Program Fulbright je vodilni program mednarodne izobraževalne izmenjave vlade ZDA, ki ga sponzorira vlada ZDA in je zasnovan za povečanje medsebojnega razumevanja med prebivalci Združenih držav in prebivalci drugih držav. Deluje v več kot 160 državah po vsem svetu in je več kot 380.000 udeležencem omogočilo študij, poučevanje ali raziskovanje ter izmenjavo idej.
Približno 8000 konkurenčnih štipendij, ki temeljijo na dosežkih, se letno podeli v večini akademskih disciplin in študijskih področij.
Odbor za tuje štipendije J. Williama Fulbrighta (FSB), ki ga sestavlja 12 izobraževalnih in javnih voditeljev, ki jih imenuje predsednik Združenih držav Amerike, oblikuje politike za upravljanje programa Fulbright, določa merila za izbor kandidatov in izbira kandidate, imenovane za nagrade.
Ni potrebno biti strokovnjak, da lahko opaziš precej veliko neskladje med tem, kako je srce največkrat upodobljeno, in med organom v našem telesu.
Ko narišemo srce na voščilnico za valentinovo ali ko nekomu pošljemo emotikon preko SMS-a, srce ni niti malo podobno njegovi anatomski zgradbi.
Zakaj in kdaj smo torej začeli uporabljati ta simbol, sploh v povezavi z ljubeznijo?
Evolucija simbola srca
Prvo znano upodobitev srca kot simbola za (romantično) ljubezen lahko postavimo v leto 1250. Pojavila se je v srednjeveški francoski romanci Roman de la poire kot miniaturna skica, ki je okraševala inicialko S. V podobi lahko vidimo klečečega ljubimca, ki izbranki ponuja svoje srce.
Miniaturna skica v francoski romanci Roman de la poire. Foto: on Wikipedia
Srce je na sliki le malo podobno obliki, ki je danes tako razširjena in prepoznavna; obris predmeta je skoraj zakrit s fantovo roko. Vseeno pa namiguje na obliko srca, kot jo poznamo danes, saj lahko opazimo dva značilna hribčka.
To vseeno ni prepričalo vseh. Francoski prevod rokopisa, ki vsebuje miniaturo, se v slovenščino prevede kot Roman hruške, kar pomeni, da bi stvar v ljubimčevih rokah prav lahko bila hruška.
Mnenja, ali gre tukaj za prvo upodobitev srca kot simbola ljubezni, se torej razlikujejo.
V 14. stoletju je italijanski slikar Giotto naslikal podobo, v kateri je Jezusu izročeno srce, kar je imelo velik vpliv na uporabo te oblike srca v prihodnosti.
Tudi na tej fotografiji je srce obrnjeno »na glavo«, kar se je spremenilo šele v poznem 14. stoletju. Približno ob istem času se je upodabljanje srca začelo razvijati na način, ki je bil vedno bolj podoben sodobni obliki srca.
Vse to pa še ne pojasni, kaj točno je sprožilo takšno upodabljanje srca, ki se tako zelo razlikuje od oblike našega organa.
Izvor simbola srca
Glede dejanskega izvora oblike simbola srca obstaja več teorij.
Najbolj široko je sprejeta teorija, da je simbol dobil obliko po semenih rastline silphium, ki je v velikih količinah rastla ob obali blizu grške (in kasneje rimske) kolonije Kirene. Danes to poznamo pod imenom Shahat, ki se nahaja v Libiji.
Risba rastline silphium; na desni so vidna semena v obliki srca. Foto: Wikipedia
Soku, ki so ga pridobivali iz rastline, so rekli laser. Tega so uporabljali v številnih pripravkih zaradi veliko zdravilnih lastnosti.
Med drugim so semena rastline uporabljali tudi kot kontracepcijo ter za spodbujanje splava.
Zaradi njegove uporabe so ta semena začeli asociirati z ljubeznijo. Aristotel je bil prepričanja, da je srce sedež duše in posledično vir vsake misli in občutka, vključno z ljubeznijo.
Tako naj bi se posredno ustvarila povezava med srcem in semeni silphiuma.
Druga mogoča teorija je prav tako povezana z Aristotlom. Ta je napačno verjel, da ima človeško srce tri votline, čeprav je v resnici sestavljen iz štirih komor.
