Vsak, ki ve za Gospodarja prstanov, je verjetno že slišal za Hobitovo (Hobbiton, op. p.). Govorimo o koščku Šajerske s hobitsko vasjo, ki so ga po snemanju ohranili na Novi Zelandiji. Hobitska vas je predvsem pri turistih postala zelo priljubljena atrakcija. Na srečo ti ni treba na drugo stran planeta, da zaživiš kot hobit.
Kdo ne bi živel kot Hobit
Green Magic Homes so sestavljeni iz panelov iz laminiranih materialov, od zunaj pa jih obdaja plast prsti. Njihova sestava je preprosta, kjer je potrebno stranice speti skupaj, so luknje. Tričlanska amaterska ekipa lahko Hobit luknjo zgradi v treh dneh.
Hobitske luknje, ki jih zgradijo v le nekaj dneh Foto: on inhabitat
Prilagodljiva oblika
Zaradi učinkovite zasnove lahko obliko in velikost prilagajaš glede na lastne potrebe. Začneš lahko z nekaj paneli in luknjo po potrebi razširiš. V votlini si lahko kadarkoli omisliš vodovodno in električno napeljavo. Nekoliko bolj težavno je zagotavljanje zadostne ventilacije in skrb za to, da bo zgradba vodotesna. Pri Green Magic Homes je slednje zagotovljeno z vodoodporno notranjo plastjo. Ta se strukturno dopolnjuje z zemljo, ki obdaja modularno votlino.
Sneg je spet pobelil vrhove in spomlad ni nič kaj bližje. V tem mrazu se moramo ogreti z bogatimi okusi, ki pobožajo naše brbončice in ogrejejo naša telesa. Orientalske začimbe, kot je cimet, ne smejo manjkati, prav tako oreščki, ki so slastni za prigrizek med dolgočasnimi predavanji. Kateri okusi te bodo ogreli na te sive zimske dni?
S tem aromatom v pasti lahko pripraviš mlečni sladoled pravljičnega orientalskega okusa. Vsebuje namreč arome suhega sadja in mandljev, ki so kot nalašč za pobožanje premraženih brbončic.
Je še kak okus, bolj značilen za zimo, kot jabolko in cimet? Ta dekorativni sadni preliv iz jabolk in cimeta lahko uporabiš tudi kot polnilo na jabolčni piti.
S tem aromatom v pasti lahko pripraviš mlečni sladoled z intenzivnim okusom vanilje in dodanim mletim vaniljevim strokom. Piko na i doda dekorativni preliv iz medu jantarjeve barve.
Najboljši okusi butičnega proizvajalca
Najboljše okuse boš našel pri Rokmarju, kjer poudarek dajejo na kvaliteti sestavin in enostavnosti priprave. Celotno ponudbo njihovih izdelkov najdeš na njihovi spletni strani, slediš pa lahko tudi njihovemu Facebook profilu.
Rim bo gostil mednarodno razstavo, bolj znano pod imenom EXPO 2030. V ta namen bodo zgradili največjo urbano sončno elektrarno, ki bo združevala tehnologijo in naravo ter nakazala pot v prihodnost.
Za slovesni EXPO 2030 zgodovinska gradnja
Na svetovno znanih EXPO dogodkih države vsakih 5 let predstavijo svoje projekte, tehnološke preboje, kulturne dosežke in pokažejo svoj prestiž svetu. Prvi EXPO-ji oz. svetovni sejmi (World's Fair) so se pojavili med industrijsko revolucijo in vladarji so z njimi razkazovali tehnološki napredek svojih držav. V zadnjih 200 letih se je format in izvedba EXPO-jev spreminjala, a osnovni namen ostaja.
Tehnološki razvoj v zadnjih letih je naravnan k zeleni prihodnosti, obnovljivim virom energije, razogljičevanju, varovanju okolja. Spomnimo se vala pohval, ki ga je prejela Slovenija s svojim zelenim projektom na EXPO 2020 v Dubaju.
