Ko stopiš iz cone udobje se začnejo čudovite stvari. V to verjame tudi Emil Ledenko, ki je življenje predal izpolnjevanju svojega poslanstva. Po več kot 15-ih letih hude oblike artroze, ki je vplivala na vse kotičke njegovega življenja je našel način, kako se soočiti s strahovi in izkoristiti svoje življenje tako, kot mu je bilo namenjeno. Kaj sporoča njegova zgodba in kako se lahko iz njegovega primera učimo?
Kdo je Emil Ledenko?
Nekoč je bil Emil Ledenko eden najbolj perspektivnih nogometašev svoje generacije v bivši Jugoslaviji. Kot mnogi se je zaradi fizičnih in čustvenih pritiskov zlomil in tako potreboval več let, da se je »sestavil« skupaj. Po šestnajstih letih artroze je bil popolnoma obupan v iskanju rešitve. Vseskozi je verjel, da če obstaja razlog, zakaj se je zlomil, potem obstaja način, kako se sestaviti nazaj. Vse v življenju je proces in čez čas je ugotovil, kako resničen je rek »Nomen est omen«, ki v prevodu pomeni »v imenu je pomen«.
Z rednim in vztrajnim vsakodnevnim prakticiranjem dihalnih vaj in mrzle prhe ter ledenih kopeli je začel dosegati izjemne rezultate, poleg tega pa pridobil ogromno izkušenj. Zdaj to znanje prenaša na vse tiste, ki si tega želijo. »To, kar govorim, tudi živim,« pravi Emil in s svojim primerom navdihuje in motivira. Njegovo življenje je dokaz, česa vse smo ljudje zmožni.
Kaj nam prineseta zavestno dihanje in ledena voda?
Verjetno se sprašuješ, kaj lahko doprinese ledeno mrzla voda in dihanje tvojemu življenju. Presenetil te bo odgovor, da lahko kar tehtno vpliva na tvoje življenje, počutje in zdravje.
Skozi celoten proces se sproščajo endorfini, melatonin, dopamin, serotonin, endokanabinoidi, znižuje pa se raven kortizola, stresnega hormona. Tako metoda vzpostavi hormonsko ravnovesje, spremeni se telesna biokemija, telo postane alkalno, ker celice dobijo več kisika, okrepi ožilje.
Glavne prednosti in dobrobiti metode:
nevtralizacija stresa
vzpostavi se hormonsko ravnovesje
telo postane alkalno ker celice dobijo več kisika
spremeni se telesna biokemija
okrepi se ožilje
zmanjšajo se vnetja v telesu
hitrejša regeneracija po telesnih naporih
hitrejše okrevanje po poškodbah in boleznih
večja samozavest
boljša samopodoba
boljši športni in poslovni rezultati
več energije čez dan
boljše splošno počutje
boljši spanec
večja osredotočenost in jasnost misli
več notranjega miru in povezanosti s sabo
boljša prekrvavitev
večja toleranca na mraz
premagovanje strahov
preseganje lastnih odporov in omejitev
vzpostavijo se nove nevronske povezave v možganih
Delavnice Emila Ledenka za dvig kakovosti življenja
Na pot raziskovanja sebe skozi sebe je pospremil že ogromno tečajnikov in prav vsem se je kakovost življenja dvignila na višjo raven. Zdaj ponuja individualne in skupinske delavnice ter team buildinge. Vse je namenjeno učenju:
kako se na pravilen soočiti s stresom,
kako se popolnoma sprostiti,
kako spremeniti miselnost,
kako izboljšati fokus in koncentracijo,
kako usvojiti nove, zdrave navade
kako postati najboljša verzija sebe ter
kako izstopiti iz cone udobja in premagovati različne strahove.
V svojem življenju in na spletni strani deli nasvete za izboljšanje življenja, slediš lahko pa tudi njegovi zgodbi in napredkom.
Fjällräven je bil najvišje uvrščen v svoji kategoriji s strani potrošnikov na Švedskem, v največji evropski študiji blagovne znamke o trajnosti.
Že četrto leto zapored so potrošniki na Švedskem Fjällräven izglasovali za najbolj trajnostno blagovno znamko v državi v kategoriji oblačila in modne znamke v indeksu trajnostnih blagovnih znamk 2023.
Indeks trajnostnih blagovnih znamk s pomočjo 80.000 potrošnikov v 8 državah meri in analizira skoraj 1600 blagovnih znamk v 36 panogah glede trajnosti. Neodvisna študija, ki se izvaja vsako leto od leta 2011, preučuje, kako potrošniki dojemajo trajnostne blagovne znamke.
»Močne outdoor znamke danes ne morejo preživeti brez trdnih trajnostnih praks. Zelo spodbudno je, da potrošniki vidijo in cenijo delo, ki ga opravlja Fjällräven,« je povedal Martin Nordin, izvršni predsednik Fenix Outdoor. »Ponosen sem, da Fjällräven ni edina znamka znotraj skupine Fenix Outdoor, ki se je uvrstila na vrh svoje kategorije. Tudi Naturkompaniet je zasedel prvo mesto. Odgovorno ravnanje do narave je vodilo Fenix Outdoor že od vsega začetka, zato je to priznanje za dve blagovni znamki v naši skupini zelo pomembno.”