Pierre Vinken je v svoji Obliki srca zapisal, da so k sodobni obliki ikone za srce morda prispevali razni anatomi, ki so svoje risbe delali na podlagi Aristotelovih predstav o obliki organa.
Ta anatomska napaka je bila popravljena v 16. stoletju, ampak do takrat naj bi bila ikona že tako ustaljena, da se je obdržala do danes.
Ženska zadnjica, zakrita z obliko srca. Foto: Visivasnc iz iStock
Drugi menijo, da je oblika srca stilizirana upodobitev značilnosti ženskega telesa, in sicer prsi, zadnjice ali spolnega organa.
Vseeno so te teorije večinoma špekulativne, kar pomeni, da pravzaprav nimamo gotovega odgovora na vprašanje o obliki simbola za srce.
Veš tisto, ko po pomoti odkriješ prazgodovinsko bitje? Ne med izkopom v naravi ampak med »raziskovanjem« muzeja. Tako so v angleškem muzeju povsem po naključju odkrili fosilizirane ostanke starodavne morske pošasti.
Velik mesojedec je bil strah in trepet morja
V angleškem muzeju so naredili velik napredek pri poznavanju in razumevanju zgodovine, ko so po pomoti odkrili pleziozavra iz jure. Gre za enega največjih mesojedcev, ki so kadarkoli plavali po morju. Pliozaver je imel kot bodala velike zobe, zrasel pa je vse do 15 metrov v dolžino. To je približno dvakratna velikost današnje orke. Ta ugotovitev pa vpliva tudi na dosedanje ocene o velikosti prazgodovinskih bitij, saj je to preseglo vse dosedanje ocene.
»Čudovito je dokazati, da je v morjih pozne jure resnično obstajala ogromna vrsta pliozavra,« je dejal David Martill, profesor paleobiologije na Univerzi v Portsmouthu v Združenem kraljestvu. »Ne bi me presenetilo, če bi nekega dne našli jasne dokaze, da je bila ta pošastna vrsta še večja.«
Martill je tisti, ki je naletel na kosti med brskanjem po fosilih v muzeju Abingdon County Hall v Združenem kraljestvu. S pomočjo kustusa pa sta ugotovila, da so v skladišču še tri druga velika vretenca. Ta vretenca so bila najdena med nahajališčih izpred približno 152 milijonov let v pozni juri.
Martillu in njegovim sodelavcem je bilo po odkritju vretenc v veliko pomoč lasersko skeniranje, s katerim so ocenili, da je pliozaver meril med 9,8 in 14, 4 metri v dolžino. Pred tem je bil eden največjih znanih pliozavrov Kronozaver, ki je zrasel na dolžino od 10 do 11 metrov.
Pliozavri so bili v jurskem obdobju (pred 201 do 145 milijoni let) največji morski plenilci. V morjih so vladali s štirimi močnimi, veslom podobnimi plavutmi. Pliozavri so bili verjetno plenilci iz zasede, skakali so na plen iz globoke in temne vode in ga zabadali z zobmi, ostrimi kot bodalo, preden so jih zdrobili z ugrizom. Njihov ugriz pa je bil močnejši celo od ugriza tiranozavra.
»Vemo, da so bili ti pliozavri zelo strašne živali, ki so plavale v morjih, ki so prekrivala Oxfordshire pred 145-152 milijoni let,« je dejal Martill. »Bili so na vrhu morske prehranjevalne verige in so verjetno plenili ihtiozavre, pleziozavre z dolgim vratom in morda celo manjše morske krokodile, preprosto tako, da so jih pregriznili na polovico in nato pojedli njihove ostanke.«
Presenetljivo odkritje je spremenilo dosedanje razumevanje vladarjev morskih globin in ponovno pokazalo, da so morske globine še velika neraziskana območja, o katerih ne vemo dovolj. Modra pa se bomo največ od njih naučili prav iz že nekoliko pozabljenih predalov v muzejih.
Koliko je star najstarejši pes na svetu? Bobi, portugalski pes pasme alentejski planinski pes, je v maju praznoval rojstni dan. Pri tem je bil deležen precejšnje pozornosti medijev, fotografirati so ga želeli novinarji iz Evrope, Združenih držav Amerike in celo Japonske. Povišan stres je nekoliko ogrozil njegovo zdravje, a naj bi se sedaj že počutil bolje.
