Hiter razvoj tehnologij nakazuje, da bodo poklici prihodnosti vse bolj povezani z napredno tehnologijo, robotizacijo in umetno inteligenco. V prihodnje bo zato na trgu dela povpraševanje predvsem po analizi podatkov in iskanju informacijskih ter digitalnih rešitev.
Telemach kot pomemben akter na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij je oktobra začel izvajati projekt, imenovan Job Lab. Z njim mladim predstavljajo realno stanje trga dela ter poklicev, ki so in bodo tudi v prihodnje najbolj iskani. Na delavnicah, ki bodo v letošnji jeseni izvedene v izbranih srednjih šolah dolenjske regije, mladim predstavljajo vedno bolj obetavno področje razvoja virtualnega okolja, dijaki pa se v razvoju lastnega virtualnega okolja preizkušajo tudi sami. Z refleksijo bodo dijaki ocenili svoje sposobnosti, razvili svoje karierne cilje in se pripravili na iskanje zaposlitve.
Predstavitev razvojnih centrov
V sklopu projekta dijaki spoznavajo delovanje Razvojnega centra Novo mesto, ki razvija podporno okolje za rast podjetništva in skrbi za nastanek mnogih delovnih mest. Predstavlja se jim tudi United Cloud, vodilni inovacijski center v regiji, zavezan k razvoju digitalnih storitev s področja telekomunikacij, medijev in TV-industrije ter celostnih rešitev za izdelke prihodnosti.
Opolnomočenje mladih v začetku karierne poti
S prisostvovanjem na delavnicah Job Lab bodo mladi razvili kritično razmišljanje, prepoznali in razvili svoje spretnosti ter talente in interese, s pomočjo pridobljenega znanja o spremembah na trgu dela pa se bodo znali soočiti z iskanjem prve zaposlitve. Najbolj pa se na Telemachu veselijo dejstva, da bodo mladi znali še naprej raziskovati možnosti za izboljšanje lastnih kompetenc in posledično stremeli k napredku.
Družbeno omrežje Tumblr je nekoliko spremenilo svoje smernice in s tem presenetilo kar nekaj sledilcev. Omrežje, ki sicer omogoča objavo marsičesa, je presenetilo s spremembo, ki pozdravlja še več izražanja. Za kakšno izražanje naj bi torej šlo pri Tumblrju?
Tumblr je družabno omrežje, ki uporabnikom omogoča objavo slik, videoposnetkov, komentarjev in besedil na spletni dnevnik oziroma blog. Tumblr omogoča spremljanje tem, ki so uporabniku všeč, komunikacijo z drugimi uporabniki, komentiranje njihovih spletnih dnevnikov in deljenje njihovih objav. Omrežje je postajalo vse bolj popularno od leta 2011 naprej, svoj vrhunec pa je doseglo leta 2014, ko ga je uporabljalo več kot 100 milijonov uporabnikov. V naslednjih letih je izgubljalo priljubljenost, danes pa se ga marsikdo sploh ne spomni ali ne ve, da še vedno obstaja.
Nove smernice bodo dovoljevale goloto
Podjetje je pred kratkim posodobilo svoje smernice za skupnost in določilo niz pravil, ki dovoljujejo širši razpon slik. Zapisali so, da po novem pozdravljajo še več izražanja, ustvarjalnosti in umetnosti, vključno z vsebino, ki prikazuje (tudi golo) človeško postavo. Ob tem so dopisali, da tu niso zato, da bi obsojali in ocenjevali umetnost uporabnikov.
Kaj je dovoljeno in kaj ne?
Na Tumblrju je zdaj dovoljeno objavljati fotografije in videe z goloto, besedila s spolno temo in druge odrasle vsebine. Take objave morajo biti označene z ustrezno oznako. Uporabniki lahko na svoji nadzorni plošči filtrirajo take objave in izberejo možnost, ki take objave skrije.