Slovenski zeleni paviljon v Dubaju. Foto: on expo slovenija
Tudi EXPO 2030 bo obarvan zeleno, saj gostitelji v Rimu postavljajo največjo urbano sončno elektrarno, ki bo zagotovila dovolj elektrike za cel dogodek in okoliško predmestje. EXPO 2030 bo imel ničeln ogljični odtis, na njem pa se bosta prepletala narava in najmodernejša tehnologija.
Sončna elektrarna bo velika 150.000 kvadratnih metrov in delovala kot park. Umetna drevesa bodo imela namesto krošenj sončne celice, pod njimi pa bo prijetna senca. Med njimi bodo prava drevesa, zelenice, škropilniki osvežilne megle, gredice in klopi. V parku bo nekaj tematskih stavb kot je Pale Blue Dot, paviljon posvečen raziskovanju narave in našega mesta v njej. Urbana sončna elektrarna pa ne bo končala svoje zgodbe skupaj z EXPO 2030, saj bo ostala zeleno središče območja Tor Vergata v Rimu.
Sončna elektrarna za EXPO 2030, ki bo v Rimu Foto: Carlo Ratti Associati on Inhabitat
EXPO 2030 bo razdeljen na tri območja: Park, Bulvar in Mesto. Futuristična park-elektrarna bo namenjena sproščanju in druženju, z le nekaj paviljoni. Center dogajanja in povezovanja bo Bulvar. EXPO vas oz. Mesto pa bo na zahodni strani in tesno povezana s kampusom Univerze Tor Vergata. Organizatorji obljubljajo, da bodo materiali uporabljeni za izgradnjo infrastrukture služili drugim namenom tudi ko vse poti več ne bodo vodile v Rim.
Sonce je 17. februarja 2023 ob 15.16 po srednjeevropskem času oddalo močan sončni izbruh, ki je dosegel vrhunec. Nasin observatorij Solar Dynamics Observatory, ki nenehno opazuje Sonce, je posnel posnetek tega dogodka.
Fotografija eksplozije na Soncu, ki jo je posnela NASA
Sončevi izbruhi so močni izbruhi energije. Izbruhi in sončni izbruhi lahko vplivajo na radijske komunikacije, električna omrežja, navigacijske signale ter predstavljajo tveganje za vesoljska plovila in astronavte.
Ta izbruh je razvrščen kot izbruh X2.2. Razred X označuje najbolj intenzivne izbruhe, številka pa daje več informacij o njihovi moči.
Nasin observatorij Solar Dynamics Observatory je 17. februarja 2023 posnel to sliko sončnega izbruha, ki je viden v svetlem preblisku v zgornjem levem kotu. Slika prikazuje podmnožico ekstremne ultravijolične svetlobe, ki poudarja izjemno vročo snov v izbruhih in je obarvana v čajno barvo. Foto: on NASA
Kaj je sončni izbruh?
Močan sončni izbruh je nenaden in intenziven izbruh energije, ki se sprosti s površine Sonca. Ti dogodki so posledica sproščanja magnetne energije, ki se je nakopičila v Sončevi atmosferi, in so običajno povezani s prisotnostjo sončnih peg.
Sončevi izbruhi lahko v kratkem času sprostijo ogromno količino energije, ki je enaka eksploziji več milijonov atomskih bomb hkrati. Oddajajo sevanje v celotnem elektromagnetnem spektru, vključno z rentgenskimi in gama žarki ter visokoenergijskimi delci, kot so protoni in elektroni.
Učinke močnega sončnega izbruha je mogoče čutiti po celotnem sončnem sistemu. Poleg izbruha elektromagnetnega sevanja lahko izbruhi povzročijo tudi geomagnetne nevihte na Zemlji, ki lahko motijo satelitske komunikacije, električna omrežja in drugo infrastrukturo. Zaradi interakcije nabitih delcev iz izbruha z Zemljinim magnetnim poljem lahko povzročijo tudi zore ali severni in južni sij.
Čeprav so sončni izbruhi naravni pojav, lahko pomembno vplivajo na sodobno tehnologijo in infrastrukturo. Zato znanstveniki pozorno spremljajo Sonce in si prizadevajo izboljšati razumevanje teh dogodkov, da bi ublažili njihove morebitne posledice.
