Evropski patentni urad je razkril podatke svoje najnovejše raziskave, ki opozarjajo na vrzel med spoloma na področju izumiteljstva oziroma inovacij. V Evropi ženske predstavljajo le 13,2 odstotka evropskih izumiteljev, ki so navedeni v patentnih prijavah. Slovenija pa je v tem segmentu nadpovprečna.
Raziskava, ki jo je opravil evropski patentni urad, temelji na odstotku izumiteljic, ki so od leta 1978 do 2019 navedene v vseh patentnih prijavah pri EPU. Tako ženske predstavljajo le 13,2 % evropskih izumiteljev v zadnjem letu raziskave. V oči bode tudi podatek, da je bila na koncu sedemdesetih let ta številka še znatno nižja in je znašala le 2 odstotka.
Slovenija nad evropskim povprečjem
Med evropskimi državami z najvišjim deležem izumiteljic vodijo Latvija (30,6 %), Portugalska (26,8 %), Hrvaška (25,8 %), Španija (23,2 %) in Litva (21,4 %), najnižji delež pa imajo Nemčija (10,0 %), Luksemburg (10,0 %), Lihtenštajn (9,6 %) in Avstrija (8,0 %).
Kam se uvršča Slovenija? Slovenija ima 17,4 % ženskih izumiteljic, kar jo uvršča v zgornjo polovico Evrope.
Glede na raziskavo je stopnja izumiteljic v Evropi višja od stopnje izumiteljic na Japonskem (9,5 %), vendar nižja od stopnje izumiteljic v Južni Koreji (28,3 %), na Kitajskem (26,8 %) in v Združenih državah Amerike (15,0 %).
Največ ženskih izumiteljic je v Evropi na področju kemije, najnižji delež pa je v strojništvu. Kemijski sektor ima namreč več kot 30 % ženskih izumiteljic, kar temelji na patentnih prijavah s področja biotehnologije in farmacije.
Več ženskih izumiteljic je del skupin
Zanimiva podatka sta tudi naslednja dva. V preteklem desetletju imajo prijave univerz in javnih raziskovalnih organizacij bistveno večji delež izumiteljic kot prijave zasebnih podjetij. Kar 19,4 % in 10,0 % je razlika med omenjenima. Drugi podatek pa razkriva, da je ženske pogosteje najti v izumiteljskih skupinah kot med posameznimi izumitelji, vendar imajo v teh skupinah običajno manj vodilnih položajev kot moški.
Včeraj, v torek 8. novembra, se je začelo tridnevno obdobje predčasnega glasovanja za drugi krog predsedniških volitev. Vsi, ki bi želeli predčasno oddati svoj glas, lahko to storijo na voliščih za predčasno glasovanje. Bo Nataša Pirc Musar postala prva predsednica Slovenije ali bo na predsedniški stolček sedel Anže Logar?
Predčasno glasovanje v 2. krogu predsedniških volitev
V torek, sredo in četrtek ta teden je moč oddati glas na predčasnih volitvah za drugi krog predsedniških volitvah. Ker nihče od kandidatov v prvem krogu volitev ni prejel absolutne večine glasov, je potreben še drugi krog. Kandidata sta le še Nataša Pirc Musar in Anže Logar, ki sta se najbolje izkazala v prvem krogu.
Anže Logar: 33,95 %
Nataša Pirc Musar: 26,88 %
Predčasno glasovanje je možno od 7:00 do 19:00 na voliščih. Na predčasnem glasovanju v drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 je v vseh treh dneh skupaj glasovalo 26.562 volivk in volivcev oziroma 1,54 odstotka volilnih upravičencev.
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru je uspešno izvedla volitve v študentske svete. Volitve so bile 7. 11. 2022 izvedene skladno s Sklepom o razpisu volitev
v študentske svete članic in drugih članic UM. Kdo vse je bil izvoljen?
EPF UM – 1. letnik
Andrej Vasilev Jevtikj – predsednik študentskega sveta 1. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Maša Tepić – član študentskega sveta 1. letnika/ član študentskega sveta fakultete
EPF UM – 2. letnik
Tisa Lija Šober – predsednik študentskega sveta 2. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Brina Fras – član študentskega sveta 2. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Lina Jenšac – član študentskega sveta 2. letnika
Katja Kralj – član študentskega sveta 2. letnika
EPF UM – 3. letnik
Manja Pauko – predsednik študentskega sveta 3. letnika/ član študentskega sveta fakultete
V drugi krog odhajata Domen Babić in Tine Merhar.
EPF UM – 4. letnik
Pina Slaček – predsednik študentskega sveta 4. letnika/ član študentskega sveta fakultete
Patrik Senekovič – član študentskega sveta 4. letnika
Enej Marinič – član študentskega sveta 4. letnika
V drugi krog odhajata Janja Orovič in Larisa Hutter.
EPF UM – 5. letnik
V drugi krog odhajata Sara Vrečko in Zala Lipavšek.