Podjetje Fjällräven, ustanovljeno leta 1960, je svoj svetovni ugled pridobilo z ustvarjanjem oblačil in opreme za prosti čas s poudarkom na trpežnosti, funkcionalnosti in trajnosti.
»Naša vizija je biti najbolj trajnostna in vrhunska blagovna znamka za uporabo na prostem na svetu, zato smo veseli, da potrošniki zaupajo blagovni znamki Fjällräven in našim prizadevanjem pri spodbujanju trajnostnih inovacij ter postavljanju strogih predpisov, da bi postavili nove standarde trajnosti,« je dejal Martin Axelhed, izvršni direktor Fjällräven. “Švedski potrošniki so znani po tem, da dajejo posebno visoko vrednost trajnosti, zato priznanje za vodilno blagovno znamko na Švedskem dokazuje, da gremo v pravo smer.”
»Osredotočenost naših prizadevanj na področju trajnosti je dati pozitiven prispevek ali, kot temu pravimo, pustiti basecamp v boljši formi, kot smo ga našli. Zelo smo veseli, da trdo delo, ki ga Fjällräven opravlja pri vsem, od odgovornega pridobivanja materialov in preglednega poročanja o družbeni odgovornosti podjetij do trajne odprave kemikalij, opazijo tudi potrošniki,« je povedala Aiko Bode, direktorica trajnostnega razvoja pri Fenix Outdoor.
Kako je Fjällräven vodilen na področju trajnosti?
Kot kaže študija, je eno biti dojet kot najbolj trajnostna blagovna znamka na prostem na Švedskem, toda vodilno mesto na področju trajnosti zahteva pomembne ukrepe – in z leti je Fjällräven nesporni zmagovalec pri zmanjševanju svojega vpliva na okolje.
Eden zdaleč podcenjenih, a najpomembnejših vidikov trajnosti je trpežnost. Fjällräven je postal dobro znan po oblikovanju brezčasnih oblačil in opreme za vseživljenjsko nošenje z uporabo materialov, ki so močni, trpežni in enostavni za popravilo. Prav tako izobražuje svojo globalno skupnost navdušencev nad življenjem zunaj o tem, kako skrbeti za svojo opremo, prek dogodkov v trgovini, ki postajajo vse bolj priljubljeni: »nega in popravila«.
PVC materiali
Do leta 2011 je Fjällräven že razvil svoj prvi nepremočljiv material Hardshell, Eco-Shell, narejen brez uporabe škodljivih perfluoroogljikovodikov (PVC) pri impregnaciji DWR – in izobraževal potrošnike o tem, kako ponovno impregnirati oblačila Shell brez PVC. Do leta 2015 je podjetje postopoma opustilo vso impregnacijo s PVC v celotni ponudbi Fjällräven, od oblačil do nahrbtnikov in šotorov.
Ustvarjanje rešitev brez PVC in ozaveščanje potrošnikov o njihovih uničujočih učinkih na okolje je bila pomembna tema za Fjällräven.
Puh
Ko gre za materiale živalskega izvora, je ključni del Fjällrävnovega trajnostnega pristopa sledljivost. Obljuba podjetja Down Promise zagotavlja 100-odstotno sledljivost in etično proizveden puh z uporabo proizvodne verige s strogimi kontrolami dobaviteljev in podizvajalcev. Dobro počutje ptic je na prvem mestu, takoj za njim pa visoka kakovost puha. Pred tem so dolge verige proizvodnje pomenile, da Fjällräven ni natančno vedel, od kod prihaja puh. Da bi zagotovili najvišji standard dobrega počutja živali, se je Fjällräven odločil, da bo podrobneje preučil svojo dobavno verigo in razvil lastne stroge standarde, namesto da bi se zanašal na tretje osebe in certifikate. Po letih dela je rezultat Fjällräven Down Promise, ki je v veljavi od leta 2014 in velja za najboljšega in najbolj preglednega v outdoor industriji.
Volna
Volna je še en vodilni material živalskega izvora, ki ga uporablja Fjällräven in ima pomembno funkcionalnost na prostem. V preteklosti globalna dobavna veriga volne ni bila pregledna. Za Fjällräven pa je opredelitev lastnih strogih predpisov z dobavitelji na pregleden način ključni del njegovega trajnostnega pristopa. Pilotni projekt leta 2014 z lokalno kmetijo na severu Švedske jim je omogočil, da so prepoznali izboljšane proizvodne procese in postavili lastne standarde za dobro počutje živali in vpliv na okolje.
Danes Fjällräven sodeluje z novozelandskim podjetjem ZQ Wool, ki akreditira in sodeluje s kmetijami po Novi Zelandiji in Avstraliji ter zagotavlja dobavo, kakovost in celovitost volne. Predvsem zagotavlja dobro počutje živali, pa tudi okoljsko in ekonomsko trajnost, kar je v skladu z visokimi standardi, ki jih je določil Fjällräven. Za ZQ Wool je Fjällräven zdaj največji kupec volne ZQRX, vodilnega standarda etično pridobljene volne. V primerjavi z volno s certifikatom ZQ ustvarja ZQRX tudi standard za holistično vodene kmetijske prakse, ki pomaga izboljšati kakovost tal in v njih zadržati ogljik.
Ostanki tkanin
Linija z imenom Samlaren ali v angleščini »Gatherer« je primer dobre prakse, ki kaže, kako je mogoče vire ponovno uporabiti na zavesten in trajnosten način do te mere, da lahko tisto, kar je najprej veljalo za odpadek(ostanki tekstila v proizvodnji oblačil in opreme), predelajo v cenjen zbirateljski predmet.