Najstarejši pes na svetu se je rodil 11. maja 1992
Bobi, ki si je naziv najstarejšega psa na svetu prislužil šele februarja letos, se je skotil 11. maja 1992. To pomeni, da je letos praznoval že svoj 31. rojstni dan, in to v človeških letih! S tem je precej starejši od čivave po imenu Spike iz Združenih držav Amerike. Spike je s 23 leti naziv obdržal le dva tedna, nato so pri Guinessovi knjigi rekordov prejeli informacije o precej starejšem Bobiju.
Bobijeva starost je bila potrjena pri veterinarju in podatkovni zbirki o domačih živalih, ki je avtorizirana s strani portugalske vlade. S svojo starostjo ni postal le najstarejši trenutno živeči pes, ampak tudi najstarejši pes vseh časov. Kako dobro se celo na stara leta drži Bobi, si oglej v posnetku:
Mirno okolje je ključ do dolgoživosti
Bobijev lastnik Leonel njegovo dolgoživost pripisuje predvsem mirnemu okolju stran od mestnega vrveža. Že od nekdaj je jedel enako hrano kot njegovi lastniki, le namočeno v vodo, s čimer so odstranili začimbe. Pasje hrane tako sploh ni užival. Lastniki pravijo, da je dnevno spil približno liter vode. Nikoli ni bil priklenjen na verigo ali pripet na povodec. Tako je lahko prosto raziskoval gozdove in podeželje, ki je obdajalo hišo družine Costa. V zadnjem času mu peša vid, zato se zadržuje bližje doma in več časa preživi skupaj z mačkami na dvorišču. Nekaj je najverjetneje zapisano tudi v genih, saj je Bobijeva mama Gira doživela 18 let. Življenjska doba psov je običajno 10 do 13 let, najstarejša mačka na svetu pa jih šteje 26.
Veliko srečno naključje v mladosti, ki ga je rešilo najhujšega
Bobi je že kot mladič le za las ušel gotovi smrti. Oče trenutnega lastnika Leonela se je namreč odločil, da bo Bobija in njegove tri bratce zakopal in jih s tem zapisal gotovi smrti, saj jih družina ne more obdržati. Pri tem ni opazil, da je enega izmed mladičkov pozabil. Kasneje so opazili, da se je samica Gira še vedno vračala k stranskemu poslopju. Lastnik Leonel je bil takrat osemletni deček, ki se je skupaj z brati odločil, da bodo Bobijevo preživetje skrili pred očetom. Ko je mladiček odprl oči, so vedeli, da ga sedaj niti oče ne bi več hotel zakopati. Ko so starši izvedeli za skrivni plan Leonela in njegovih bratov, je dečke sicer čakala kazen, a fantom je misija uspela: Bobi je postal član družine. In statusa najstarejšega psa mu ne bodo vzeli tako zlahka.
Človeško telo je kompleksna struktura, sestavljena iz ogromnega števila celic, ki tvorijo tkiva, le ta se povezujejo v organe in ti tvorijo organske sisteme. Vsaka celica v človeškem telesu ima svojo funkcijo. Tako ima tudi vsaka še najmanjša struktura pomembno vlogo pri pravilnem delovanju našega telesa. Ena od teh ultra majhnih, a kompleksnih struktur je tudi Bruchova membrana.
Kaj je Bruchova membrana?
Bruchova membrana je tanka večplastna struktura, ki se nahaja v zadnjem delu očesa med mrežnico in žilnico. Njena vloga je vezana predvsem na funkcijo mrežnice. Bruchova membrana je sestavljena iz petih plasti, ki ji zagotavljajo predvsem elastičnost.
Bruchova membrana je dobila ime po nemškem zdravniku Karlu Wichemu Ludwigu Bruchu, ki je strukturo opisal že leta 1847. Debela je med 2-4 mikrometre, sestavlja pa jo pet plasti, ki so sestavljene iz kolagenskih in elastinskih vlaken, ki dajejo membrani elastičnost. Njena glavna vloga je pri izmenjavi hranil in odpadnih produktov med mrežnico in žilnico. Pomaga tudi uravnavati pretok svetlobe, ki vstopa v oko in zagotavlja osredotočenost na rumeno pego in posledično oster vid.
Bruchova membrana je kritična sestavina strukture očesa in je bistvena za ohranjanje zdravja in delovanja mrežnice. Njene vloge so zelo obširne:
Ena od vlog je povezana s podporo mrežnici. Zaradi svoje elastične zgradbe namreč daje odlično podporo mrežnici in ji pomaga ohranjati obliko in položaj. O njeni neverjetni moči priča dejstvo, da je beločnica sposobna enake elastičnosti, le da je njena struktura 10x debelejša od strukture Bruchove membrane.