Pred dijaki zaključnih letnikov je pomembna odločitev – izbira študija. Čeprav se zdi, da so vpisni roki neskončno daleč, je to takrat potrebno dobro premisliti, v katero smer se želiš usmeriti v svojem nadaljnjem življenju. Kot bi mignil bodo tukaj božične počitnice, novo leto, zimske počitnice in kmalu za njimi vpis na fakultete. V nadaljevanju ti svetujemo, kako v prihodnjih mesecih poiskati pravo študijsko smer zase.
Hkrati te opozarjamo, da izbira študija vseeno ni najbolj pomembna odločitev v življenju. Res je, da boš ob študiju področja, ki te zanima, užival in dosegal boljše rezultate. Opravljen študij pa še ne pomeni blesteče kariere. Poleg tega lahko študijsko smer tudi zamenjaš, če se v prvotno izbranem programu zares ne boš našel.
Odgovori na tri sklope vprašanj
Pred vsemi podrobnostmi, ki zadevajo posamezni študijski program, moraš najprej izbrati področje oziroma poklic, ki te bo v prihodnosti zanimal. Idealno je to poklic, v katerem boš užival, v katerem boš dober in bo iskan v prihodnosti, kar ti bo prineslo dober zaslužek. O tem je govoril že Aristotel pred skoraj dvema tisočletjema in pol.
Pri izbiri študija oziroma poklica in kariere moraš upoštevati svoje odgovore na spodnja vprašanja:
Kaj me zanima oziroma veseli do te mere, da bom to z veseljem študiral in kasneje delal (celo življenje)?
V čem sem dober? Bom v izbranem poklicu lahko zares uspešen?
Kaj potrebuje družba? Bo družba po zaključku mojega študija potrebovala ljudi s tako izobrazbo? Me bo po zaključku študija čakalo delovno mesto z dobro plačo?
Kjer se torej stikajo odgovori na ta vprašanja, se nahaja idealna kariera zate. Preprosto, kajne? Seveda ne, a iskanje ravnovesja med osebnimi interesi in sposobnostmi ter potrebami družbe je osnova za izbiranje kariere. Če katerega od teh faktorjev ni, to pomeni, da te študij ne bo veselil, ali pa boš po zaključku študija brezupno iskal službo in obžaloval, da nisi izbral druge smeri.
Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. (Aristotel)
Zakaj je to ravnovesje tako pomembno? Nekdo ima morda žilico za programiranje in je pravi genij na področju računalništva, pa ga to niti malo ne zanima. Družba take ljudi potrebuje in bi mu nudila dobro plačano službo, a brez interesa bi bilo to delo težko opravljati dalj časa. Nekoga morda izredno zanima raziskovanje specifičnega zgodovinskega obdobja in ima vse kvalitete, da bi bil pri raziskovanju uspešen. Velika verjetnost je, da so zgodovinarji o tem obdobju raziskali že več ali manj vse in navdušenec bi po študiju naletel na problem, da bo kljub ljubezni do dela težko našel službo. Spet tretji je zares navdušen nad medicino in želi postati zdravnik, pa morda nima občutka za ljudi in bi bil pri svojem delu neuspešen.
Osebni interesi in sposobnosti
Prvi korak izbire študija je torej odkrivanje, kaj te zares veseli in v čem si dober. Začneš lahko pri svojih hobijih, pri najljubšem predmetu v šoli in spretnostih, ki jih opravljaš brez posebnega truda. Pomisli tudi na lastnosti in talente, ki jih v tebi prepoznajo druge ljudje, prijatelji, družina in učitelji.
Na spletni strani Kariernih centrov Univerze v Ljubljani so zbrali nekaj vprašanj, ki si jih velja zastaviti.
Če sam ne znaš priti do zaključka, katero področje ti je všeč, se obrni na šolsko svetovalno službo ali prižgi računalnik. Na spletu je dostopnih več različnih vprašalnikov, ki ti lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje razmišljanje. To so eSvetovanje Zavoda RS za zaposlovanje, Spleti svojo kariero in Kam in kako.
Potrebe družbe
Pozanimaj se, kje se zaposlujejo diplomanti študijskih programov in kakšne so možnosti zaposlitve v določeni stroki. Pri tem velja preveriti tudi, kateri poklici so iskani, kar pomeni lažje iskanje zaposlitve po končanem študiju.
Če si uspešno odgovoril na zgornja vprašanja, bi moral imeti malce bolj jasno sliko, kaj te zanima in h kakšni karieri se nagibaš. Zdaj je potrebno poiskati le študijski program, ki ti bo ustrezal. Najbolje je, če se držiš naslednjih korakov.
Iskanje študijskih programov
Poglej predstavitvene zbornike programov, objavljenih na spletnih straneh fakultet in akademij. Vsi študijski programi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Najboljše je, da zbereš čim več programov na čim več fakultetah.
Primerjava programov
Najdene programe med seboj primerjaj. Predvsem bodi pozoren na:
vpisne pogoje (omejitve v prejšnjih letih, izračun točk, posebni pogoji),
trajanje programa,
predmetnik,
možnost izmenjav in
druge informacije, ki ti bodo koristile pri odločitvi.