Naslednja linija Samlaren bo na voljo 18. aprila 2023.
Zakon o tujcih ali Ztuj-2 določa pogoje in druge elemente preseljevanja in življenja tujcev v Sloveniji. Vsebuje opise postopkov za pridobitev dovoljenj za bivanje v državi in za pridobitev vizuma, pa tudi opredelitev dolžnosti in pravic tujcev za čas bivanja v Sloveniji.
Leta 2021 je bila sprejeta novela, katere večina novih členov je že takrat stopila v veljavo. Letošnje leto naj bi prinašalo implementacijo še neuveljavljenih odločb te novele, ki bi sicer začele veljati že konec aprila, vendar je vlada na dopisni seji zaradi velikega števila nenaklonjenih odzivov sprejela odločitev, da bo večina pogojev začela veljati šele 1. novembra naslednje leto.
Dodatki k zakonu
Novela Zakona o tujcih bo uvedla preverjanje znanja slovenskega jezika, ko si bo tujec želel podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ali pridobiti dovoljenje za stalno prebivališče.
Za dokazilo o znanju jezika bo potrebno predložiti spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravnioz. ravni A1. Raven znanja jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče pa je A2 ali osnovna raven.
Enako velja tudi za družinske člane tujca, zaposlenega v Sloveniji.
Tujci imajo zato na voljo brezplačne 180-urne tečaje slovenskega jezika za začetno integracijo, ki priseljence tudi spozna s slovensko kulturo in zgodovino. Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj trdi, da je pri tujcih opaziti kar velik interes za učenje zaradi želje po čim prejšnji integraciji v družbo, kot poroča RTV SLO.
Leta 2022 se je teh tečajev udeležilo 2853 oseb, v čakalni vrsti pa jih je skoraj še enkrat toliko, in sicer 2400. Cilj je do konca leta odpraviti čakalno vrsto.
Olajšanje administrativnih postopkov
Namen implementacije zakona je razbremenitev upravnih enot zaradi odprave administrativnih ovir pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje.
Z novelo bi se namreč uvedla možnost vročanja vlog po pošti, kar bi olajšalo zadeve tako fizičnim osebam kot tudi upravnim enotam.
Od prvega obiska za izdajo dovoljenja za prebivanje se bodo hranili prstni odtisi za obdobje petih let, tako da fizičen obisk za ponovno zajetje odtisov ne bo potreben.
Odpravil se bo tudi pisni poziv upravne enote za zajetje prstnih odtisov, kar pomeni, da lahko diplomatsko predstavništvo brez poziva upravne enote zajame odtise.
Zadostna sredstva za preživljanje se po novem ne bodo več preverjala s strani upravne enote vsakih šest mesecev, temveč bodo priseljenci dokaz o teh izkazali le v vlogi za izdajo prvega dovoljenja za bivanje ter za vsako podaljšanje.
Tudi proces zamenjave delodajalca se bo bistveno poenostavil, saj bo menjava mogoča že na podlagi soglasja s strani Zavoda za zaposlovanje, upravnim enotam pa ne bo potrebno več izdajati odločb o pisni odobritvi.
Z vsemi temi implementacijami naj bi celoten postopek podaljšanja dovoljenja za bivanje bil hitrejši in enostavnejši za vse vpletene.
Odzivi na spremembo zakona
Predlog zakona je naletel na veliko nasprotnikov in skepticizma.
Odzivi so se gibali vse od dvoma v učinkovitost implementacij do obtožb o diskriminatornem odnosu do tujcev. Izpitni pogoji so po mnenju mnogih namreč nerazumni, saj država ni preverila, ali imajo dovolj kapacitet, da se tako velikemu številu ljudi v tako kratkem času omogoči primerne tečaje.
V Slovenski filantropiji so denimo izrazili mnenje, da predlog ne bo bistveno pripomogel k administrativni razbremenitvi, saj naj bi glaven problem upravnih enot bil primanjkljaj kadra in zapletene zakonske določbe.
Delavska svetovalnica meni, da je pogoj znanja jezika neizvedljiv zaradi premajhne zmogljivosti tečajev, ki privede do tako velikih čakalnih vrst.
Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj po drugi strani podpira učenje jezika s pomočjo tečajev, vendar le v primeru, da so ti prilagojeni udeležencem in njihovim individualnim okoliščinam.
Letelo je tudi veliko obtožb o diskriminaciji in o sovražnem odnosu do tujcev. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je pogoj znanja jezika označil za diskriminatornega in trdil, da bo naredil samo škodo.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec si želi tujcem olajšati priseljevanje in bivanje v Sloveniji in meni, da SDS s predlogom izkazujejo svojo ksenofobijo.
Branko Grims, poslanec iz stranke SDS, na to odgovarja, da si koalicija ni na jasnem, kaj je njihovo mnenje o pogoju glede znanja slovenščine. Dodal je tudi, da je želja nekaterih, da bi znanje jezika kot pogoj za podaljšanje dovoljenja odstranili iz zakona, protiustavna.
Ministrstvo zanika diskriminatorno naravo
Kot odgovor na obtožbe o diskriminaciji je notranje ministrstvo navedlo razloge, zakaj pogoj znanja slovenskega jezika ni diskriminatoren.
