Ko samice komarjev iščejo človeka za ugriz, začutijo edinstven koktajl telesnih vonjav, ki jih oddajamo v zrak. Te vonjave nato spodbudijo receptorje v komarjevih antenah. Znanstveniki so poskušali izbrisati te receptorje, da bi ljudje postali neopazni za komarje.
Komarji razvili varovalke
Vendar tudi po izločitvi celotne družine receptorjev za zaznavanje vonja iz genoma komarjev, komarji še vedno najdejo način, da nas ugriznejo. Skupina raziskovalcev je ugotovila, da so komarji v svojem vohalnem sistemu razvili odvečne varovalke, ki zagotavljajo, da lahko vedno začutijo naše vonjave.
»Komarji kršijo vsa naša priljubljena pravila o tem, kako živali vonjajo stvari,« pravi Margo Herre, znanstvenica z univerze Rockefeller in ena od glavnih avtoric članka.
Pri večini živali je vohalni nevron odgovoren le za zaznavanje ene vrste vonja. »Če ste človek in izgubite en sam receptor za vonj, bodo vsi nevroni, ki izražajo ta receptor, izgubili sposobnost vonjanja tega vonja,« pravi Leslie Vosshall z Medicinskega inštituta Howarda Hughesa, profesorica na Univerzi Rockefeller in glavna avtorica članka. Vendar je s sodelavci ugotovila, da pri komarjih ni tako.
Pri večini živali je vohalni nevron odgovoren le za zaznavanje ene vrste vonja, vendar pri komarjih je to drugače. Foto: mesut zengin iz iStock
»Za razbijanje komarjev se je treba bolj potruditi, saj odstranitev enega samega receptorja nima učinka,« pravi Vosshallova. »Pri vseh prihodnjih poskusih nadzora nad komarji z repelenti ali čim drugim je treba upoštevati, kako nezlomljiva je njihova privlačnost za nas.«
»Ta projekt se je zares začel nepričakovano, ko smo ugotavljali, kako je človeški vonj kodiran v možganih komarjev,« pravi Meg Younger, profesorica na bostonski univerzi in ena od glavnih avtoric članka.
Komarji so v svojem vohalnem sistemu razvili odvečne varovalke, ki zagotavljajo, da lahko vedno začutijo naše vonjave.. Foto: panom iz iStock
Krivi so amini
Ugotovili so, da nevrone, ki jih spodbuja človeški vonj kemikalije oktenol, spodbujajo tudi amini, še ena vrsta kemikalij, ki jih komarji uporabljajo pri iskanju ljudi. To je nenavadno, saj v skladu z vsemi obstoječimi pravili o tem, kako živali vonjajo, nevroni kodirajo vonj z ozko specifičnostjo, kar pomeni, da nevroni oktenola ne bi smeli zaznati aminov.
»Presenetljivo je, da nevroni za zaznavanje ljudi prek receptorjev oktenola in aminov niso bili ločene populacije,« pravi Younger. To lahko omogoči, da vsi vonji, povezani s človekom, aktivirajo »del možganov komarjev, ki zaznava človeka«, tudi če nekateri receptorji izginejo, kar deluje kot varnostna zaščita.
Komarji imajo vrsto mehanizmov, s katerimi te izvohajo. Foto: Pheelings Media iz iStock
Imajo druge žuželke podoben mehanizem?
Ekipa je uporabila tudi sekvenciranje RNA z enim jedrom, da bi ugotovila, katere druge receptorje izražajo posamezni komarjevi vohalni nevroni. »Rezultat nam je omogočil širok pogled na to, kako pogosto je pri komarjih soizražanje receptorjev,« pravi Olivia Goldman, druga glavna avtorica članka.
Vosshall meni, da imajo morda tudi druge žuželke podoben mehanizem. Raziskovalna skupina Christopherja Potterja z Univerze Johnsa Hopkinsa je nedavno poročala, da imajo sadne mušice podobno soizražanje receptorjev v svojih nevronih. »To je lahko splošna strategija za žuželke, ki so močno odvisne od svojega čuta za vonj,« pravi Vosshall.