Pri izbiri študijskega programa bodi pozoren tudi na druge faktorje. To so oddaljenost od doma, možnost namestitve, možnost rekreacije ter drugih obštudijskih dejavnosti in podobno, saj bo vse to vplivalo na tvoje življenje med študijem.
Informativni dnevi in sejem Informativa
Po opravljeni primerjavi se odloči, katere fakultete se splača obiskati v času informativnih dni. Pred tem priporočamo tudi obisk sejma Informativa. Na informativnih dnevih se pozanimaj o čim več stvareh. Seznam vprašanj, ki jih je vredno zastaviti na informativnem dnevu, najdeš tukaj.
Pomembni datumi:
Sejem Informativa (Gospodarsko raztavišče Ljublana): 20. in 21. januar 2023
Informativni dnevi: 17. in 18. februar 2023
Še vedno ne vem?
Če nič od naštetega ni pomagalo in še vedno tavaš v temi, datum vpisa pa se približuje, imaš na voljo nekaj zadnjih možnosti:
Predavanja so javna, zato jih lahko kadarkoli obiščeš. Tekom zadnjega leta srednje šole lahko tako spoznaš veliko študijskih programov.
Pogovarjaj se s prijatelji in znanci, ki študirajo in delajo na različnih področjih.
Obiskuj različne delavnice, poletne šole in dneve odprtih vrat, ki jih s tem namenom organizirajo fakultete.
Sprosti se in izberi študijski program, ki ti je najbližje, tudi, če ti ni zares všeč. Vseeno lahko poskusiš in program zamenjaš, če ti ne bo všeč!
Inženirji s harvardske univerze so si zadali nalogo ustvariti robotsko roko, ki bo imela sposobnosti in elegantnost človeških rok. Na prvi pogled se to ne zdi težko, vendar znanstveniki so v preteklosti spet in spet naleteli na težavo. Robotska roka, ki bi bila tako univerzalna, natančna in spretna kot človeška roka bi morala imeti cel kup zobnikov, zakovic, spojev, batov in podobnega, nadzorovati pa bi jo moral zelo napreden program. Če bi bila preprostejša in elegantnejša, bi bila njena uporaba dokaj omejena, kot vidimo pri dandanašnjih robotskih rokah, izmed katerih je vsaka specializirana za ozek nabor opravil.
Robotska roka uporablja pnevmatične lovke
Robotska roka harvardskih raziskovalcev temelji na inovativnem konceptu napihljivih vrvic, ki izgledajo kot strašljive lovke iz nočnih mor.
Roka deluje tako, da se pnevmatične lovke pod pritiskom zraka zvijejo ali raztegnejo. Na eni strani so narejene iz debelejšega materiala, kar povzroči, da se zvijejo v določeno smer. Tako lahko objamejo in trdno držijo predmete različnih oblik brez pomoči računalnika, ki bi moral natančno analizirati obliko predmeta in prilagoditi delovanje vsakega dela robotske roke. Vse kar moramo storiti je, da to lovkasto roko postavimo nad predmet in pritisnemo gumb.
Izum ima veliko uporabnost v opravilih, ki so neprimerna za zdajšnje robotske roke. Eno izmed teh je obiranje sadje oz. prelaganje le-tega. Uporaben bi bil v skladiščih in medicini. Z njim bi si lahko pomagali tudi raziskovalci globokomorskega življenja, ki se ne rabijo več bati, da bi robotska roka strla in poškodovala krhke dele živali in rastlin.
19. decembra bo minilo že 100 let od rojstva slovenskega pesnika in prevajalca, ki se je rodil leta 1922 v Šoštanju. Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha.
Kajuhovo leto 2023
Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta, ki bo poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev, bo sovpadala tudi z 79. obletnico pesnikove smrti. Umrl je 22. februarja 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami.
Prihodnje leto bo tako zaokrožilo številne prireditve in projekte, ki so se odvili že v letu 2022, ko smo praznovali 100. obletnico pesnikovega rojstva.
Poezija, ki v človeku vzbudi močna čustva in ostaja aktualna
»Literarno delo Karla Destovnika Kajuha ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Njegove poezije sicer ni mogoče ločiti od zgodovinskega časa, ki mu je bila zavezana, vendar pomembno presega zgolj identifikacijsko raven, saj seizmografsko beleži notranje napetosti tistega časa in ga na ta način transcendira«, so na Ministrstvu za kulturo zapisali v obrazložitvi izbora.
V Šoštanju se bodo do decembra odvili številni dogodki pod skupnim imenom Kajuhovo leto.
Narodni heroj?
Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola.
Ob napadu na Jugoslavijo je odšel s prostovoljci v Zasavsko hribovje; bil zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je napisal Nenapisano pesem iz ječe, prvo sl. pesem, ki jo je navdihnilo trpljenje v zaporu. Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB. Avgusta 1943 je odšel v partizane in bil vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss – Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje; istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.