Pogoji za prihod družinskih članov tujca, ki je zaposlen v Sloveniji, se ne spreminjajo, saj znanje slovenščine ni pogoj za pridobitev prvotnega dovoljenja za začasno bivanje.
Poleg tega ima Zakon o tujcih varovalko, ki zagotavlja varovanje pravice do združitve z družino. V primeru, da obstaja razlog za zavrnitev izdaje za podaljšano bivanje, morajo upravne enote namreč upoštevati trdnost in naravo družinskega razmerja in obstoj vezi z matično državo.
Zakon upošteva tudi druge okoliščine v povezavi z delom, na primer nezmožnost obiskovanja tečajev zaradi narave dela, specifičnega delovnega časa itd.
Poudarjajo tudi, da zakonodaja Evropske Unije omogoča, da njene članice od priseljencev in njihovih družinskih članov zahtevajo izpolnitev meril za integracijo, ki so skladna z nacionalnim pravom. Primer enega od teh meril je pogoj znanja jezika.
Zaradi mešanih mnenj je zelo verjetno, da v prihodnosti sledi referendum glede zadeve z namenom preprečitve uveljavitve neustrezne ureditve.
Svet je presenetilo odkritje ostankov, ki pripadajo novi vrsti že davno izumrlih ptic. Odkrili so namreč fosile, ki pripadajo orlom, ki so bili tako veliki, da so lahko nosili celo plen v velikosti hobita.
V Avstraliji so odkrili še en pomemben del naše preteklosti. Arheologi so odkrili, da so imeli orli, ki še danes krožijo po nebu, velikega predhodnika. Novo vrsto orlov so poimenovali »Gaff's powerful eagle«(Dynatoaetus gaffae).
Večletno sestavljanje prazgodovinske skrivnosti
Ti orli so predstavljali veliko uganko, saj so zgodbo za posameznimi odkritimi fosili sestavljali več let. Med leti 1959 in 2021 so v 17 metrov globoki jami v Avstraliji, leto za letom odkrivali nove dele te velike sestavljanke. Do danes so odkrili fosile, ki so v celoto povezali veliko pojavo teh ptic. Odkrili so namreč krila, noge, kremplje, prsno kost in lobanjo teh ptic. Ko je bilo okostje sestavljeno, se je arheologom razkrila velika pojava ptice, ki je imela premer kril 3 metre, velikost kremplja pa je nekje 30 centimetrov.
»Bil je ogromen – večji od katerega koli drugega orla z drugih celin in skoraj tako velik kot največji orli na svetu, ki so jih nekoč našli na otokih Nove Zelandije in Kube, vključno z neverjetno izumrlim 13-kg težkim Haastovim orlom z Nove Zelandije,« je dejal dr. Trevor Worthy z univerze Flinders.
Te velike ptice so nebu vladale med 50.000 in 700.000 let nazaj. Takrat so na avstralski celini živeli tudi veliki kenguruji, ogromni kuščarji, ki so spominjali na varane in opice, ki so bile v velikosti medvedov. Po nekaterih raziskavah naj bi te ptice lovile prav pripadnike teh vrst, sploh tiste majhne in onemogle. Če primerjamo kaj to velikostno pomeni, glede na danes živeča bitja, je bil njihov plen celo v velikosti današnjega odraslega kenguruja. Lep velikostni primer plena bi bili tudi hobiti, ki so bili veliki nekje med 1 metrom in 1,2 metra.
Primerjava kosti in velikosti odkritega orla z današnjim Foto: Ellen Mather on The Conversation
Podoben je bil današnjim orlom
»D. gaffae ima podobno obliko telesa kot živeči orli v rodu Spilornis, ki vključuje šest vrst, ki živijo v Aziji; največji med njimi, filipinski orel (Pithecophaga jefferyi), pleni opice, lemurje in netopirje, pa tudi mlade prašiče in jelene. D. gaffae in P. Jefferyi imata za svojo velikost velike in močne noge, ki jima omogočajo, da napadeta in odneseta velik plen,« meni avtorica dr. Ellen Mather, paleontologinja z univerze Flinders, ki je študijo s tem neverjetnim razkritjem objavila v reviji »Journal of Ornithology«
»To odkritje razkriva, da je bila ta neverjetna družina ptic nekoč veliko bolj raznolika v Avstraliji in da je množično izumrtje, ki je izbrisalo večino avstralske megafavne, prizadelo tudi roparice.« je še dodala.
Da je odkritje neverjetno in pomembno za razumevanje naše preteklosti ne dvomi nihče. Vseeno pa se, kakor je to v človeški naravi, sprašujemo, ali nam morda zgodovina prikriva še kakšno fascinantno leteče bitje, ki bi lahko v zrak poneslo odraslega človeka ali kakšnega čarovnika.
V okviru projekta Yoalin – Youth Alpine Interrail – letos mladim ponujajo možnost, da izpolnijo prijavo in se tako uvrstijo med kandidate, od katerih jih bo 150 prejelo vozovnico za potovanje po Alpah z avtobusom in vlakom.
O projektu Yoalin
Projekt Yoalin je bil lansiran leta 2018 z namenom ozaveščanja o trajnostnem življenjskem slogu in okolju prijazni mobilnosti.
Zavzemajo se za ohranjanje alpskega habitata, ki ga ogrožajo podnebne spremembe in omejeni naravni viri – k temu pa močno prispeva promet, ki povzroča približno tretjino emisij v Alpah.