Netflix po uveljavitvi novih pravil deljenja profilov s svojim bojem proti deljenju gesel izgublja zaupanje uporabnikov. Vse kaže, da pri podjetju lovijo ravnovesje med prihodkom v tujini in novačenjem naročnikov. Netflix se je po lanskem dvigu cen v Severni Ameriki zdaj namreč marsikje pocenil. V tridesetih državah, pravzaprav, a ZDA ni med njimi.
Ponekod se je naročnina prepolovila
Pri Netflixu so znižali naročnine v nekaterih državah Bližnjega Vzhoda, Afrike, Evrope, Latinske Amerike in Azije. Med srečnicami so se znašle Libija, Jemen, Jordan, Iran, Kenija, Hrvaška, Bolgarija, Slovenija, Nikaragva, Ekvador, Venezuela, Malezija, Indonezija, Tajska in Filipini.
Platforma sicer že nekaj časa periodično zvišuje cene, so pa lanskega oktobra v dvanajstih državah (Slovenije ni med njimi) ponudbi dodali cenejši paket z oglasi.
Osnovni paket omogoča uporabo Netflixa na eni napravi in stane pet evrov. Standardni paket omogoča uporabo dveh naprav in stane osem evrov mesečno, paket Premium, ki vključuje štiri naprave, pa stane deset evrov na mesec. Prej je bilo treba za njih odšteti po osem, deset in dvanajst evrov mesečno.
Netflixova poteza v nasprotju s trendom
V luči zvišanja cen konkurenčnih platform, med njimi so Disney+, Hulu, Sling TV, je Netflixova poteza nenavadna. Medijski analitik John Hodulik je za Wall Street Journal povedal: »To je definitivno v nasprotju s trendi, ne le kar se Netflixa tiče, ampak za industrijo pretočno predvajanih vsebin v širšem smislu. Znižanja so procentualno gledano znatna.«
Še pred kratkim so napovedovali zvišanje cen
Januarja je izvršni direktor Greg Peters Netflix opisal kot »nezamenljivo dobrino« in povedal, da iščejo področja, kjer bi lahko cene zvišali. Dobiček naj bi vlagali v nove projekte. Regulacija cen po regijah Netflixu omogoča rast števila uporabnikov v tujini. Globalno se namreč širi tudi konkurenca, predvsem Disney+ in HBO Max.
Netflix uvaja mesečno doplačilo za ljudi, ki vpisne podatke uporabljajo izven stalnega prebivališča. Model so sprva preizkušali v Latinski Ameriki. Zdaj bodo za deljenje profila osem dolarjev plačevali v Kanadi in na Novi Zelandiji, na Portugalskem bodo morali odšteti štiri evre mesečno, v Španiji pa šest. V začetku leta naj bi spremembo uvedli še v ZDA.
Približujejo se pomladni meseci, ki s toplim vremenom vabijo k aktivnostim v naravi. Čeprav so najvišji vrhovi še zasneženi, to ne pomeni, da moramo z adrenalinskimi vzponi čakati do poletja. Odpravimo se lahko na plezanje na zavarovano plezalno pot, ferato. Plezanje ferat oziroma feratanje postaja vedno bolj priljubljeno, zato imamo vedno več ferat tudi v Sloveniji. V članku povzemamo nekaj osnovnih informacij o tej aktivnosti, vendar opozarjamo, da se na plezanje odpravi s primerno opremo in na lastno odgovornost.
Kaj je feratanje?
Ferata je zavarovana plezalna pot, opremljena z različnimi pomagali, kot so lestve, klini in jeklenice. Beseda ferata izvira iz italijanščine, via ferrata v italijanščini namreč pomeni železno pot. Izraz via ferrata se uporablja v večini držav, le v nemško govorečih regijah srečamo poimenovanje Klettersteig, ki pomeni plezalno pot.
V večini primerov ferato izberemo le za vzpon na goro, medtem ko za sestop običajno izberemo lažjo in položnejšo pot. Spuščanje po feratah je namreč zahtevnejše kot vzpenjaje, hkrati pa ob tem oviramo ljudi, ki se vzpenjajo.