Karizmatičen, umetniško nadarjen mlad moški, ki je strastno ljubil
Prve ljubezenske pesmi je posvetil Mariji Medved, pred odhodom k partizanom pa je spoznal Silvo Ponikvar. Ljubezenska pisma, ki sta si jih izmenjala, pripovedujejo morda najlepšo ljubezensko zgodbo iz okupirane Ljubljane. Leta 2014 so bila pisma navdih za knjigo Ljubimca z Vošnjakove ulice, ki je istega leta postala celo knjiga leta.
Bogat opus
Kajuh zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko pesmi, vendar je v svoji poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, ki je bilo značilno za velik del njegove generacije (podobno usodo zgodnje smrti si deli tudi kraški poet Srečko Kosovel).
V svojih pesmih poziva h kolektivni identifikaciji, to je poezija, ki je izrazito usmerjena v družbeni učinek, a vendar ni zgolj deklarativna, ampak je obenem občutena visceralno in telesno. Kajuh je vsebine svojih notranjih in intimnih konfliktov na področju ljubezni, družinskih odnosov in strahu pred smrtjo v svojem opusu prepletal z napetostmi idej, skupnosti in takratnega družbenega sveta. Ravno zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov.
Karel Destovnik - Kajuh: Bosa pojdiva dekle, obsorej (recitira Nikolovski)
Potovanja veliko ljudi povezuje s poletjem. Naj bo zaradi šolskih počitnic ali toplega vremena na severni polobli, julij se zdi primernejši za potepanje po svetu kot december. A številne destinacije so več kot primerne za obisk tudi pozimi. Nekatere poseben čar dobijo ravno med prazniki, druge zaradi tropskega podnebja omogočajo pobeg pred zimo in mrazom. S pametnim načrtovanjem se decembra lahko izogneš tudi turistični gneči v nekaterih priljubljenih mestih. Spodaj si preberi, kam se splača odpraviti decembra in izberi svoj naslednji potovalni cilj!
Talin, Estonija
Talin ima eno izmed najbolje ohranjenih starih mestnih središč v Evropi s številnimi znamenitostmi. Za ogled mesta si je zato najbolje vzeti vsaj dva dni časa. Sprehodiš se lahko po srednjeveškem delu mesta in po mestnem obzidju ter si ogledaš stolnico Aleksandra Nevskega. Mestno središče je precej kompaktno, zato pri raziskovanju ne boš imel težav. Decembra se v mestu odvija tudi božični sejem, na katerem med drugim nastopajo folklornimi plesalci. S približevanjem božiča postaja tudi dogajanje vse živahnejše. Pozimi si lahko v mestu obuješ drsalke in obisk Talina popestriš z drsanjem na ledu.
Kot glavno mesto Toskane, so Firence odličen vrhunec zimskega potepanja po Italiji. Mesto je svetovno znano po prvovrstni kulinariki, muzejih, umetniških delih in prelepem podeželju, ki ga obdaja. Če te zanima arhitektura, te bo prevzelo mestno središče. Ljubitelji zgodovine mesto poznate kot rojstni kraj renesanse, ki skriva številne zaklade iz tega obdobja. Decembra so ulice posebej živahne zaradi praznikov, obenem pa je vreme še vedno prijetno. Vseeno ne pozabi na toplo jakno, saj se decembra v Italiji začenja zima in se povprečna temperatura spusti na 13°C. Če mesta do danes še nisi obiskal, imaš v decembru idealno priložnost, da se izogneš gneči in se odpraviš na krajše potovanje.
Še en ne preveč oddaljen, a zato nič manj privlačen cilj, je avstrijska prestolnica. Krasijo jo zgodovinske zgradbe in palače, med katerimi je najbolj znana baročna palača Schönbrunn s prelepimi vrtovi. Dunajska operna hiša slavi kot ena najboljših na svetu in je prav tako vredna obiska. Za vse čokoholike v mestu ponujajo tudi tradicionalno Sacher torto. Četudi si na Dunaju že kdaj bil, se vsaj enkrat tja odpravi tudi pozimi. Decembra mesto postane prizorišče velikega božičnega sejma, ki se stopnjuje do konca praznikov.
Cape Town je bilo poznano kot najjužnejše mesto Afrike in je v zgodovini odigralo pomembno vlogo pri trgovanju med Evropo in Azijo. Turiste privlači s panoramskimi plažami, belim peskom in pestrim nočnim življenjem. Na potovanju si oglej narodni botanični vrt, »Akvarij dveh oceanov« in Mizasto goro. Odpravi se tudi na otok Robben Island. Na destinaciji bodo decembra posebej uživali pari. Čeprav se temperature decembra gibljejo okrog 30°C, se pripravi na obilno deževje.