Bruchova membrana je glavna pri izmenjavi hranil med mrežnico in žilnico. Ima edinstveno postavitev, saj preprečuje, da bi se žile in živci med seboj sekali in se prepletali, zato je njena naloga, da omogoča odtekanje odpadnih snovi iz mrežnice in zagotovitev hranil.
Bruchova membrana tudi pomaga pri filtraciji in uravnavi svetlobe, ki prihaja v oko. Da bi svetloba padla na rumeno pego, kjer je vid najostrejši, s svojim delovanjem pripomore tudi Bruchova membrana.
Kot omenjeno Bruchova membrana ločuje žilnico od mrežnice, kar zagotavlja omejeno rast krvnih žil. Da krvne žile ne bi prerasle v mrežnico, je za oko izrednega pomena prav ločnica, ki jo Bruchova membrana zagotavlja. Pri okvarah, ki bi prizadele Bruchovo membrano, lahko zato prihaja do nenormalne rasti krvnih žil na mrežnici, kar bi povzročilo motnje vida.
Poškodbe Bruchove membrane so prav zaradi njenih številnih in pomembnih funkcij, lahko uničujoče za delovanje oči. Poškodbe lahko povzročijo več očesnih bolezni in težave z vidom. Najpogostejše stanje, ki prizadene oko ob poškodbah Bruchove membrane, je starostna degeneracija makule. To stanje prizadene osrednji del mrežnice, ki nam zagotavlja oster in jasen vid. Do starostne degeneracije makule lahko pride tudi ob prevelikem kopičenju celičnih ostankov na Bruchovi membrani.
Ob poškodbi Bruchove membrane lahko pride tudi do nenormalne rasti žil na mrežnici ali pod mrežnico. Zaradi tega lahko pride celo do odstopa pigmentnega epitelija, ki je odgovoren za vsrkavanje svetlobe, ki pride v oko. To stanje lahko povzroči tudi trajno izgubo vida, če ni zdravljeno.
Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti Bruchove membrane je pomembno, da jo vzdržujemo v dobrem stanju. K zdravju membrane lahko pripomoremo z zdravim načinom življenja, ki vsebuje raznoliko prehrano, športno vadbo in prenehanje kajenja. Svoje oči lahko zelo dobro zaščitimo tudi s pomočjo sončnih očal, ki blokirajo UV žarke, da ne poškodujejo finih struktur znotraj naših oči. Z nadzorovanjem holesterola in krvnega tlaka skrbimo za zdravje svojih žil in tako preprečujemo poškodbe drobnih žil v očesni žilnici.
Predvsem pa so pomembni redni očesni pregledi pri okulistu, ki lahko pomagajo odkriti zgodnje znake očesnih obolenj in tako preprečijo nadaljnje poškodbe oči, ki bi v najslabšem primeru lahko vodile tudi v trajno izgubo vida.
Fizik David Deutsch, imenovan tudi oče kvantnega računstva, je napovedal, da bomo nekoč svojo zavest lahko naložili na kvantne računalnike. S tem bi lahko videli, kako izgledajo naše različice v različnih vesoljih. Danes kvantni računalniki tega še ne omogočajo in nihče zares ne ve, kaj zavest sploh je. A z razvojem kvantnih računalnikov in kvantne biologije bi to v prihodnosti lahko postala resničnost.
Ti bi bil še vedno ti, tvoja »kopija« bi imela težave
S kopiranjem zavesti na računalnik bi ustvaril neke vrste kopijo samega sebe. A že naslednji trenutek ti kopija ne bi bila več enaka, saj te vse življenje oblikujejo izkušnje in okolje. Kopija nate ne bi neposredno vplivala, tvoje telo in tvoja zavest bi ostala nedotaknjena.
Tvoja računalniška različica pa bi najverjetneje imela velike težave ravno zaradi pomanjkanja telesa. Ker bi nastala s kopiranjem tvoje zavesti, bi bila namreč povsem prepričana da ima telo. Nezmožnost hranjenja, izločanja in celo mežikanja bi računalniško kopijo spravila v obup. Naloga telesa pa obsega več kot le zgoraj naštete funkcije. Med drugim namreč preko telesa sprejemamo signale in zaznavamo celo čustva. Pomaga nam razumeti, kdo smo v tem svetu.