Plezanje oziroma vzpenjanje po feratah je zahtevnejše od običajne hoje v hribe, zato je pomembna tudi boljša fizična pripravljenost. Še posebej pomembni sta moč v rokah in dobra koordinacija.
Za plezanje po zavarovanih plezalnih poteh moramo biti ustrezno opremljeni. Obvezna oprema so plezalni pas, samovarovalni komplet, s katerim se pripnemo na jeklenico, čelada ter pohodniški čevlji.
Prvi del opreme je plezalni pas. Pas mora biti udoben in čim bolj nastavljiv. Na plezalni pas se pripne drugi, najpomembnejši kos opreme za ferate, to je samovarovalni komplet. Le-ta povezuje plezalni pas z jeklenico, pritrjeno na skalo. Samovarovalni komplet ima vgrajen zavorni sistem, ki v primeru padca absorbira sunek. Čelada ščiti našo glavo pred padajočim kamenjem ter udarci v steno ob morebitnem padcu. Poleg tega nas varuje tudi pred nerodnim zaletavanjem z glavo v previse. Za plezanje potrebujemo tudi ustrezne čevlje. Najboljša izbira so nizki pohodniški čevlji, ki naj bodo med plezanjem tesno zavezani.
Priporočljiv kos opreme so tudi rokavice, ki ščitijo naše dlani, saj so le-te pri prijemanju jeklenic in skal zelo obremenjene.
Kje lahko feratam oziroma plezam?
Feratanje se vse bolj razvija tudi v Sloveniji, tako da izlet v Italijo ali Avstrijo ni potreben. Slovenske ferate so:
Ferata Mojstrana, Mojstrana
Furlanova in Otmarjeva ferata, Vipava
Ferata na Češko kočo, Zgornje Jezersko
Ožarjeni kamen, Ukanc
Gonžarjeva peč, Vinska Gora
Ferata Jermanov slap, Gozd Martuljek
Ferata Hvadnik, Gozd Martuljek
Ferata Renke, Renke
Ferata Renke 2, Renke
Ferata na Lisco, Cerje
Ferata Spodnji plot, Zelenica
Ferata Kamin široka polica, Bohinj
Ferata Mučevo, Črna na Koroškem
Ferata Olimpline, Črna na Koroškem
Ferata Dobršnik, Jesenice
Opise vseh omenjenih ferat si lahko ogledaš na tej povezavi. Če te kljub pestri domači »ponudbi« zanimajo ferate v Italiji in Avstriji, pa preveri to povezavo. Na zadnji povezavi najdeš tudi seznam gora, katerih vrh je mogoče osvojiti le po zavarovani plezalni poti.
Začetni tečaj feratanja je super odločitev
Če bi se rad preizkusil v plezanju ferat, pa nimaš primerne družbe, opreme ali ti manjka kanček poguma, se lahko udeležiš začetnega tečaja feratanja. Take tečaje organizirajo različna planinska društva in športne agencije, ki bodo poskrbele, da ti pred in med plezanjem podajo vse potrebne informacije in te predajo vse pomembno znanje.
Tudi letos se bo pod okriljem Kluba prekmurskih študentov odvil eden izmed najbolj gala študentskih večerov v Ljubljani. V sredo, 15. marca bodo vnovič pripravili prireditev Bujta repa, ki slavi letos že jubilejno 65. izvedbo. Dogodek se odvija znotraj Festivalne dvorane v Ljubljani in je sestavljen iz dveh delov.
Prireditev se začne s slavnostno večerjo, kjer se gostom postreže s tradicionalno bujto repo, mesnimi dodatki in certificirano Prekmursko gibanico. Med večerjo bodo za dobro vzdušje skrbeli Nejc Miklošič kvartet.
Ko se prvi del zaključi dvorano napolni tisoč glava množica, ki jo letos zabava spektakularni glasbeni program. Oder otvorijo mladi prekmurski fantje, ki se povezujejo v Ansamblu Aktual. Postregli vam bodo z avtorskimi skladbami in priredbami drugih znanih izvajalcev. Kot drugi nastopajoči, se ponovno vrača težko pričakovani Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Gospod s črno kitaro velja za sinonim prireditve in poskrbi za pristno prekmursko atmosfero znotraj Plečnikove dvorane.