Primer slike, ki je kljub prikazovanju spolnega dejanja dovoljena. Foto: PHGCOM on Wikipedia
Kljub tej novosti je vseeno prepovedano objavljati vizualne prikaze spolno eksplicitnih dejanj ali vsebine z očitnim poudarkom na genitalijah. Uporabniki ne smejo objavljati povezav ali oglasov do različnih spletnih strani s pornografijo in drugimi vsebinami za odrasle ter oglaševati erotičnih storitev. Prepovedane so tudi vsebine, ki spodbujajo pedofilijo, ter spolne vsebine s slikami otrok. Edina izjema pri prikazovanju spolnih dejanj je zgodovinsko pomembna umetnost, ki jo najdemo v običajnih muzejih.
Lokalne volitve bodo v nedeljo, 20. novembra. Volili bomo župane in člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.
Drugi krog volitev županov v občinah, kjer noben kandidat ne bo prejel več kot polovice glasov, bo 4. decembra. Volivci lahko volijo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Časovnica lokalnih volitev 2022
Rok za oddajo kandidatur in začetek volilne kampanje – 20. oktober
Občinske volilne komisije javno objavijo seznam potrjenih list kandidatov in kandidatur – 4. november
Predčasno glasovanje (datume določijo posamezne občinske volilne komisije) – 15., 16. in/ali 17. november
Zaključek volilne kampanje in začetek volilnega molka – 18. november ob 24. uri
Lokalne volitve – 20. november
Drugi krog volitev za župana, kjer bo to potrebno – 4. december
Kandidati za lokalne volitve 2022
Za županska mesta se bo po trenutnih podatkih Državne volilne komisije potegovalo skupno 618 kandidatov, od tega 107 žensk in 511 moških. Najmlajši kandidat za župana ima 22 let, najstarejši pa 82.
Za občinske in mestne svetnike kandidira 18.670 ljudi, od tega 8.478 žensk in 10.192 moških. Najmlajši kandidat ima 18 let, najstarejši pa 94.
Seznam kandidatov za posamezne občine je objavljen na tej strani državne volilne komisije.
Načini glasovanja na lokalnih volitvah
Volitve potekajo na voliščih med 7. in 19. uro. Volivec mora z osebnim dokumentom izkazati identiteto.
Predčasno glasovanje poteka ne prej kot pet dni in najkasneje dva dni pred volilno nedeljo. Posamezne občinske volilne komisije bodo za predčasno glasovanje določile torek, 15. 11., sredo, 16. 11. in/ali četrtek, 17. 11.
Po pošti lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo ali če so invalidi (in priložijo ustrezno odločbo), če to sporočijo občinski volilni komisiji najpozneje deset dni pred dnem glasovanja. Letos morajo to storiti do 9. novembra.
Po pošti lahko glasujejo tudi volivci z odrejeno izolacijo zaradi okužbe s koronavirusom, če priložijo ustrezno dokazilo.
Na domu lahko glasujejo volivci, ki zaradi bolezni ne morejo osebno priti na volišče in to najkasneje tri dni pred dnem volitev sporočijo občinski volilni komisiji, letos torej do 16. novembra.
V Sloveniji imamo 212 občin, od tega je 12 mestnih občin. Občine ali mestne občine so osnovne enote lokalne samouprave; upravljajo jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor.
Na lokalnih volitvah vsake štiri leta izvolimo župana in člane občinskega sveta. Velikost občinskega sveta je odvisen od velikosti občine, šteje lahko med 7 in 45 člani. Občinski svetniki imenujejo nadzorni svet.
V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, volimo tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.
Redne lokalne volitve v juliju razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, volitve izvedemo tretjo nedeljo v novembru.
Kdo lahko kandidira?
Kandidate za člane občinskega sveta in župane predlagajo stranke ali skupine volivcev s soglasjem posameznika za kandidaturo. Kandidat mora biti polnoleten in imeti stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, oziroma v občini, v kateri kandidira za župana.
Kandidat italijanske in madžarske narodne skupnosti ali romske skupnosti za člana občinskega sveta mora predložiti podporo najmanj 15 volivcev.