Otok v Indoneziji je z luksuznimi obalnimi letovišči in romantičnimi vilami pravi paradiž in priljubljena izbira za preživljanje medenih tednov. Primeren je tako za sprostitev, kot za nore avanture. Priljubljene destinacije na Baliju so Ubud, Kuta in Nusa Dua. Ker je vreme na Baliju decembra odlično, spada otok med najboljše destinacije na svetu, ki jih lahko obiščeš decembra.
Če imaš raje kot tople kraje pristno zimsko doživetje, se odpravi v »prestolnico Alp«. Tam lahko v istem dnevu smučaš, raziskuješ mogočno palačo, se sprehajaš med trgovinicami in si privoščiš slasten štrudel. Mesto se nahaja sredi neokrnjene narave, skrito med visokimi gorskimi vrhovi. Ker so naši severni sosedi mojstri v organizaciji božičnih sejmov, je december idealen mesec za obisk Innsbrucka.
Kmalu se začenja že 33. Liffe (Ljubljanski mednarodni filmski festival), ki bo potekal med 9. in 20. novembrom na več lokacijah v Ljubljani, nekateri filmi pa bodo gostovali tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju. Festival, ki vsako leto v prestolnico privabi na množice filmoljubov in cinefilov, se po dveh letih, zaznamovanih z epidemijo, letos v celoti vrača pred občinstvo v kinodvoranah.
Liffe 2022 se otvori 9. novembra
Programski direktor Simon Popek je v program tokrat uvrstil 90 celovečernih in približno 30 kratkih filmov, ki bodo predstavljeni v 11 različnih programskih sklopih. Poleg ustaljenih: Perpektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama, Ekstravaganca ter Kinobalon (otroški in mladinski program); bo Retrospektiva posvečena madžarskemu novovalovcu Miklósu Jancsó; Posvečeno Rajku Grliću in Praški šoli; Fokus pa bo namenjen kosovski kinematografiji.
Zmagovalci festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin in Benetke
Ponujamo nekaj predlogov, ki so vsekakor vredni ogleda.
Blizu (Close, 2022)
Režija: Lukas Dhont
Sekcija: PREDPREMIERE
Film o odraščanju, ki seže v srce. Belgijski režiser Lukas Dhont je znova dokazal neprekosljiv dar za delo z naturščiki in s svojim drugim celovečercem prepričal žirijo filmskega festivala v Cannesu.
Trinajstletna Léo in Rémi sta neločljiva prijatelja. Fanta na idiličnem podeželju cele dneve preživljata skupaj in si ne predstavljata, da bi lahko karkoli prekinilo njuno brezskrbno skupno otroštvo. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, sošolci opazijo njun tesni odnos in ju začnejo zafrkavati, da sta par. Léo si v jezi in sramu poišče nove prijatelje ter se posveti igranju hokeja. Tišina med nekdanjima sorodnima dušama postaja vse bolj mučna in najstnika se morata kmalu soočiti z vprašanjem, kaj je šlo narobe v njunem odnosu.
CLOSE Trailer (2022) A24, Drama Movie
Ia (Eo, 2022)
Režija: Jerzy Skolimowski
Sekcija: KRALJI IN KRALJICE
Sodobna Evropa skozi oči nič hudega slutečega oslička. Poljski veteran Jerzy Skolimowski je z nagrado žirije v Cannesu osvojil eno svojih najpomembnejših priznanj na več kot šest desetletij trajajoči uspešni poti.
Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali. Ia je siv osliček z melanholičnimi očmi, ki v svojem življenju izkusi tako dobre kot slabe plati sobivanja z ljudmi. Njegova usoda se z vsakim dnem spreminja, on pa je le nemočen opazovalec turbulentnih dogodkov okoli sebe. Na svoji poti je priča neizmerni ljubezni in predanosti, a tudi brezbrižnosti, izkoriščanju in nasilju. Le da se v nečem pomembno razlikuje od nas: Ia nikoli ne izgubi svoje nedolžnosti.
EO (Jerzy Skolimowski, 2022) - U.S. Release Trailer
Kit (The Whale, 2022)
Režija: Darren Aronofsky
Sekcija: PREDPREMIERE
Film Darrena Aronofskyja, posnet po gledališki igri Samuela D. Hunterja, prinaša zmagovito vrnitev nekdanjega hollywoodskega idola Brendana Fraserja na velika platna.
Charlie je učitelj angleščine, a se zaradi ekstremne debelosti med predavanji po spletu ne želi pokazati svojim študentom. Možakar se komajda premika po hiši in niti ne pomisli, da bi šel med ljudi. Njegova edina redna obiskovalka je negovalka Liz, ki je vajena njegovih zdravstvenih kriz. Ob zadnjem obisku mu pove, da njegovo srce ne bo zdržalo visokega krvnega pritiska ter da bo do konca tedna umrl, če ne bo poiskal zdravniške pomoči. Tovrsten vsakdan nenadoma prekine obisk Charliejeve hčerke iz prejšnjega zakona. Ellie je zdaj naporna najstnica z vedenjskimi težavami, a Charlieju se čas z njo zdi nadvse dragocen.