Osredotočajo se predvsem na mlade, saj se zavedajo, da prihodnost sloni na njih.
Interrail vozovnice za potovanje po Alpah
Mladi, stari med 18 in 27 let, imajo možnost, da se do 26. maja 2023 prijavijo na projekt na spletni strani yoaling.org, s čimer bodo obravnavani kot kandidat za prejem ene od 150 vozovnic za potovanje po Alpah.
Pogoji za prijavo so, poleg starosti, tudi to, da v preteklosti nisi še prejel Yoalin vozovnice, da živiš v Alpah, zaželeno pa je tudi zanimanje za trajnostne teme in odprtost za nove avanture.
V zameno od tebe zahtevajo deljenje treh fotografij glavne destinacije, udeležbo na začetnem dogodku, ki bo potekal od 23. do 25. junija v Bohinju, plačilo pristojbine v višini 50 evrov ter izpolnitev evalvacije na koncu projekta.
Na dogodku bodo prejemniki lahko spoznali še ostale popotnike in z njimi načrtovali potovanja, fotografije pa bodo po želji tudi prijavljene na natečaj in bile potencialno nagrajene.
Vozovnico Interrail v vrednosti 264 evrov bodo lahko izkoristili v poletnih mesecih, imeli pa bodo dostop do vseh vlakov in večine avtobusov na alpskem območju.
Z vstopnico bodo prejemniki dobili tudi dovoljenje, da na vlak vzamejo svoje kolo, za vse tiste, ki preferirajo potovanje na dveh kolesih, namesto na dveh nogah.
In nazadnje, za vozovnico se ni mogoče prijaviti v skupini, saj mora vsak izpolniti svojo – vendar lahko v njej omeniš svoje prijatelje in žirija, sestavljena iz bivših popotnikov, bo to tudi upoštevala.
Čeprav smo že globoko zakorakali v leto 2023, se mi še vedno oziramo na preteklo leto in občudujemo arhitekturne mojstrovine. ArchDaily je portal, ki predstavlja arhitekturne novosti, trende, nove materiale, načine gradnje in še več. Vsako leto pa pripravijo tudi seznam najboljših arhitekturnih podvigov, ki jih izberejo strokovnjaki s področja arhitekture ter bralci portala. Nekaj naših najljubših projektov s seznama vam predstavimo v nadaljevanju.
House & Restaurant (junya ishigami + associates)
Projekt je hiša in hkrati restavracija za lastnika francoske restavracije. Arhitekt je povedal, da si je lastnik zaželel čim bolj »težko« zgradbo, kar je arhitektu nedvomno uspelo ustvariti. V zemljo vkopana zgradba meri 270 m2, nahaja pa se v Tokiu na Japonskem.
V bližini tega kamnoloma na Kitajskem so se v starih časih srečevali učenjaki, da bi razpravljali o svojih idejah. Še več, kamnolom je skopan v goro, ki jo imenujejo Gora znanja. Arhitekti so največji prostor opuščenega kamnoloma, ki sega približno 50 metrov v goro, preuredili v prostor za učenje in branje. Na ploščadih, ki so posledica lomljenja kamnitih blokov, se nahajajo police s knjigami in prostori za učenje.
Foto: Ziling Wang on ArchDaily
Glass House (Max Núñez)
Ta zanimiv rastlinjak, ki stoji v Čilu, je dom majhnemu tropskemu gozdu. V njem v kontroliranem ozračju uspevajo rastline, praproti, palme ter orhideje, ki sicer niso značilne za to zemljepisno širino.
Osnovna šola na podeželju Irana je bila zgrajena večinoma z denarjem, zbranim z donacijami. Poleg izobraževalne ima zgradba osnovne šole tudi druge funkcije. Hkrati je otroško igrišče med počitnicami in prostimi dnevi, knjižnica, ob večerih pa služi kot zbirališče vaščanov in njihovih družin ter predstavlja prostor za skupinski ogled filmov in nogometa.
House In Koyoen (Tomohiro Hata Architect and Associates)
Hiša se nahaja na Japonskem, na območju mesta, ki je prepleteno s številnimi podpornimi zidovi, stopnišči ter vijugastimi cestami. Arhitekti so se odločili zasnovati zgradbo, ki se bo zlila s staro zasnovo mesta.
Ta čudovita hiša je obešena med dvema kalifornijskima hriboma, se razteza čez potok in se ponaša s slapom na zadnjem dvorišču. Cilj tega arhitekturnega podviga je bil povezati zgradbo z bližnjim slapom ter skalnimi stenami.
Edinstveno hišo v Vietnamu si je zamislil par, star nekaj več kot 55 let, ki v njen namerava živeti po upokojitvi. Hiša je obdana z veliko rastlinami, kar privablja ptice in metulje. Na strehi rastejo drevesa, ki pomladi čudovito cvetijo, poleti pa zagotavljajo zaščito pred soncem.
MRNW Daegu Cultural Center (Society of Architecture + Yerin Kang)
MRNW Daegu je projekt, ki je preoblikoval podedovano drevesno kmetijo v nov prostor. Na obsežnem travnatem dvorišču je bil star vrt, okoli njega pa je bilo urejenih pet skladišč. Ta skladišča so spremenili v razstavišče, razdeljeno na več delov – parkirišče, kavarno, dvorišče ter vrt.