Raziskave kažejo, da je celo genom bakterij v naših prebavilih ključen za to, kdo in kakšni smo. Predstavljaš si lahko, da bi bil obstoj raztelešene zavesti na računalniku precej drugačen.
Nalaganje zavesti na računalnik bi nam lahko služil kot povezava z drugimi vesolji. Deutsch, ki je v letu 1985 napisal enega prvih znanstvenih člankov o kvantnem računstvu, verjame, da kvantno računstvo nekaj svoje računske moči dobi iz drugih svetov. Teorija se sliši precej eksotična, a nekaj je gotovo: kvantni procesi energijo uporabljajo precej učinkoviteje od klasičnih.
Interpretacijo kvantne mehanike z vzporednimi vesolji je postavil že fizik Hugh Everett leta 1957. Ta pravi, da so delci in s tem tudi ljudje zastopani v vseh možnih stanjih v tako imenovanem multiverzu oziroma skupini vesolj. Če bi svojo zavest lahko naložili na računalnik, bi ta morda lahko spoznala druge verzije samega sebe v vzporednih vesoljih.
Če si navdušen nad abstraktnimi idejami kvantnega računstva in vzporednih vesolj, ti lahko več o tem pove kar fizik David Deutsch v posnetku:
Letos bomo že 14. zapored obeležili sejem akademske knjige Liber.ac. Letošnji slogan enega najbolj priljubljenih knjižnih sejmov je »Brez dlake na jeziku«, kar nam lahko razkrije že marsikaj. Kdaj, kje, zakaj in kako o sejmu akademske knjige Liber.ac 2023.
Liber.ac 2023 v Foersterjevem vrtu
Med 23. in 25. majem 2023 se bo že 14. leto zapored odvil sejem akademske knjige. Sejem organizira Filozofska fakulteta v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana. Kje? V Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Nekateri založniki bodo knjige ponujali tudi preko spleta. Spletni sejem bo potekal od 22. 5. do 28. 5. 2023.
Naslov letošnjega sejma je Brez dlake na jeziku.
»Frazem brez dlake na jeziku v slovenščini pomeni, da govorimo odkrito in neposredno ter brez zadržkov povemo svoje mnenje. Temelji na dejstvu, da lahko karkoli v ustih ali na jeziku ovira naš govor in ga popači. Če oviro odstranimo, v tem primeru dlako, lahko govorimo nepopačeno, naravnost, brez olepšav. Dlaka je torej prispodoba za oviro v našem mišljenju ali volji, da povemo resnico. Govoriti brez dlake na jeziku, govoriti resnico in razmišljati kritično pa je obenem bistven element poslanstva ljubljanske Filozofske fakultete.«
Osrednja rdeča nit sejma Liber.ac je letos s svojimi dejavnostmi vpeta v Leto jezikov. Kako zelo pomemben je jezik, so zapisali mnogi literati, med njimi tudi Nobelova nagrajenka za literaturo, Avstrijka Ingeborg Bachmann: »Če bi imeli besedo, če bi imeli jezik, ne bi potrebovali orožja.«
Sejem akademske knjige Liber.ac 2022 Foto: on liberac
O letošnji izvedbi so zapisali: »Liber.ac bo letos v duhu Leta jezikov jezikovno obarvan in brez dlake na jeziku. Po kapljicah boste denimo lahko spoznali različne indoevropske jezike, delo tolmača za slovenski znakovni jezik, kultne prevode in prevode antične filozofije, prevode poezije iz srednjevisoke nemščine, spregovorili o Chat GPT, prisluhnili koncertu sevdalink in nekaterih drugih pesmi Balkana ter romanski glasbi. Program vključuje tudi prekmurščino v zvoku, pisavi in zavesti Slovencev, slovanski večer, ki bo namenjen sobivanju človeka in živali, spletnemu portalu ljubezni in njegovemu jeziku, in še mnoge druge dogodke. Ob vsem pa bo najpomembnejša spremljevalka – knjiga. Knjiga, ki je lahko orožje, kot je zapisal Brecht, knjiga, ki je telo mišljenja, kot je zapisal Hegel, in knjiga, ki jo, če jo ljubimo, ne smemo posoditi, temveč imeti, kot je zapisal Nietzsche.«
Za vključitev sveže zelenjave v vsakdanjo prehrano je v zadnjem času postala priljubljena tako imenovana mikro zelenjava. Sem spadajo predvsem rastlinski kalčki, ki jih enostavno lahko pridelaš v svoji sobi. Z njimi lahko popestriš številne jedi in jim dodaš nekaj svežine. Preizkusi spodnje tri recepte za zdrave in uravnoteženejedi s kalčki. Recepti za odlične jedi so tu!