Glede na UNESCO-vo poročilo bodo nekateri svetovno znani ledeniki, med drugim tisti v italijanskih dolomitih, parkih Yosemite in Yellowstone v ZDA ter na vrhu gore Kilimanjaro v Tanzaniji, zaradi globalnega segrevanja izbrisani do leta 2050. UNESCO stalno bdi nad približno 18.600 ledeniki, in opozarja, da jih bo do leta 2050 kar tretjina izginila, če se bodo nadaljevali trenutni trendi.
Izginjanje ledenikov je resna težava, ki je pogosto prezrta
Ledeniki, ki spadajo v UNESCO-vo svetovno dediščino, predstavljajo približno 10 odstotkov vseh ledeniških površin po svetu. Mednje se uvrščajo številni svetovno znani ledeniki, katerih izginotje bi imelo velike posledice tudi na turizem. Nekatere ledenike sicer lahko rešimo, če ohranjamo globalne temperature znotraj 1,5 stopinj celzija glede na stanje pred industrijsko revolucijo. Kljub temu bi približno polovica UNESCO-vih ledenikov do leta 2100 skoraj v celoti izginila.
Glavni avtor poročila, Tales Carvalho, pojasnjuje, da omenjeni ledeniki na letni ravni izgubijo v povprečju okrog 58 milijonov ton ledu. To je ekvivalentno skupni letni porabi vode v Franciji in Španiji in je odgovorno za skoraj pet odstotkov naraščanja morske gladine po svetu. Ledeniki se zaradi izpustov ogljikovega dioksida, ki povzročajo naraščanje temperatur, pospešeno talijo že od leta 2000.
Carvalho kot najpomembnejši zaščitni ukrep izpostavlja drastično zmanjšanje emisij. Pri UNESC-u tudi pozivajo lokalne oblasti, naj pripravijo programe za spremljanje, raziskave in ukrepe za zmanjšanje katastrof, kot posledica taljenja ledenikov. Ko se namreč zaradi taljenja ledu napolni ledeniško jezero, lahko to povzroči katastrofalne poplave v dolini. Na spodnjem posnetku si lahko ogledaš nekaj spektakularnih zrušenj ledenikov, ki so posledica taljenja ledu.
5 Monster Glacier Collapse Caught On Camera
UNESCO-vo poročilo je torej hkrati poziv k akciji. Le hitro zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida lahko reši ledenike in biotsko raznovrstnost, ki je od njih odvisna.
Priljubljena Netflixova serija, ki je nastala po stripu Neila Gaimana, bo dobila drugo sezono. The Sandman se je na Netflixu začel predvajati/pretakati avgusta in je bil v prvem tednu gledan skoraj 70 milijonov ur, v drugem pa je število naraslo na 127,5 milijona ur. Nato je gledanost začela padati, v tretjem tednu je bila 77,2 v četrtem pa 54 milijonov ur.
Novica o drugi sezoni Sandmana je razveselila gledalce
S tem bodo pri Netflixu osrečili gledalce in bralce kultnega stripa. Po več tednih ugibanj, ali bo serija dobila drugo sezono, je odgovor končno prišel. Prvi pretočnik je namreč znan po tem, da dokaj hitro ukinja visokoproračunske serije. Prav tako je znano, da velika večina njegovih serij ne dobi več kot tri sezone, če niso ukinjene že po prvi.
Serija z 10 epizodami spremlja Morpheusa/Dream (Tom Sturridge), poosebitev sanj in enega od sedmih Neskončnih. Leta 1916 ga v okultnem ritualu ujamejo. Po 106 letih ujetništva Dream pobegne in se odpravi vzpostavit red v svojem kraljestvu.
Poleg Sturridgea v seriji igrajo tudi Boyd Holbrook, Vivienne Acheampong, Patton Oswalt, David Thewlis, Gwendoline Christie, Jenna Coleman in Kirby Howell-Baptiste.
Neuspešna pot na velika platna: Veliki mehanični pajki
Pred izidom serije so poskušali več kot 30 let iz stripa narediti film. Prvi je scenarij napisal Roger Avary (Beowulf in Pulp Fiction) v sodelovanju s scenaristoma Piratov s Karibov Tedom Elliottom in Terryjem Rossiem. Avary bi moral biti tudi režiser, a se je skregal s producentom Jonom Petersom in projekt je propadel.