Ulična tržnica v samem centru Londona privablja tako domačine kot tuje obiskovalce. Lahka kovinska konstrukcija in napeta prozorna membrana pokrivata osrednjo hrbtenico, v katero so postavljene stojnice in mize za obiskovalce.
Hiša je bila zgrajena za moškega, ki obožuje pse, zato si je želel dom, kjer se bo udobno počutil on, kot tudi njegovi psi. Ker pa svojo ljubezen do psov deli tudi z drugimi lastniki psov, so v hiši tudi prostori in vrt, kjer se psi lahko družijo in igrajo.
Moderna brunarica se nahaja v bližini kanadskega Quebeca in ni običajna lesena koča. Združuje ideje klasične lesene koče z modernimi elementi, arhitekti pa pravijo, da je bolj trajnostna od klasičnih brunaric, saj ima manjši vpliv na gozd in ekosistem.
Muzej umetnosti Datong je pomembna nova kulturna destinacija na Kitajskem. V njem si obiskovalci lahko ogledajo posebno razstavo oljnih slik lokalnih umetnikov. Zgradba je zasnovana kot več med seboj povezanih piramid, ki kukajo iz zemlje. Sami galerijski prostori so vkopani v zemljo, muzej pa je obdan z urejenimi trgi in zelenimi površinami.
Stavba, v kateri je bila prvotno mestna uprava, se nahaja v samem centru Pariza ob reki Seni. Obnovljeni kompleks ima širok spekter uporabe: vrhunska in cenovno dostopna stanovanja, hotel, mladinski hostel, pisarne, trgovina na drobno, galerija, tržnica s hrano in otroški vrtec. Zgornje nadstropje, kjer najdemo restavracijo in bar, pa obiskovalcem ponuja prečudovit razgled na francosko prestolnico.
Center za obiskovalce v pokrajini Skamlingsbanken na Danskem je zasnovan kot naraven in integriran del valovite pokrajine. Obiskovalcem ponuja vpogled v edinstveno naravo in zgodovino pokrajine.
Družinska hiša stoji v severnem delu zvezne države Kerala na jugu Indije. Kerala ima monsunsko podnebje in v poletni monsunski sezoni doživlja močno deževje ter visoke temperature. Hiša je zasnovana tako, da streha hkrati nudi senco ter omogoča odtekanje vode ob deževju.
V podeželskih naseljih Tajvana so zgradbe, zgrajene na tak način, precej pogoste. Arhitekti so se odločili, da tradicionalne elemente obdržijo, stavbo pa spremenijo v moderen hostel, ki ga je kot celoto mogoče najeti tudi za različne dogodke in aktivnosti.
Zgradba se nahaja v priljubljenem in industrijskem okrožju mesta Manaus v Braziliji, za katerega so značilne vrstne hiše in skladišča vseh vrst. Prav zato so se arhitekti odločili, da v tako industrijsko okolje postavijo zgradbo, ki bo povezana z naravo in bo nudila odklop od mestnega vrveža.
The Holy Redeemer Church and Community Centre of Las Chumberas (Fernando Menis)
Gradnja te cerkve, ki stoji na španskem otoku Tenerife, je trajala več kot petnajst let. Nastali kompleks vključuje cerkev, skupnostno središče in javni trg, obdan z zelenjem, ki predstavlja javno zbirališče prebivalcev soseske.
Tokyo Institute of Technology Hisao & Hiroko Taki Plaza (Kengo Kuma & Associates)
Zgradba Tokijskega tehnološkega inštituta ponuja inovativne prostore, obdane z zelenjem, ki so namenjeni študentskim in drugim raziskovalnim dejavnostim.
Foto: Kawasumi Kobayashi Kenji Photograph Office on ArchDaily
Brutalist Duplex Apartment in de Riverside Tower (Studio Okami Architects)
V belgijskem mestu Antwerpen se nahaja stolpnica Riverside Tower iz zgodnjih sedemdesetih let. V 13. nadstropju se nahaja dupleks stanovanje s petimi spalnicami, ki so ga arhitekti prenovili v videzu cementa.
Mnoge študente bo razveselila novica, da diskontni trgovec Eurospin odpira svojo šesto poslovalnico v Ljubljani. V primerjavi z vsemi ostalimi poslovalnicami bo ta nekaj posebnega, saj svoja vrata odpira v središču Ljubljane, bližje potrošnikom. Nova poslovalnica se bo nahajala v stavbi Situla na Vilharjevi cesti.
»V tem delu Ljubljane še nimamo poslovalnice«
Mnoge je presenetila odločitev italijanskega trgovca, saj se diskontne trgovine načeloma nahajajo izven mestnih središč v lastnih stavbah, kjer uredijo tudi prostor za parkiranje. Vodilni v Eurospinovi verigi, so odločitev o izbiri ljubljanske lokacije pojasnili: »Za odprtje poslovalnice v Situli smo odločili, ker v tem delu Ljubljane še nimamo poslovalnice. Dobili smo ponudbo, in ker nismo dobili ustreznejše lokacije, smo jo tudi sprejeli.«
Odločitev za umestitev poslovalnice Eurospina v mesto, kjer so prej kraljevali trgovci, kot sta Mercator in Spar, preseneča. Ker kupci v poslovalnicah pogosteje opravljajo večje nakupe, se je hitro pokazala pomanjkljivost izbrane lokacije, ki nima dostopa do zunanjega parkirišča. Težavo s pomanjkanjem parkirišč za kupce bodo pri Eurospinu reševali s ponujanjem brezplačnega parkiranja v garažni hiši pod stavbo Situle.