V divjih ritmih bo dogodek zaključila skupina Mambo Kings, ki je prepoznana po kreiranju najbolj norih študentskih zabav. Za vse, ki jim to ne bo dovolj se bo dogodek nadaljeval do ranih ur ob vrtenju pupolarne glasbe iz strani DJ KEV-O.
Za vse prekmurce je to priložnost, ko lahko v prestolnici izkusijo občutek domačnosti. Vsi ostali obiskovalci pa so deležni dobršne mere pristne prekmurske dobrovoljnosti.
Vstopnice za dogodek si lahko zagotovite pri prodajalcih navedenih na spletni strani organizacije. Letos vam ponujajo tudi organiziran povratni prevoz iz Murske Sobote in Maribora.
Utrinke iz lanskoletnega dogodka si lahko ogledaš v spodnjem videoposnetku.
Si si zaželel kulturnega udejstvovanja ampak ne veš, kje se kaj dogaja? In Your pocket ti je priskočil na pomoč in izbral top 10 gledališč oziroma lokacij, kjer se odvija uprizoritvena umetnost, da ne bo noben tvoj večer več prazen.
Središče urbane kulture in umetnosti, ki gosti gledališke, koncertne in plesne dogodke, hkrati pa zagotavlja tudi produkcije pogoje v obliki studia, laboratorijev in vadbe.
S svojim poslanstvom spodbuja inovativnost in mednarodna povezovanja, kar pripelje do umetniškega napredka v slovenskem prostoru.
Gledališče bazira na 100-letni tradiciji lutkarstva v Sloveniji. Letno organizira več kot 500 predstav, katerih ciljno občinstvo so ponavadi otroci, vseeno pa organizira tudi lutkovne predstave za odrasle in tako prisostvuje k soustvarjanju evropske uprizoritvene umetnosti.
Znotraj gledališča veliko dajo na kulturno-umetnostno vzgojo in si redno prizadevajo za umestitev več kulturnih vsebin v programe vzgojno-izobraževalnih ustanov.
V Drami so uprizorjene raznovrstne igre; ogledati si je mogoče klasične evropske scenarije ter sodobne slovenske in tuje produkcije.
Želijo si, da bi prav vsaka skupina v družbi imela možnost ogleda predstav, zato ponujajo razne ugodnosti za študente in omogočajo dostop ranljivim skupinam. Za tiste, ki niso fizično zmožni obiska, pa so v času koronavirusa začeli s serijo posnetkov, kjer igralke in igralci doživeto berejo prozo, poezijo in dramatiko.
Križanke so bile zgrajene že v 13. stoletju kot samostan za nemški viteški red križnikov, dokler jih ni Jože Plečnik stoletja kasneje preuredil v kulturno prizorišče, to funkcijo pa so ohranile do danes. Njegova inspiracija pri prenovi so bila dela renesančnih arhitektov z veliko oken in luči, ta italijanski čar pa še danes privablja mnoge obiskovalce kulturnih prireditev in koncertov.
Mladinsko gledališče
Slovensko mladinsko gledališče Foto: on Mladinsko.com
Mladinsko gledališče je bilo ustvarjeno kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji in se je že od samega začetka ukvarjalo s težavnimi temami. To načelo so kasneje še nadgradili in se usmerili še v družbeno in politično kritičnost ter začeli inkorporirati komponento provokativnosti, ki nekatere odvrača, druge pa pritegne, včasih navkljub njihovi volji.
Vztrajno si prizadevajo predstavljati nove poglede na stvari in razvijati nove gledališke prakse. Njihov program ni za vsakogar, vendar obstaja verjetnost, da se boš zaljubil vanj, če mu le daš priložnost.
Ljubljanski grad je sam po sebi znamenitost, vredna ogleda, za nadgradnjo izkušnje pa organizira tudi več ogledov, ki na zanimiv in včasih interaktiven način predstavijo zgodovino gradu (in tudi njeno bolj temačno stran).