Tudi nekatere druge žuželke imajo podobne mehanizme kot komarji. Foto: Martina Unbehauen iz iStock
Skupina Meg Younger namerava v prihodnosti odkriti funkcionalni pomen soizražanja različnih vrst vohalnih receptorjev.
Ob porastu self help in productivity kulture se zdi, da vzporedno narašča tudi pritisk, da moramo čim več brati. Ljudje, ki več niso vključeni v izobraževalni sistem masovno kupujejo New York best sellerje, kot je knjiga Atomske navade Jamesa Cleara.
Velikokrat pa ljudje precenjujemo svoje zmožnosti in knjige kupujemo hitreje, kot jih beremo. K naši neuspešnosti doprinesejo tudi napake, ki jih delamo med branjem. Kaj hitro se zaradi njih zataknemo pri nekem poglavju ali odstavku in obupamo ter knjigo odložimo ali vrnemo. Še huje je, če branje v celoti zasovražimo. Kaj torej ustavi naš bralni proces?
Beremo zaradi zunanjega pritiska
S tem se prvič srečamo v šoli. Domača branja, bralna značka in branje učbenikov mnoge že v osnovni šoli napolni z odporom do branja. Učitelji nam govorijo, da je neko branje »obvezno«, »poučno« ali »esencialno«. Redkokdaj nam je tudi zabavno in zanimivo. V srednji šoli se spopadamo s klasiki, ki jim ponavadi nismo mentalno dorasli. Tako zlahka zasovražimo Camusa, Cervantesa ali Tolstoja.
Če za branje nimamo notranje motivacije, se je lotiti zahtevne knjige težko. Z branjem odlašamo ali pa napredujemo, a imamo ob tem občutek, da nič ne razumemo. Zato je pomembno pri sebi razjasniti -pa tudi če se zdi še tako banalno- zakaj sploh beremo. Tako se lotimo Uliskesa in smo močno prepričani, da nam bo uspelo, saj naravnost obožujemo študiranje Joycovih ugank in namigov. Če se nam prileže lahkotno branje na plaži bomo posegli po eni izmed stoterih romanov Sophie Kinsella.
Pomembno je, da beremo, kar nam je všeč, nas zanima in je primerno našemu bralnemu razumevanju. Na tak način se že v začetku ne obsodimo na neuspeh.
Najbrž na to sploh nisi pomislil, ampak branje več kot ene knjige hkrati je precej koristno. Lahki se nam zalomi ali ustavlja z neko biografijo. Po 30 poglavjih smo naveličani faktografskih podatkov in si zaželimo drugačnega branja. Knjigo lahko mirne vesti za kak dan odložimo in nadaljujemo s stripom, ki nam bo zgodbo hitreje razvil.
Alterniranje med različnimi žanri in stili pisanja je lahko v pomoč predvsem bralcem, ki se hitro naveličajo in imajo radi stimulativno branje. Kaj hitro se jim tako nakopiči tudi po 5 različnih aktualnih knjig na nočni omarici in s tem ni prav nič narobe.
Vztrajamo zaradi napačnih razlogov
Ko je knjiga pretežka ali preslabo napisana, to ugotovimo dokaj hitro. Neumno je, da se še naprej trudimo, samo da bi jo dokončali. Da se lahko pred literarnimi navdušenci pohvalimo, da smo prežvečili Dickensa. Da napredujemo v Goodreads letnemu izzivu. Nekoč sem dobila zlat nasvet od knjižničarke: če knjiga ne postane napeta do 50. strani, potem tudi kasneje ne bo.
Ne poskusimo alternativnih načinov branja
Včasih nam pozornost uide in se zdi prenaporno brati črke in jih povezovati v besede. Stavki si med seboj nočejo pomensko slediti. Takrat je najlažje vreči puško v koruzo in vžgati Netflix. Toda ni nujno, da je tako.
