico in predstavlja glavne znamenitosti Italije. Pokaže nam na primer kolosej v Rimu in firenško katedralo. Očitno je v svojem navdušenju pokukala tudi k Slovencem in si z njimi na sončni terasi privoščila kozarec vina vinoteke Kotar.
Družbena omrežja so po objavi posnetka preplavili komentarji, ki so jih polnile reakcije jeznih Italijanov. Umetnostni zgodovinar Tommaso Montanari je dejal: »Ta oglasna kampanja je groteskna in nespodobna. To je samo zapravljanje denarja.« 9-milijonska kampanja je bila financirana iz davkoplačevalskega denarja. Podjetje Armando Tesla, ki je produciralo video, pa se na kritike še ni odzvalo.
Italijansko ministrstvo se zagovarja
Bolj odzivni so bili na italijanskem turističnem ministrstvu, ki je video naročilo. Ko je izbruhnila polemika, je ministrica za turizem Daniela Santanche, članica skrajno desne stranke Bratje Italije premierke Giorge Meloni: »Upodobitev Venere, kot vplivne osebe naj bi očarala mlade« in »strošek 9 milijonov evrov je skupni strošek, vključno s svetovno medijsko pozornostjo.«
Spodrsljaj Italijanov je že doživel svetovne razsežnosti, za kar se je zahvaliti socialnim omrežjem. In ker drži rek, v vsaki stvari je vedno nekaj dobrega, se lahko Italijanom zahvalimo, za izjemno – nenamerno – promocijo Slovenije.
Prenovljen Zakon o tujcih: “Narediti slovensko družbo odprto in bolj vključujočo”
V Uradnem listu Republike Slovenije je bila objavljena novela Zakon o tujcih, začela pa je veljati na Dan boja proti okupatorju, 27. aprila 2023. Kaj vse je prinesla novela Zakona o tujcih?
Sredi marca smo v prispevku Zakon o tujcih bi prinesel hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje pisali o tem, kaj bi prinesel prenovljen zakon. Zdaj so tu vse spremembe, ki jih navaja.
Spremembe novele Zakona o tujcih
Spremembe prinašajo oziroma bolje rečeno bodo omogočile hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. To je ena stran, po drugi strani pa se upošteva potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine.
Poenostavlja se postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Sama zamenjava bo možna že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje.
Omogoča se pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja.
Podaljšuje se brezplačne tečaje slovenščine in spoznavanja slovenske družbe za vse kategorije tujcev.
V zakonu se ohranja zahtevo po osnovni stopnji znanja slovenskega jezika za družinske člane in tiste, ki željo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje.
Odprta in bolj vključujoča slovenska družba
Ministrstvo za notranje zadeve pa pravi: »Z različnimi zakonskimi rešitvami, strateškimi dokumenti in ukrepi želimo narediti slovensko družbo odprto in bolj vključujočo. Zato dajemo velik poudarek tudi integracijskim ukrepom, ki jih bomo v tem mandatu dodatno krepili. V zakonu se zavezujemo, da bomo v šestih mesecih pripravili sodobno migracijsko strategijo s poudarkom na izvajanju v praksi.«