Izbereš si lahko tudi participacijo v igri, kjer moraš v eni uri rešiti zmaja in nepoškodovan uiti iz gradu.
Repertoar Opere in Baleta Ljubljana je sestavljen iz mnogo baletnih, opernih in koncertnih del – nekatera klasična, nekatera plod slovenskih, druga pa tujih koreografov. Program ustanove je odsevan tudi v njeni zunanjosti, ki je očesu privlačen miks tradicionalnega in modernega.
S svojo kulturno ponudbo bi Cankarjev dom osrečil še velikega slovenskega pisatelja, po katerem je dobil ime. V notranjosti vsebuje več dvoran, namenjenih umetniškim filmskim projekcijam, koncertom, gledališkim predstavam in pa raznim festivalom. Občasno si je v njem mogoče ogledati tudi kakšno razstavo.
Filharmonija je simbol prizadevanja za visoko glasbeno kulturo v Sloveniji, z več leti zgodovine za njo, ki to potrjuje. Predstavlja zatočišče za ljubitelje glasbe in gosti številne nadarjene tuje in domače glasbenike. Če je glasba tvoja velika ljubezen, je Slovenska filharmonija vredna obiska.
Mestno gledališče ljubljansko
Mestno gledališče ljubljansko Foto: on Facebook MGL
Mestno gledališče je imelo hvalevreden razvoj; iz svojih skromnih začetkov, ko je skupina študentov Akademije za gledališče na majhnem odru ljudem želela predstaviti svojo strast, je postalo drugo največje slovensko gledališče z več kot 100 zaposlenimi.
Prizadevajo si uprizarjati kvalitetne predstave, ki temeljijo na kritičnosti, intenzivnosti in polemičnosti.
Odmevajo kritike, da so cene vstopnic za ogled Svetovnega prvenstva (SP) v nordijskem smučanju Planica 2023 previsoke in je zato obisk manjši od pričakovanega.
Kakšne dejansko so cene dnevnih vstopnic?
Dnevne cene za stojišča se gibljejo med 35 in 64 evri za odrasle. Cena se razlikuje glede na dogajanje dneva. Za otroke do 6 leta je vstop brezplačen, za otroke do 14 leta so cene pol manjše, možno je kupiti samo popoldansko vstopnico ali pa družinski paket. Analizirali bom cene za odrasle obiskovalce.
Na dan, ko je cena stojišča ob progi 64 evrov, je cena stojišča na tribuni 79 evrov in cena sedišča na tribuni 99 evrov. Za to ceno si lahko gledalci npr. v nedeljo, 26. februarja, ogledajo vse tri discipline: tekmi smučarskih skokov in nordijske kombinacije ter kvalifikacije v teku na smučeh. Zvečer pa je v Kranjski gori še podelitev odličij.
V petek, 3. marca, si za enako ceno lahko ogledajo precej manj: eno tekmo teka na smučeh in eno smučarskih skokov, zvečer pa je ponovno podelitev.
Prizorišče svetovnega prvenstva v Planici 2023 l Foto: planica2023.si
Primerjava s podobnimi tekmovanji
Za primerjavo se preslikajmo v Planico dober mesec po končanem svetovnem prvenstvu. V dolini pod Poncami se bo med 30. marcem in 2. aprilom odvil zaključek sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, ki vsako leto privabi tisoče domačih in tujih navijačev. Vstopnice za odrasle, ki si bodo eno tekmo ogledali na stojišču, stanejo 35 evrov. Za tribune bodo odšteli 85 ali 95 evrov, za posebno tribuno Klub 239 pa 190. Tri discipline na svetovnem prvenstvu za 64 evrov se torej bolj splačajo kot ena za 35 evrov. Cene vstopnic skozi leta rasejo, a zaključek sezone vseeno napolni Planico z navijači.
Teden po SP v Planici bo v Kranjski gori Pokal Vitranc, na katerem se bodo moški smučarji preizkusili v dveh veleslalomih. Dnevno stojišče za odrasle stane 17 evrov, tribuna pa 34 evrov.