Peters je v Hollywoodu kultna osebnost, saj je vanj sprva prišel kot frizer Barbre Streisand. Kasneje je bil z njo nekaj časa tudi v zvezi. Kot producent je začel delovati na njenem filmu Zvezda je rojena in kasneje za kratek čas vodil studio Sonyja, v 90. letih pa je imel producentsko pogodbo z Warner Bros. Peters je bil glavni producent pri propadlem filmu o Supermanu, ki bi ga moral režirati Tim Burton.
Wild Wild West (8/10) Movie CLIP - 80 Foot Tarantula (1999) HD
Najbolj znana zgodba o Petersu je, da je v vsak svoj film hotel spraviti velikanske mehanične pajke. Sprva je to poskušal pri Supermanu, ko pa je ta projekt propadel, je isto stvar hotel spraviti v film Sandmana. To je potrdil tudi Neil Gaiman, ki je napisan scenarij označil za »enega najslabših scenarijev, ki jih je kadarkoli videl«. Petersu je v tretje uspelo, saj je mehanične pajke spravil v razvpiti film Willa Smitha, zaradi katerega je zavrnil Matrico, Wild Wild West.
Še ena zanimivost o Petersu je, da je zaradi pogodbe imel tudi status producenta na zadnjem filmu o Supermanu Man of Steel. A pri filmu ni sodeloval. Christopher Nolan, kot glavni producent mu namreč ni dovolil, da pride na snemanje.
Obuditev z Gordon-Levittom ter selitev na male zaslone
Idejo za film so vrnili leta 2013, ko je projekt, kot producent obudil David S. Goyer. Zraven je imel Neila Gaimana in igralca Josepha Gordona Levitta, ki bi igral glavno vlogo in mogoče celo režiral. A po treh letih razvijanja scenarija je Gordon-Levitt zaradi nestrinjanja s studiom odstopil od filma.
Ideja o televizijski seriji je nastala že leta 2010, ko je režiser James Mangold svojo interpretacijo predstavil HBO-ju. HBO je takrat serijo zavrnil. Priredba, ki je danes na Netflixu, je bila uradno najavljena leta 2019, ko je pretočni ponudnik podpisal pogodbo z Warner Bros. Idejne vodje serije so bili Goyer, Gaiman in Allan Heinberg (scenarist Wonder Woman). Vsi trije pa bodo sedaj imeli možnost, da nadaljujejo z zgodbo.
Evropski patentni urad je razkril podatke svoje najnovejše raziskave, ki opozarjajo na vrzel med spoloma na področju izumiteljstva oziroma inovacij. V Evropi ženske predstavljajo le 13,2 odstotka evropskih izumiteljev, ki so navedeni v patentnih prijavah. Slovenija pa je v tem segmentu nadpovprečna.
Raziskava, ki jo je opravil evropski patentni urad, temelji na odstotku izumiteljic, ki so od leta 1978 do 2019 navedene v vseh patentnih prijavah pri EPU. Tako ženske predstavljajo le 13,2 % evropskih izumiteljev v zadnjem letu raziskave. V oči bode tudi podatek, da je bila na koncu sedemdesetih let ta številka še znatno nižja in je znašala le 2 odstotka.
Slovenija nad evropskim povprečjem
Med evropskimi državami z najvišjim deležem izumiteljic vodijo Latvija (30,6 %), Portugalska (26,8 %), Hrvaška (25,8 %), Španija (23,2 %) in Litva (21,4 %), najnižji delež pa imajo Nemčija (10,0 %), Luksemburg (10,0 %), Lihtenštajn (9,6 %) in Avstrija (8,0 %).
Kam se uvršča Slovenija? Slovenija ima 17,4 % ženskih izumiteljic, kar jo uvršča v zgornjo polovico Evrope.