Eurospin je v Sloveniji že skoraj 20 let
Italijansko podjetje Eurospin EKO d.o.o. je na slovensko tržišče vstopilo že leta 2004. Gre za verigo diskontnih poslovalnic, ustanovljeno leta 1993, ki je razširila svoje poslovanje v skoraj vse večje slovenske kraje. Kupcem ponujajo približno 1700 izdelkov, ki so enaki v vseh poslovalnicah. V Sloveniji so odprli že več kot 50 poslovalnic.
Beograd ima inovativno orodje v boju proti umazanemu zraku – tako imenovano tekoče drevo. To je bil prvi urbani fotobioreaktor v Srbiji, ki je rešitev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti zraka.
Tekoče drevo sredi Beograda
Tekoče drevo vsebuje šeststo litrov vode in uporablja mikroalge, ki s fotosintezo vežejo ogljikov dioksid in proizvajajo čisti kisik. »Mikroalge nadomestijo dve desetletni drevesi ali 200 kvadratnih metrov trate,« je povedal Dr. Ivan Spasojević, eden od avtorjev projekta z Inštituta za multidisciplinarne raziskave na Univerzi v Beogradu. »Sistem je enak, saj tako drevesa kot trava izvajajo fotosintezo in vežejo ogljikov dioksid. Prednost mikroalg je v tem, da so od 10 do 50-krat učinkovitejše od dreves. Naš cilj ni nadomestiti gozdov, ampak s tem sistemom zapolniti tiste mestne žepe, kjer ni prostora za sajenje dreves.«
Beograd je četrto najbolj onesnaženo mesto v Srbiji, in sicer zaradi dveh velikih elektrarn na premog v bližini. Po podatkih evropske nevladne organizacije Health and Environment Alliance (HEAL) sta obe elektrarni med desetimi najbolj umazanimi v Evropi. Leta 2019 se je Srbija uvrstila na peto mesto najbolj onesnaženih držav v Evropi s povprečno onesnaženostjo zraka z delci PM 2,5, navaja poročilo IQAir.
Tudi drugo poročilo iz decembra 2019 je državo postavilo pod večji drobnogled, saj so znanstveniki trdili, da ima Srbija najslabši evropski rezultat glede števila smrtnih primerov na prebivalca, povezanih z onesnaženostjo: 175 na 100.000 prebivalcev. Aktivisti so tudi trdili, da je onesnaženost v Srbiji in drugih delih Balkanskega polotoka tako huda, da jo je mogoče videti, vonjati in celo okušati, zlasti jeseni in pozimi. Trenutni IQAir podatki kažejo, da je Beograd 42. najbolj onesnaženo večje mesto na svetu.
Bliža se obdobje praznovanja velike noči. Do velike nedelje pa vodi več manjših praznikov, ki v štirih dneh obnovijo zgodbo in življenje Jezusa Kristusa. Večina Slovencev se že zelo veseli velike noči, ki jo bodo praznovali v družinskem krogu in se mastili s potico, kruhom, hrenom in pirhi. Hkrati pa se z veliko nočjo končuje tudi obdobje odrekanja.
Veliki četrtek
Je dan, ko kristjani praznujejo postavitev evharistije – svete maše. Obeležujejo zadnjo večerjo Jezusa z njegovimi učenci, pred njegovo smrtjo na križu. V spomin na ta praznik se opravi obred umivanja nog, kjer duhovnik svojim ministrantom opere noge. Najbolj zanimiv je ogled svete maše, ki jo daruje papež, ki se mu izbere 12 prostovoljcev, v spomin na 12 Jezusovih apostolov, ki jimumije noge. Ta gesta ima v sebi pomembno sporočilo, kajti z njo se je Jezus ponižal na nivo človeka, da bi služil človeštvu. Tudi papež tako prenese to sporočilo med vernike, da je cerkev tukaj, da služi svojim ljudem.
Je edini dan v celem letu, ko nikjer na svetu ni svete maše. Na veliki petek se v cerkvah sicer opravijo posamezni obredi, vendar ti nimajo lastnosti svete maše. Preberejo se odlomki o Jezusovem križanju, kajti na veliki petek se verniki spominjajo Jezusovega križevega pota in smrti. Za vernike je posebej pomemben pozdrav križu, s katerim se izkaže čast Jezusu, ki je po krščanski veri umrl za grehe vsega sveta. Načeloma na ta dan utihnejo tudi vsi zvonovi, v cerkvi se uporabljajo lesena tolkala, ki nadomestijo zvonove. V nekaterih državah je že ta dan dela prost dan.
Je lahko imenovana tudi tiha sobota. To je dan, ko se kristjani spominjajo Jezusa, ki leži v grobu. Načeloma je na ta dan vse tiho, svet počiva in čaka dan, ko se bo zlomil kamen pred grobom in bo Jezus vstal. Po vseh cerkvah se pripravi Jezusov grob, ki v cerkvah vztraja oziroma je na voljo za ogled do nekaj dni po veliki noči. Na veliko soboto se dogaja blagoslov jedi, ki je na vaseh zelo živ, opravlja se ob manjših kapelah, v mestih pa je načeloma pogost v vseh cerkvah. Ob blagoslovu jedi, se verniki spominjajo, da je kruh znak božje dobrote, meso predstavlja Jezusa Kristusa, ki ga imenujejo tudi velikonočno jagnje, hren je spomin na žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, potica, ki je po navadi okrogle oblike, predstavlja trnjevo krono, pirhi, ki so pobarvani v rdečo, pa spominjajo na kaplje krvi ali Jezusove rane.