V nedeljo, 26. marca, bodo slovenski nogometaši v Stožicah gostili San Marino na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2024. Vstopnice stanejo 20 oziroma 25 evrov, VIP pa 80 evrov.
Pred SP Planica 2023 se je v Franciji na smučiščih Courchevel in Meribel med 6. in 19. februarjem odvilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Cena za stojišče ali prizorišče ob cilju proge je bila 20 evrov in več. Večino dni se je odvila le po ena tekma.
Lani smo v Stožicah gostili del svetovnega prvenstva v odbojki. Za dnevno vstopnico, ki je vključevala ogled dveh tekmovanj v začetnem delu prvenstva, smo odšteli od 20 do več deset evrov.
Na lanskem Evropskem prvenstvu v košarki so Slovenci v začetnem delu tekmovali v Nemčiji. Vstopnice za ogled ene tekme so znašale od 29 do 189 evrov. Videli smo kar nekaj slovenskih navijačev. Za ogled finalne tekme prvenstva so gledalci odšteli med 99 in 349 evri.
Glede na primerljiva tekmovanja, Planica ni občutno predraga, kot ji očitajo. Gre vselej za svetovno prvenstvo, ki nosi prestižni status, obenem pa predstavlja velik zalogaj za organizatorje. Slovenija je večkrat kandidirala za gostiteljico in ko ji je nazadnje le uspelo, je v največji športni dogodek v zgodovini Slovenije vložila ogromno.
Cene vstopnic se splačajo, če pogledamo nekatera druga velika tekmovanja, kot je Evropsko prvenstvo v košarki. Seveda pa je cena višja kot pri nekaterih tekmovanjih, ki so »le« del svetovnega pokala, kot sta veleslaloma v Kranjski gori.
Uradna maskota SP Planica 2023 čaplja Vita s slovenskimi športniki l Foto: planica2023.si
Se splačajo večdnevne vstopnice za SP Planica 2023?
Odrasla 3-dnevna vstopnica znaša 162 evrov za stojišče, 210 evrov za stojišče na tribuni in 245 za sedišče na tribuni. To je 54, 70 in približno 82 evrov na dan.
Za štiridnevno vstopnico pa navijači odštejejo 215 evrov za stojišče, 268 evrov za stojišče na tribuni in 322 za sedišče na tribuni. To je približno 54, 67 in približno 80 evrov na dan.
Večdnevna vstopnica za športne navdušence torej se splača.
Mednarodna skupina astrofizikov je v novi študiji odkrila več skrivnostnih objektov, ki se skrivajo na posnetkih vesoljskega teleskopa James Webb. Teleskop je odkril šest potencialnih galaksij, ki so nastale tako zgodaj v zgodovini vesolja in so tako masivne, da jih trenutna kozmološka teorija ne bi mogla predvideti.
Skoraj toliko zvezd, kot Mlečna cesta
Vsaka od galaksij kandidatk bi lahko obstajala na začetku vesolja približno 500 do 700 milijonov let po velikem poku ali pred več kot 13 milijardami let. So tudi velikanske, saj vsebujejo skoraj toliko zvezd, kot naša Mlečna cesta.
»To so banane,« je dejala Erica Nelson, soavtorica nove raziskave in docentka astrofizike na Univerzi Colorado Boulder. »Od zgodnjega vesolja preprosto ne pričakujemo, da bi se lahko tako hitro organiziralo. Te galaksije ne bi smele imeti časa za nastanek.«
Najnovejše najdbe niso najzgodnejše galaksije, ki jih je opazoval James Webb, ki je začel delovati decembra 2021 in je najmočnejši teleskop, ki je bil kdaj koli poslan v vesolje. Lani je druga skupina znanstvenikov opazila štiri galaksije, ki so verjetno nastale iz plina približno 350 milijonov let po velikem poku. Vendar so bila ta telesa v primerjavi z novimi galaksijami povsem majhna, saj so vsebovala mnogokrat manj mase iz zvezd.
Raziskovalci potrebujejo še več podatkov, da bi potrdili, da so te galaksije tako velike, kot so videti, in da segajo tako daleč v preteklost. Njihova predhodna opazovanja pa ponujajo vznemirljivo predstavo o tem, kako bi lahko James Webb na novo napisal astronomske učbenike.