Glede na raziskavo je stopnja izumiteljic v Evropi višja od stopnje izumiteljic na Japonskem (9,5 %), vendar nižja od stopnje izumiteljic v Južni Koreji (28,3 %), na Kitajskem (26,8 %) in v Združenih državah Amerike (15,0 %).
Največ ženskih izumiteljic je v Evropi na področju kemije, najnižji delež pa je v strojništvu. Kemijski sektor ima namreč več kot 30 % ženskih izumiteljic, kar temelji na patentnih prijavah s področja biotehnologije in farmacije.
Več ženskih izumiteljic je del skupin
Zanimiva podatka sta tudi naslednja dva. V preteklem desetletju imajo prijave univerz in javnih raziskovalnih organizacij bistveno večji delež izumiteljic kot prijave zasebnih podjetij. Kar 19,4 % in 10,0 % je razlika med omenjenima. Drugi podatek pa razkriva, da je ženske pogosteje najti v izumiteljskih skupinah kot med posameznimi izumitelji, vendar imajo v teh skupinah običajno manj vodilnih položajev kot moški.
Včeraj, v torek 8. novembra, se je začelo tridnevno obdobje predčasnega glasovanja za drugi krog predsedniških volitev. Vsi, ki bi želeli predčasno oddati svoj glas, lahko to storijo na voliščih za predčasno glasovanje. Bo Nataša Pirc Musar postala prva predsednica Slovenije ali bo na predsedniški stolček sedel Anže Logar?
Predčasno glasovanje v 2. krogu predsedniških volitev
V torek, sredo in četrtek ta teden je moč oddati glas na predčasnih volitvah za drugi krog predsedniških volitvah. Ker nihče od kandidatov v prvem krogu volitev ni prejel absolutne večine glasov, je potreben še drugi krog. Kandidata sta le še Nataša Pirc Musar in Anže Logar, ki sta se najbolje izkazala v prvem krogu.
Anže Logar: 33,95 %
Nataša Pirc Musar: 26,88 %
Predčasno glasovanje je možno od 7:00 do 19:00 na voliščih. Na predčasnem glasovanju v drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 je v vseh treh dneh skupaj glasovalo 26.562 volivk in volivcev oziroma 1,54 odstotka volilnih upravičencev.
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je uspešno izvedla volitve v študentske svete. Volitve so bile 7. 11. 2022 izvedene skladno s Sklepom o razpisu volitev
v študentske svete članic in drugih članic UM. Kdo vse je bil izvoljen?
EPF UM – 1. letnik
Andrej Vasilev Jevtikj – predsednik študentskega sveta 1. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Maša Tepić – član študentskega sveta 1. letnika/ član študentskega sveta fakultete
EPF UM – 2. letnik
Tisa Lija Šober – predsednik študentskega sveta 2. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Brina Fras – član študentskega sveta 2. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Lina Jenšac – član študentskega sveta 2. letnika
Katja Kralj – član študentskega sveta 2. letnika
EPF UM – 3. letnik
Manja Pauko – predsednik študentskega sveta 3. letnika/ član študentskega sveta fakultete
V drugi krog odhajata Domen Babić in Tine Merhar.
EPF UM – 4. letnik
Pina Slaček – predsednik študentskega sveta 4. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Patrik Senekovič – član študentskega sveta 4. letnika
Enej Marinič – član študentskega sveta 4. letnika
V drugi krog odhajata Janja Orovič in Larisa Hutter.
EPF UM – 5. letnik
V drugi krog odhajata Sara Vrečko in Zala Lipavšek.
Pred dijaki zaključnih letnikov je pomembna odločitev – izbira študija. Čeprav se zdi, da so vpisni roki neskončno daleč, je to takrat potrebno dobro premisliti, v katero smer se želiš usmeriti v svojem nadaljnjem življenju. Kot bi mignil bodo tukaj božične počitnice, novo leto, zimske počitnice in kmalu za njimi vpis na fakultete. V nadaljevanju ti svetujemo, kako v prihodnjih mesecih poiskati pravo študijsko smer zase.