Je najbolj vesel dan v 4-dnevnem pričakovanju Jezusovega vstajenja. Načeloma se gre tudi k vstajenjski maši, ki se dogaja ob šestih zjutraj, na vaseh je zelo živ tudi obred, ko se po vasi sprehodi pihalna godba v znak velikega praznika. Velika noč je največji krščanski praznik, ki se ga praznuje v znamenje vstajenja Jezusa Kristusa. Je premikajoč praznik in je praznovan vsako leto na prvo pomladansko polno luno. Družine se na ta dan zberejo ob velikonočnem zajtrku, ki je že blagoslovljen. Na vaseh pa je znano tudi pokanje s karbidom, ki simbolizira pokanje skal pred Jezusovim grobom. Na ta dan se pri velikonočnih obredih v cerkvah premere vstajenjski odlomek, ko so apostoli našli prazen grob. Velika noč je sicer morda res krščanski praznik, vendar simbolizira predvsem nove možnosti in novo življenje.
Je tudi v Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav dela prost dan. Načeloma se ta dan izkoristi za sprostitev in obiskovanje družine ter prijateljev. V cerkvah na velikonočni ponedeljek potekajo mnoga bogoslužja, ki obeležujejo Jezusovo prikazovanje učencema na poti v Emavs. Njegova učenca sta ga prepoznala šele ob večerji, ko je lomil kruh. Njuna izkušnja ju je tako presunila, da sta šla k ostalim apostolom, da bi sporočila veselo novico – Kristus je vstal od mrtvih.
Dobra novica za vse knjižne molje: z branjem se da tudi zaslužiti. S tem ni mišljeno le posredno s pridobivanjem novega znanja. Niti ne s pisanjem knjig, saj vsi vemo, da je verjetnost, da uspeš kot J. K Rowling relativno majhna (pisanje romanov pa precej naporno in časovno potratno. Obstajajo lažji in raznoliki načini, ki lahko tvoj hobi spremenijo v dodaten vir prihodka. Od pisanja ocen, lektoriranja rokopisov do glasnega branja: preberi si, na katere štiri načine lahko zaslužiš z branjem knjig.
Postani pripovedovalec avdio knjig
Če ti glasno branje knjig ni preveč zoprno, lahko na spletu najdeš ponudbe za delo kot pripovedovalec avdio knjig. Pri tem ti bodo prav prišle morebitne izkušnje z gledališko igro, delom na radiu ali sodelovanjem v podcastih. Dela lahko iščeš na spletni strani ACX.com, ki ustvarja avdio knjige za Audible, Amazon in iTunes. Pogledaš lahko tudi na Upwork in Findaway Voices. Čeprav je ponekod potrebno pripovedovati v studiu, boš našel tudi dela, ki jih lahko opravljaš od doma. Morda nisi vedel, a obstajajo avdio knjige v slovenščini! Skupaj s številnimi e-knjigami ti to ponuja aplikacija Mladinska knjiga PLUS.
Če so slovnica, postavljanje ločil, sintaksa in črkovanje zate mačji kašelj, razmisli o lektoriranju. Gre za pomemben in nepogrešljiv proces pred objavo vsakega knjižnega dela. Številne knjige pred izidom prestanejo celo več krogov lektoriranja. Delaš lahko za samozaložnike, torej avtorje, ali pa katero izmed uveljavljenih založb. Seveda lahko pogledaš tudi na Upwork in Freelancer.com.
Ljubiteljev knjig po svetu ne manjka (čeprav so nekateri drugačnega mnenja) in ti poleg branja knjig radi počnejo še vsaj eno stvar: ugotavljajo, katero knjigo bodo prebrali naslednjo. V 21. stoletju jim pri tem pomagajo in svetujejo »knjižni influencerji«. To pa je lahko tvoja priložnost! Ustvari kanal na YouTubu, TikToku, Instagramu ali kateri drugi platformi. Svoja mnenja in priporočila lahko deliš tudi na blogu. Preko Amazona ali katere druge spletne knjigarne se lahko dogovoriš za provizijo, ki jo prejmeš ob vsakem nakupu knjige, ki je bila opravljena preko povezave na tvojem kanalu oziroma blogu. Več kot imaš sledilcev, več denarja lahko zaslužiš 😉!
Ne veš kako začeti? Morda ti bo v pomoč naslednji video posnetek:
Postani literarni kritik
Številna podjetja iščejo kritike oziroma ocene knjig, predvsem v angleščini in španščini. Tvoja naloga je, da po branju knjige napišeš obnovo oziroma povzetek dela, analizo ali kritiko. Njihove zahteve segajo od kratkih povzetkov do obsežnih in globokih literarnih kritik, zato se pred delom prepričaj, da točno razumeš nalogo. Zato so tudi zahtevane izkušnje zelo različne: nekatera dela so primerna za čiste začetnike, pri drugih bodo želeli videti tvoj življenjepis in izkušnje s tega področja.