Veganski sendvič s humusom in kalčki
Na rezino kruha namaži humus. Če ti nisi ljubitelj humusa, lahko eksperimentiraš tudi s pestom, avokadovimnamazom ali drugimi namazi. Na drugo rezino kruha položi sveže liste solate in rezine paradižnika. Na vrh dodaj še rastlinske kalčke. Po okusu začini s ščepcem soli in sveže mletim poprom.
Sendvič s kalčki je odlična izbira za zdrav in osvežilen obrok, ki ga lahko vzameš na pot ali faks, ko nimaš časa za topel obrok. Kalčki vsebujejo veliko hranilnih snovi, vlaknin in antioksidantov, ki bodo poskrbeli za dobro počutje in energijo. Polnozrnat kruh pa bo poskrbel za vnos vlaknin in te s tem nasitil za dlje časa. Sestavine lahko prilagajaš svojemu okusu in dodaš avokado, kumaro ali čebulo.
Solata s kalčki in pečeno zelenjavo
Pečico segrej na 200 °C. Sezonsko zelenjavo (na primer papriko, jajčevec in bučko) položi na pekač, prelij z oljčnim oljem ter začini s soljo in poprom. Zelenjava naj se peče približno 20 do 25 minut oziroma dokler ne postane mehka in zlato rjava. Medtem v veliki skledi zmešaj mešanico sveže solate in rastlinske kalčke. Pečeno zelenjavo postavi na pult za nekaj minut, da se malenkost ohladi. Nato jo dodaj v solato ter prelij z dodatnim oljčnim oljem, kisom, soljo in poprom po okusu. Dobro premešaj in uživaj.
Lahko je odlična priloga kosilu ali pa lahek samostojen obrok (v tem primeru lahko po želji dodaš še nekaj pečenih piščančjih prsi kot vir beljakovin). Solata je najboljša takoj, ko je zelenjava še topla. Seveda jo lahko uživaš tudi hladno in je tako kot sendvič lahko primeren obrok, ki ga vzameš s seboj. Pri tem je dobro, da kis, olje, sol in poper zmešaš v manjši posodici ali kozarcu za vlaganje in na solato dodaš tik pred zaužitjem.
Veganski wrap s kalčki
Na sredino tortilje namaži humus in dodaj sveže rastlinske kalčke ter narezano zelenjavo po izbiri (uporabiš lahko korenje, rdečo papriko in kumaro, dodaš lahko še avokado). Začini s svežimi zelišči, soljo in poprom po okusu. Različne okuse lahko dosežeš s peteršiljem, koriandrom in baziliko. Pokapaj z limoninim sokom in zavij svoj wrap. Precej preprost in okusen recept s kalčki!
Wrap si lahko privoščiš takoj ali pa ga zaviješ v folijo in prihraniš za kasneje. Zaradi sveže zelenjave je sočen in svež, poleg tega pa tudi zdrav. Če se ne izogibaš mesu, lahko dodaš popečena piščančjaprsa ali konzervirano tuno. V tem primeru wrap seveda ni več veganski.
Legendarni modni fotograf z bogato zbirko brezčasnih fotografij največjih modnih ikon ni samo vzornik naslednje generacije ustvarjalcev, temveč je njegov vpliv mnogo širši. Prepričan je bil, da je odgovornost fotografov osvoboditi ženske in na koncu vse nas terorja mladosti in popolnosti.
Lindberghov odkriti slog je bil naelektren kontrast modni fotografiji 80. in 90. let prejšnjega stoletja, ko so na modnih stezah blestele Linda Evangelista, Estelle Lefébure, Karen Alexander, Naomi Campbell in Cindy Crawford. Manekenke, ki so kot prve dosegle zvezdniški status, je prikazal kot običajne ljudi, ko jih je prepričal, da se pred objektivom pokažejo človeške lastnosti in komunicirajo med sabo kot skupina prijateljev. Skladno s svojim prepričanjem žensk ni obravnaval kot objekt, temveč kot subjekt na fotografiji. Poleg ideje popolnosti je sovražil še prepričanje, da so ženske na vrhuncu moči mlade, z brezhibno gladko kožo ter s sveže pobarvanimi in s fenom osušenimi lasmi.