Brendan Fraser on His "Comeback" in 'The Whale' and Defying Hollywood's Obesity Prejudices
Neskončnost (L’immensita, 2022)
Režija: Emanuele Crialese
Sekcija:PREDPREMIERE
Na spominih režiserja, ki je bil rojen kot deklica, usidrana družinska drama o skrhanih družinskih odnosih ter hrepenenju, ki prežema srca odraslih in otrok.
Rim, sedemdeseta leta: svet, razpet med rastjo novih sosesk in črno-belimi tv-oddajami ter družbenimi dosežki in zastarelimi družinskimi normativi. Clara in Felice sta se pravkar vselila v novo stanovanje. Njun zakon je v krizi: ne ljubita se več, a se ne zmoreta ločiti. Skupaj ju držijo le še njuni otroci, v katere Clara kanalizira vse svoje hrepenenje po svobodi. Najbolj se na Clarino nihanje razpoloženja in naraščajočo napetost med staršema odziva dvanajstletna Adriana, ki zavrača svoje ime in identiteto ter trdi, da je deček, kar že tako krhko družino privede na rob zloma. Medtem ko otroci čakajo, da jim nekaj pokaže pot – morda glas od zgoraj ali pa pesem na televiziji – se spremeni vse; tako v njih kot okrog njih.
L'immensità di Emanuele Crialese, con il Premio Oscar Penélope Cruz | Al cinema
Potniki noči (Les passagers de la nuit, 2022)
Režija: Mikhaël Hers
Sekcija: PREDPREMIERE
Senzibilen portret ženske in matere srednjih let, ki mora po grenki življenjski izkušnji začeti na novo, prežet s pomirjujočim nočnim utripom francoske prestolnice z začetka osemdesetih let.
Pariz, 1981. Na pariške ulice se spušča noč, v zraku je čutiti pričakovanje sprememb, ki jih naznanjajo prihajajoče volitve. A Élisabeth razmišlja o drugih stvareh. Za njo je grenak konec zakonske zveze, pred njo skrb, kako bo preživela sebe in odraščajoča otroka. Preplavljena z otožnostjo sprejme službo moderatorke svojega najljubšega nočnega radijskega programa. Oddaja deli usode z neznanci, ki pomagajo reflektirati njeno lastno življenje ter najti nov zagon. Ko k sebi domov povabi mlado brezdomko, v svojem sinu nevede vzbudi prvi ljubezenski nemir. A nadaljnji razvoj dogodkov prinese novo upanje in nova spoznanja povežejo preostanek razpadle družine.
Potniki noči - napovednik
Kapa (Kapa, 2022)
Režija: Slobodan Maksimović
Sekcija: KINOBALON
Za božič se izpolnijo tudi najbolj skrite želje – to v prvem slovenskem božičnem celovečercu spoznata deček, ki nima ničesar, in deklica, ki ima vse.
Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo. Ko mu je še posebej hudo, si jo povezne kar čez nos. Kapo mu je namreč spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko – nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju je njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Erik in Lučka se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.
Prvi slovenski božični film | Kapa film
Tinitus (Tinnitus, 2022)
Režija: Gregorio Graziosi
Sekcija: PANORAMA
V prepletu športne drame in telesne srhljivke se glavna protagonistka, sinhrona plavalka Marina, spopada s strahom pred sovražnikom, ki nanjo preži iz notranjosti njenega telesa.
Skakalka v vodo Marina je na vrhuncu svoje uspešne poti zaradi šumenja v ušesu utrpela hudo poškodbo. Štiri leta pozneje dela v akvariju, našemljena v morsko deklico. Nekega dni ji njena goreča oboževalka in naslednica v reprezentanci Teresa ponudi pomoč pri pripravah na olimpijske igre v Tokiu. Nepričakovano povabilo v Marini znova prebudi željo po skakanju, vendar to pomeni, da se bo morala znova soočiti s svojim najhujšim sovražnikom: šumenjem v ušesu.
'Tinnitus': first trailer for Brazilian body thriller (exclusive)
Vegani so okusnejši (Barbaque, 2022)
Sekcija: EKSTRAVAGANCA
Režija: Fabrice Eboue
Nenavadna, politično nekorektna črna komedija o podeželskem mesarju in njegovi ženi, ki odkrijeta novo tržno nišo za rešitev svojega posla.
Vincent in njegova žena Sophie že približno dvajset let vodita majhno mesnico. Sophie se vsak dan z veliko ljubezni posveča strankam, Pascal pa z enako mero ljubezni reže skrbno izbrano meso. A z leti se marsikaj spremeni. Usahnejo ne le njune zakonske dejavnosti v spalnici, temveč tudi prodaja mesa, zaradi česar sta tik pred bankrotom. Ko Pascal nekega dne po nesreči ustreli agresivnega veganskega aktivista, ki se je namenil razdejati njegovo mesnico, se odločita za drastično potezo, ki jima prinese presenetljive poslovne uspehe.