Nekateri bi rekli, da je to sicer goljufanje in da ne šteje kot pravo branje. Toda če se ti na koncu dneva uspe prebiti skozi knjigo, to mora šteti kot uspeh, mar ne? Ker vsi načini konzumiranja in procesiranja informacij ne odgovarjajo vsem, se ne zadržuj pred poskušanjem novih metod branja. Posezi po e-knjigah oziroma dlančniku, saj je lažje prenosljiv kot 2 knjige s trdo vezavo v torbi. Poleg tega te bo morda privlačil, če si navdušen uporabnik tehnologije. Če se utrudijo tvoje oči in ti misli bežijo ali pa si preprosto slušni in ne vidni tip – prisluhni audio knjigi. Angleške verzije, še posebno klasike, lahko najdeš že kar na Youtubu.
Ne oddaljimo se od poznanega
Kot sem že omenila, vsem ni povšeči ista literatura. Včasih se je treba prisiliti, da poiskusimo nekaj novega. Kdo ve, morda boš resnično užival v branju mange, pa je nimajo v tvoji domači knjižnici. Morda te pritegne fikcija, čeprav prisegaš na poljudnoznanstvena dela. Lahko zamenjaš osladne romane s srhljivkami. Eksperimentiraj z različnimi pisateljskimi slogi. Izzovi se, da letos prebereš vsaj 2 deli, ki ju normalno ne bi izbral. Lahko posežeš tudi po torbah ali paketih presenečenja, ki jih knjižnice pogosto ponujajo v poletnem ali zimskem času.
Komu ne gredo na živce neskončni opisi prostorov in zgradb, notranje opreme ali podeželske krajine. Razvlečeno predstavljanje oseb ali njihovega zunanjega videza od fizičnih značilnosti pa vse do najmanjših podrobnostih na njihovih oblačilih. Še posebno romani iz starejših književnih obdobij prednjačijo s temi značilnostmi, na primer tisti iz realizma ali naturalizma.
Če v teh opisih ne uživamo, jih lahko preprosto spustimo! Če se nam vlečejo dialogi polni praznih vprašanj in vljudnih odgovorov, jih preskočimo. Če nas ne zanima določeno poglavje o življenju Michelle Obama, ga zgolj prelistamo. Naučimo se veščine hitrega branja. Tako prihranimo čas in energijo, ki jo lahko porabimo za branje drugih knjig napisanih v boljšem slogu. Preveč jih je na tem svetu, da bi se prikrajšali zanje.
Ne beremo znova
Sama sem se vedno držala proč od ponovnega branja iste knjige. Zdelo se mi je, da vsebino že poznam in zato nima smisla izgubljati časa. Potem pa sem bila zaradi študijskih obveznosti primorana znova prebrati neko klasiko. Presenetilo me je, kako sem tokrat doživljala isto zgodbo.
Bolj sem bila pozorna na malenkosti, ki sem jih prvič spregledala. Spominjala sem se, kaj sem si prvič mislila ob branju določenih odstavkov ali celo povedi in se čudila, koliko sem dejansko že pozabila. Najzanimivejše mi je bilo, kako se je z minulimi leti spremenila moja perspektiva in mnenje o zgodbi ter osebah. Tudi pisateljev slog sem dojemala in analizirala na drugačen način. Zdelo se je, da je knjiga ostala ista, jaz pa sem jo brala kot druga oseba. Spoznavala sem preteklo bralko v sebi in hkrati opažala spremembe, za katere nisem vedela, da so se zgodile.
Ne pogovarjamo se o prebranem
Zadnja napaka, katero zagrešimo skoraj vsi, je, da o prebranem ne diskutiramo. Vtisi in impresije ostanejo v nas, neverbalizirani in tako počasi izginejo v pozabo. Marsikdaj se lahko počutimo krivo, če nam delo ni všeč. Da smo preneumni, da bi ga razumeli ali pa obžalujemo, da smo vložili toliko truda v nevreden kup starih papirjev.
Toda s tem ni nič narobe. Slabi pisatelji obstajajo! Kontroverzne zgodbe prav tako. In še bolj pogoste so razdvojene večslojne osebe, ki nas hkrati pritegnejo in odvračajo. Mnenje bralca je izjemno veliko vredno. Hkrati pa tudi delikatno, saj hitro kaj vpliva nanj in ga spremeni. Naučiti se moramo zagovarjati naše stališče, tudi če je to nasprotno kritičnim ocenam.