Hkrati te opozarjamo, da izbira študija vseeno ni najbolj pomembna odločitev v življenju. Res je, da boš ob študiju področja, ki te zanima, užival in dosegal boljše rezultate. Opravljen študij pa še ne pomeni blesteče kariere. Poleg tega lahko študijsko smer tudi zamenjaš, če se v prvotno izbranem programu zares ne boš našel.
Odgovori na tri sklope vprašanj
Pred vsemi podrobnostmi, ki zadevajo posamezni študijski program, moraš najprej izbrati področje oziroma poklic, ki te bo v prihodnosti zanimal. Idealno je to poklic, v katerem boš užival, v katerem boš dober in bo iskan v prihodnosti, kar ti bo prineslo dober zaslužek. O tem je govoril že Aristotel pred skoraj dvema tisočletjema in pol.
Pri izbiri študija oziroma poklica in kariere moraš upoštevati svoje odgovore na spodnja vprašanja:
Kaj me zanima oziroma veseli do te mere, da bom to z veseljem študiral in kasneje delal (celo življenje)?
V čem sem dober? Bom v izbranem poklicu lahko zares uspešen?
Kaj potrebuje družba? Bo družba po zaključku mojega študija potrebovala ljudi s tako izobrazbo? Me bo po zaključku študija čakalo delovno mesto z dobro plačo?
Kjer se torej stikajo odgovori na ta vprašanja, se nahaja idealna kariera zate. Preprosto, kajne? Seveda ne, a iskanje ravnovesja med osebnimi interesi in sposobnostmi ter potrebami družbe je osnova za izbiranje kariere. Če katerega od teh faktorjev ni, to pomeni, da te študij ne bo veselil, ali pa boš po zaključku študija brezupno iskal službo in obžaloval, da nisi izbral druge smeri.
Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. (Aristotel)
Zakaj je to ravnovesje tako pomembno? Nekdo ima morda žilico za programiranje in je pravi genij na področju računalništva, pa ga to niti malo ne zanima. Družba take ljudi potrebuje in bi mu nudila dobro plačano službo, a brez interesa bi bilo to delo težko opravljati dalj časa. Nekoga morda izredno zanima raziskovanje specifičnega zgodovinskega obdobja in ima vse kvalitete, da bi bil pri raziskovanju uspešen. Velika verjetnost je, da so zgodovinarji o tem obdobju raziskali že več ali manj vse in navdušenec bi po študiju naletel na problem, da bo kljub ljubezni do dela težko našel službo. Spet tretji je zares navdušen nad medicino in želi postati zdravnik, pa morda nima občutka za ljudi in bi bil pri svojem delu neuspešen.
Osebni interesi in sposobnosti
Prvi korak izbire študija je torej odkrivanje, kaj te zares veseli in v čem si dober. Začneš lahko pri svojih hobijih, pri najljubšem predmetu v šoli in spretnostih, ki jih opravljaš brez posebnega truda. Pomisli tudi na lastnosti in talente, ki jih v tebi prepoznajo druge ljudje, prijatelji, družina in učitelji.
Na spletni strani Kariernih centrov Univerze v Ljubljani so zbrali nekaj vprašanj, ki si jih velja zastaviti.
Če sam ne znaš priti do zaključka, katero področje ti je všeč, se obrni na šolsko svetovalno službo ali prižgi računalnik. Na spletu je dostopnih več različnih vprašalnikov, ki ti lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje razmišljanje. To so eSvetovanje Zavoda RS za zaposlovanje, Spleti svojo kariero in Kam in kako.
Potrebe družbe
Pozanimaj se, kje se zaposlujejo diplomanti študijskih programov in kakšne so možnosti zaposlitve v določeni stroki. Pri tem velja preveriti tudi, kateri poklici so iskani, kar pomeni lažje iskanje zaposlitve po končanem študiju.
Če si uspešno odgovoril na zgornja vprašanja, bi moral imeti malce bolj jasno sliko, kaj te zanima in h kakšni karieri se nagibaš. Zdaj je potrebno poiskati le študijski program, ki ti bo ustrezal. Najbolje je, če se držiš naslednjih korakov.