Some Like It Rare / Barbaque (2021) -Trailer (English subs)
Zbornica (Zbornica, 2021)
Režija: Sonja Tarokić
Sekcija: PANORAMA
Idealistična osnovnošolska pedagoginja ugotovi, kako težko je ohraniti integriteto v svetu klik in malenkostnih sporov med učitelji in starši. Napet portret hrvaške družbe na prelomu tradicije in sodobnosti.
Mlada, zagnana pedagoginja Anamarija dobi novo službo na osnovni šoli, ki se kmalu izkaže za prostor, prepleten s kočljivimi odnosi, igrami moči in občutljivimi egi. Sprva se v ravnateljičine igre poskuša ne vpletati in se osredotoča le na otroke. A bolj ko spoznava sistem, bolj začenja razumeti, da bo morala za golo preživetje opustiti svoja načela in začeti v zbornici tudi sama igrati svojo igro. Večplastna študija institucije, ki izobražuje prihodnje generacije odraslih.
THE STAFFROOM (ZBORNICA) by Sonja Tarokić - International Trailer
Trikotnik žalosti (Triangle of Sadness, 2022)
Režija: Ruben Östlund
Sekcija: PREDPREMIERE
Brezkompromisna satira, v kateri Ruben Östlund razgali plehkost modnega sveta ter odpre prostor obračunu med kapitalizmom in komunizmom. Zlata palma filmskega festivala v Cannesu.
Carl in Yaya sta manekena, ki poskušata uspeti v svetu mode, obenem pa raziskujeta meje partnerskega razmerja. Mladi par povabijo na luksuzno križarjenje z obilico superbogatih gostov, med katerimi so ruski oligarh, britanska trgovca z orožjem in kapitan ladje s socialističnimi idejami. Na začetku je vse vredno objave na Instagramu. A ladjo kmalu ujame nevihta, potniki pa dobijo morsko bolezen, in to prav med kapitanovo večerjo s sedmimi hodi. Klavrn konec križarjenja na glavo obrne tudi nekdaj neomajno razredno hierarhijo.
TRIANGLE OF SADNESS - Official Trailer - In Theaters October 7
Študenti se lahko veselijo nečesa in to so izplačila covidnih dodatkov. To je potrdil državni sekretar Ministrstva za obrambo Rudi Medved, ki je sprejel Simona Trussevicha in Marike Grubar, predstavnika Dijaške organizacije in predstavnico Študentske organizacije.
Covid dodatki za študente do konca leta 2022
Državni sekretar je oba predstavnika seznanil s potekom izplačila covidnih dodatkov. Zanje je bilo po 77. členu Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (PKP 10) upravičenih približno 12 tisoč dijakov in študentov. »Imamo dobre novice za dijake in študente, upravičenega do izplačila covidnega dodatka. Z izplačili smo že začeli,« je povedal državni sekretar.
Skupna vrednost izplačil covidnih dodatkov znaša 2.530,482,50 evrov. Kot je povedal Rudi Medved so do 4. novembra na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje prejeli 12.389 popolnih zahtevkov upravičencev za izplačilo dodatka. Kot je poudaril državni sekretar Medved, je Ministrstvo za obrambo svoj dolg do dijakov in študentov poravnalo oziroma bodo dodatki izplačani do konca leta. »Če bo treba, bomo dodatke izplačali tudi v prihodnjem letu in tako izpolnili določila zakona, ki ga je država sama sprejela.«
»Ugotovili smo, da je upravičencev, ki so se obrnili na nas, vsaj 2 tisoč. Junija smo se odpravili na Ministrstvo za obrambo, k državnemu sekretarju Medvedu, kjer so za nas imeli posluh in začeli urejati problematiko. Na Študentski organizaciji Slovenije bomo vztrajali do zadnjega in na to opozarjali. Vsi študenti in dijaki, ki so opravljali delo v rizičnih razmerah, morajo biti za svoje delo plačani,« je poudarila Marike Grubar, predsednica Študentske organizacije.
»Počaščen sem, da smo dijaki in študenti enakovreden partner v tem dialogu. Ta praksa mora postati redna praksa dialoga med mladimi in odločevalci. Le tako bomo lahko zagotovili normalno delovanje države. Veseli me, da smo bili na Ministrstvu za obrambo, pri državnem sekretarju Medvedu kar dvakrat, da smo to problematiko rešili,« pa je povedal predsednik Dijaške organizacije Simon Trussevich.
Ekipa kanadskih raziskovalcev z univerze v Montrealu je zasnovala in potrdila nov razred prenašalcev zdravil iz DNK, ki so 20.000-krat manjši od človeškega lasu in bi lahko izboljšali zdravljenje raka in drugih bolezni. Te molekularne prenašalce je mogoče kemično programirati, da zagotavljajo optimalno koncentracijo zdravil, zaradi česar so učinkovitejši od sedanjih metod.