»Druga možnost je, da so te stvari drugačne vrste čudnih objektov, na primer šibki kvazarji, kar bi bilo prav tako zanimivo,« je dejala Nelson.
Lani so Nelsonova in njeni sodelavci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Danske in Španije ustanovili ekipo, ki je raziskovala podatke, ki jih je James Webb pošiljal na Zemljo.
Njihove nedavne ugotovitve izhajajo iz raziskave CEERS (Cosmic Evolution Early Release Science), ki jo je izvedel teleskop. Ti posnetki so pogled v globino dela neba blizu Velikega voza – razmeroma dolgočasnega, vsaj na prvi pogled, območja vesolja, ki ga je Hubblov vesoljski teleskop prvič opazoval v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nelson si je ogledovala del ene od slik v velikosti poštne znamke, ko je opazila nekaj nenavadnega: nekaj nejasnih točk svetlobe, ki so bile videti preveč svetle, da bi bile resnične.
»Bile so tako rdeče in tako svetle,« je dejala Nelson. »Nismo pričakovali, da jih bomo videli.«
Pojasnila je, da je v astronomiji rdeča svetloba običajno enaka stari svetlobi. Nelson je dejala, da se vesolje širi že od začetka časov. S širjenjem se galaksije in drugi nebesni objekti oddaljujejo drug od drugega, svetloba, ki jo oddajajo, pa se razteza – predstavljajte si to kot vesoljski ekvivalent slanih bombonov. Bolj ko se svetloba razteza, bolj rdeča je videti za človeške instrumente.
Ekipa je opravila izračune in ugotovila, da so bile njihove stare galaksije prav tako ogromne, saj so imele od deset do sto milijard zvezd velikosti Sonca, kar je primerljivo z Mlečno cesto.
Vendar te prvotne galaksije verjetno niso imele veliko skupnega z našo galaksijo
»Mlečna cesta vsako leto tvori približno eno do dve novi zvezdi,« je dejala Nelson. »Nekatere od teh galaksij bi morale v celotni zgodovini vesolja tvoriti na stotine novih zvezd na leto.«
Nelson in njeni sodelavci želijo z Jamesom Webbom zbrati veliko več informacij o teh skrivnostnih objektih, vendar so že videli dovolj, da so vzbudili svojo radovednost. Za začetek izračuni kažejo, da v tistem času ne bi smelo biti dovolj normalne snovi – tiste, iz katere so sestavljeni planeti in človeška telesa –, da bi tako hitro nastalo toliko zvezd.
»Če je vsaj ena od teh galaksij resnična, bo to preseglo meje našega razumevanja kozmologije,« je dejala Nelson.
James Webb opazil zelo stare in masivne galaksije, ki ne bi smele obstajati. Foto: dima_zel iz iStock
Pogled v preteklost
Za Nelson so nove ugotovitve vrhunec poti, ki se je začela že v osnovni šoli. Pri desetih letih je napisala poročilo o Hubblu, teleskopu, ki je bil izstreljen leta 1990 in je še vedno aktiven. Bila je navdušena.
»Svetloba od galaksije do nas potuje nekaj časa, kar pomeni, da gledamo te objekte v preteklost,« je dejala. »Ta koncept se mi je zdel tako osupljiv, da sem se v tistem trenutku odločila, da je to tisto, kar želim početi v življenju.«
Nelson je dejala, da je hiter tempo odkrivanja pri Jamesu Webbu zelo podoben tistim zgodnjim dnevom Hubbla. Takrat so mnogi znanstveniki verjeli, da so galaksije začele nastajati šele milijarde let po velikem poku. Toda raziskovalci so kmalu ugotovili, da je zgodnje vesolje veliko bolj zapleteno in zanimivo, kot so si lahko predstavljali.
»Čeprav smo se naučili lekcijo že iz Hubbla, še vedno nismo pričakovali, da bo James Webb videl tako zrele galaksije, ki obstajajo tako daleč nazaj v času,« je dejala Nelson. »Zelo sem navdušena.«