Znan je tudi po uporabi črno-bele tehnike, ki je postala stalnica njegovega umetniškega opusa. Mehki in globoki odtenki sive so brezčasni. Kot bi bili prekriti s patino. Obenem je vedno hotel posneti popolno fotografijo naravnega videza, saj ni bil zagovornik predelav in retuširanja. Zato velja za pionirja »naravne lepote«.
V črno-beli fotografiji je nekakšen brezčasni element, saj z njo ne skušate narediti prizora lepšega, elegantnejšega ali prijetnejšega. Črno-bela fotografija je pristna, saj prodre pod kožo in ustvari povezavo med fotografijo in opazovalcem, kot je ne ustvari nobena druga. Če se odločite zanjo, potem boste kmalu svet videli skozi monokromatsko prizmo in bili sposobni videti popolno kompozicijo. Seveda ni nič narobe, da se učite na delih priznanih »mojstrov«. Vzemite najboljše od najboljših in poskusiti oblikovati svoj fotografski slog, pri čemer vam bodo v veliko pomoč brezzrcalni fotoaparati Nikon Z.
Na uradnem kanalu Youtube Nikon Europe ljubiteljski in profesionalni fotografi najdete uporabe informacije o fotografski opremi podjetja Nikon in nasvete, s katerimi boste fotografske veščine in znanje dvignili na višjo raven. Posebej zanimiva je nova serija izrednih videov Nikon Sessions, v katerih Ricci Cher iz Nikonove šole v pogovoru z gosti razkriva, kaj je lepega v fotografiji in praktično celotnem procesu ustvarjanja »slike«. Prvo sezono sestavlja šest epizod, v katerih najboljši fotografi, učitelji fotografiranja in strokovnjaki podjetja Nikon v zabavni in poglobljeni razpravi odkrivajo tančice skrivnosti vsakič druge tematike. Od fotografiranja glasbenikov in glasbenih dogodkov, urbane in ulične fotografije ter portretov, do tehnoloških novosti in praktične umetnosti montaže fotografij.
Vabimo vas k ogledu, saj boste med drugim odkrivali napotke in nasvete, ki vam jih lahko ponudijo samo strokovnjaki in ustvarjalci z večletnimi izkušnjami. Nikar pa ne pozabite preveriti še drugih prispevkov na kanalu Nikon Europe, ki vam bodo razkrili večini tistega, kar ste vedno hoteli vedeti o fotografiji, a niste vedeli, koga bi vprašali.
Nikon Sessions | EPISODE 3: How does Peter Lindbergh's style live on?
Če vam morda podnapisi v angleščini povzročajo preglavice, uporabite Googlovo storitev prevoda v slovenščino.
Študentska organizacija Slovenije je objavila peticijo proti ukinitvi študentskih bonov. »Subvencionirana študentska prehrana je temeljna pravica vsake študentke in študenta, ki izhaja iz statusa študenta in ni luksuz, temveč je ključnega pomena za zdrav in uspešen študij študentov. Idejam Vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi javnih študentskih menz in s tem ukinitvi sistema subvencionirane študentske prehrane, zato glasno nasprotujemo,« so zapisali pri ŠOS-u.
Peticija proti ukinitvi študentskih bonov
O pomenu študentske prehrane se nam pogosto ne zdi pomembno govoriti, saj je le ta postala del vsakdana in večini študentov pripomore k temu, da dobijo vsaj en topel obrok na dan. »Obstoječ sistem omogoča, da si lažje zagotovimo osnovno prehrano, ki je bistvenega pomena za naše zdravje, dobro počutje in kvaliteten študij,« pravijo pri Študentski organizaciji Slovenije.
»S peticijo pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ohrani in izboljša obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane. Dostop do kakovostne prehrane je temeljna človekova potreba. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, pričakujemo, da bo zdrava in raznolika prehrana dostopna vsem študentom, ne le peščici.«
ŠOS pojasnjuje oziroma poudarja, da je obstoječ sistem dober, a ima možnosti za izboljšave. Prizadevajo si za večjo dostopnost subvencionirane študentske prehrane in pestrost ponudbe.