Optimalno odmerjanje v vsakem trenutku: medicinski izziv
Eden od ključnih načinov uspešnega zdravljenja bolezni je zagotavljanje in vzdrževanje terapevtskega odmerka zdravila ves čas zdravljenja. Neoptimalna terapevtska izpostavljenost zmanjšuje učinkovitost in običajno vodi do odpornosti na zdravila, medtem ko prevelika izpostavljenost povečuje neželene učinke.
Vzdrževanje optimalne koncentracije zdravil v krvi ostaja velik izziv v sodobni medicini. Ker se večina zdravil hitro razgradi, so bolniki prisiljeni (in pogosto pozabijo) v rednih časovnih presledkih vzeti več odmerkov. In ker ima vsak bolnik drugačen farmakokinetični profil, se koncentracija zdravil v njegovi krvi močno razlikuje.
Ker je opazil, da le približno 50 odstotkov bolnikov z rakom med določeno kemoterapijo dobi optimalen odmerek zdravila, je izredni profesor kemije na Univerzi v Montrealu Alexis Vallée-Bélisle, strokovnjak za biološko navdihnjene nanotehnologije, začel raziskovati, kako biološki sistemi nadzorujejo in vzdržujejo koncentracijo biomolekul.
»Ugotovili smo, da živi organizmi uporabljajo beljakovinske prenašalce, ki so programirani za vzdrževanje natančne koncentracije ključnih molekul, kot so ščitnični hormoni, in da moč interakcije med temi prenašalci in njihovimi molekulami narekuje natančno koncentracijo proste molekule,« je dejal profesor kemije.
Le približno 50 odstotkov bolnikov z rakom med določeno kemoterapijo dobi optimalen odmerek zdravila. Foto: Ridofranz iz iStock
Začeli razvijati umetne prenašalce zdravil
Ta preprosta zamisel je Valléé-Belisleja in njegovo raziskovalno skupino spodbudila, da so začeli razvijati umetne prenašalce zdravil, ki posnemajo naravni učinek vzdrževanja natančne koncentracije zdravila med zdravljenjem.
Doktorski študent Univerze v Montrealu Arnaud Desrosiers, prvi avtor študije, je najprej identificiral in razvil dva prenašalca DNK: enega za kinin, antimalarik, in drugega za doksorubicin, ki se pogosto uporablja za zdravljenje raka dojk in levkemije. Nato je dokazal, da je te umetne prenašalce mogoče zlahka programirati za dostavo in vzdrževanje katere koli specifične koncentracije zdravila.
»Še bolj zanimivo pa je, da smo ugotovili, da bi te nanotransporterje lahko uporabili tudi kot rezervoar zdravila, da bi podaljšali učinek zdravila in zmanjšali njegov odmerek med zdravljenjem,« je dejal Desrosiers. »Še ena impresivna lastnost teh nanotransporterjev je, da jih je mogoče usmeriti v določene dele telesa, kjer je zdravilo najbolj potrebno – kar bi načeloma moralo zmanjšati večino stranskih učinkov.«
Miši, zdravljene z nanotransplantati: manjša kardiotoksičnost
Z uporabo novega prenašalca zdravila, razvitega za doksorubicin, je ekipa dokazala, da posebna formulacija prenašalca zdravila omogoča ohranjanje doksorubicina v krvi in drastično zmanjša njegovo difuzijo do ključnih organov, kot so srce, pljuča in trebušna slinavka.
Pri miših, zdravljenih s to formulacijo, se je doksorubicin 18-krat dlje obdržal v krvi, zmanjšala pa se je tudi kardiotoksičnost, zaradi česar so bile miši bolj zdrave, kar se kaže v normalnem povečanju telesne teže.
»Še ena odlična lastnost naših nanotransporterjev je njihova velika vsestranskost,« je dejal Vallée-Bélisle. »Za zdaj smo dokazali delovanje teh nanotransporterjev za dve različni zdravili. Toda zaradi visoke programabilnosti kemije DNK in proteinov lahko zdaj te transporterje oblikujemo tako, da natančno dostavljajo široko paleto trerapevtskih molekul. Poleg tega bi lahko te prenašalce kombinirali z liposomskimi prenašalci, ki jih je zasnoval človek in se zdaj uporabljajo za dostavo zdravil z različnimi hitrostmi.«
Pri miših se je doksorubicin 18-krat dlje obdržal v krvi, zmanjšala pa se je tudi kardiotoksičnost. Foto: unoL iz iStock
Klinična študija tudi za zdravljenje krvnega raka?
Raziskovalci zdaj želijo potrditi klinično učinkovitost svojega odkritja. Ker je njihov nanotransporter doksorubicina programiran tako, da optimalno ohranja zdravilo v krvnem obtoku, menijo, da bi ga lahko obravnavali za zdravljenje krvnega raka.
»Predvidevamo, da bi lahko podobne nanotransporterje razvili tudi za dostavo zdravil na druga specifična mesta v telesu in povečali prisotnost zdravila na mestu tumorja,« je dejal Vallée-Bélisle. »To bi drastično izboljšalo učinkovitost zdravil in zmanjšalo njihove stranske učinke.«