Iskanje študijskih programov
Poglej predstavitvene zbornike programov, objavljenih na spletnih straneh fakultet in akademij. Vsi študijski programi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Najboljše je, da zbereš čim več programov na čim več fakultetah.
Primerjava programov
Najdene programe med seboj primerjaj. Predvsem bodi pozoren na:
vpisne pogoje (omejitve v prejšnjih letih, izračun točk, posebni pogoji),
trajanje programa,
predmetnik,
možnost izmenjav in
druge informacije, ki ti bodo koristile pri odločitvi.
Pri izbiri študijskega programa bodi pozoren tudi na druge faktorje. To so oddaljenost od doma, možnost namestitve, možnost rekreacije ter drugih obštudijskih dejavnosti in podobno, saj bo vse to vplivalo na tvoje življenje med študijem.
Informativni dnevi in sejem Informativa
Po opravljeni primerjavi se odloči, katere fakultete se splača obiskati v času informativnih dni. Pred tem priporočamo tudi obisk sejma Informativa. Na informativnih dnevih se pozanimaj o čim več stvareh. Seznam vprašanj, ki jih je vredno zastaviti na informativnem dnevu, najdeš tukaj.
Pomembni datumi:
Sejem Informativa (Gospodarsko raztavišče Ljublana): 20. in 21. januar 2023
Informativni dnevi: 17. in 18. februar 2023
Še vedno ne vem?
Če nič od naštetega ni pomagalo in še vedno tavaš v temi, datum vpisa pa se približuje, imaš na voljo nekaj zadnjih možnosti:
Predavanja so javna, zato jih lahko kadarkoli obiščeš. Tekom zadnjega leta srednje šole lahko tako spoznaš veliko študijskih programov.
Pogovarjaj se s prijatelji in znanci, ki študirajo in delajo na različnih področjih.
Obiskuj različne delavnice, poletne šole in dneve odprtih vrat, ki jih s tem namenom organizirajo fakultete.
Sprosti se in izberi študijski program, ki ti je najbližje, tudi, če ti ni zares všeč. Vseeno lahko poskusiš in program zamenjaš, če ti ne bo všeč!
Inženirji s harvardske univerze so si zadali nalogo ustvariti robotsko roko, ki bo imela sposobnosti in elegantnost človeških rok. Na prvi pogled se to ne zdi težko, vendar znanstveniki so v preteklosti spet in spet naleteli na težavo. Robotska roka, ki bi bila tako univerzalna, natančna in spretna kot človeška roka bi morala imeti cel kup zobnikov, zakovic, spojev, batov in podobnega, nadzorovati pa bi jo moral zelo napreden program. Če bi bila preprostejša in elegantnejša, bi bila njena uporaba dokaj omejena, kot vidimo pri dandanašnjih robotskih rokah, izmed katerih je vsaka specializirana za ozek nabor opravil.
Robotska roka uporablja pnevmatične lovke
Robotska roka harvardskih raziskovalcev temelji na inovativnem konceptu napihljivih vrvic, ki izgledajo kot strašljive lovke iz nočnih mor.
Roka deluje tako, da se pnevmatične lovke pod pritiskom zraka zvijejo ali raztegnejo. Na eni strani so narejene iz debelejšega materiala, kar povzroči, da se zvijejo v določeno smer. Tako lahko objamejo in trdno držijo predmete različnih oblik brez pomoči računalnika, ki bi moral natančno analizirati obliko predmeta in prilagoditi delovanje vsakega dela robotske roke. Vse kar moramo storiti je, da to lovkasto roko postavimo nad predmet in pritisnemo gumb.
Izum ima veliko uporabnost v opravilih, ki so neprimerna za zdajšnje robotske roke. Eno izmed teh je obiranje sadje oz. prelaganje le-tega. Uporaben bi bil v skladiščih in medicini. Z njim bi si lahko pomagali tudi raziskovalci globokomorskega življenja, ki se ne rabijo več bati, da bi robotska roka strla in poškodovala krhke dele živali in rastlin.