Pogovarjamo se lahko z našimi vrstniki, sošolci, sosedi, penpali, družinami. Pridruži se literarnim večerom lokalne knjižnice, kjer boš zagotovo prejel input različnih generacij. Naredi pakt s prijateljem iz druge države, s katerim se ne vidita pogosto. Izberita si čtivo in ustvarita mali knjižni klub. Tako ostaneta v stiku in si priskrbita temo za pogovor.
Diskutirati o prebranem in menjati naše poglede pomeni igrati ping pong. Potiskati žogico naprej in s tem igrati igro. Biti zverziran v zagovarjanju svoje perspektive je govorniška spretnost, ki ti bo prišla prav tudi na drugih področjih življenja. Če si zmožen reflektirati o prebranem, pomeni da znaš samostojno in kritično razmišljati. Ker konec koncev, če o prebranem ne znamo nič povedati, tega v resnici sploh nismo prebrali.
Mango velja za poletno sadje. Zato si lahko v deževnih septembrskih dneh pripraviš sladico z mangom in tako zanikaš dejstvo, da bo kmalu treba obleči jesensko jakno in dolge hlače. Zate smo zbrali nekaj zelo preprostih sladic z mangom, ki jih lahko preizkusiš.
2 velika manga (olupljena in narezana na manjše koščke)
80 g chia semen
480 ml kokosovega mleka (iz pločevinke)
dve veliki žlici medu ali sladila po želji
Navodila za pripravo: Mango zmešamo v mešalniku, da dobimo pire. V skledi dobro zmešamo chia semena, kokosovo mleko, med (ali drugo sladilo) in mangov pire. Mešanico postavimo v hladilnik za 15 minut, vzamemo ven, premešamo ter še enkrat postavimo v hladilnik za 15 minut. Postrežemo v kozarčku in okrasimo s koščki manga. Pudinga bo dovolj za 4 porcije, zato ga lahko v hladilniku hranimo 4 do 5 dni.
1 kg manga (olupljenega in narezanega na manjše koščke)
sok 1 limone
sladkor ali med (po okusu)
led
Navodila za pripravo: Vse sestavine zmešamo v mešalniku. Sorbet postrežemo takoj, ali pa ga v nizki posodi postavimo z nekaj ur v zamrzovalnik, da se še bolj strdi.
Nasvet: Sorbet lahko zamrznemo tudi v modelčke za sladoledne lučke!
Bi te zanimali tudi mango koktajli? Najdeš jih v našem prispevku Top 5 mango koktajlov.
Kroglice z mangom in kokosom
Sestavine:
1 svež mango (olupljen in narezan na manjše koščke)
80 g ovsenih kosmičev
30 g mandljeve moke
30 g kokosove moke
Navodila za pripravo: Mango zmešamo v mešalniku, da dobimo pire. Dodamo ovsene kosmiče, mandljevo moko in kokos ter jih zmešajte s pirejem. Maso oblikujemo v kroglice in povaljamo v kokosovi moki.
1 svež mango (olupljen in narezan na manjše koščke)
1 velika žlica (rjavega) sladkorja (po želji tudi več)
Navodila za pripravo: V skledi stepamo smetano približno 5 do 8 minut, da se začnejo pojavljati čvrsti vršički. Mango zmešamo v mešalniku, da dobimo pire, in mu primešamo sladkor. Mešanico pireja in sladkorja počasi dodajamo v skledo s stepeno smetano. Pazimo, da mešamo rahlo in obvezno z veliko žlico ali lopatko, ne z mešalnikom. Mousse prelijemo v kozarce (mešanice je dovolj za 3 ali 4) in postavimo v hladilnik za vsaj 3 ure. Najboljše rezultate dobimo, če mousse pustimo v hladilniku kar čez noč. Okrasimo s svežim mangom, kokosovimi kosmiči in meto.
V Keniji je podjetje Ocean Sole našlo način, da stare japonke ne le ponovno uporabi, temveč celo spremeni v profitabilen posel. To je izjemnega pomena v današnjih časih, saj so naše plaže čedalje bolj onesnažene z odpadnimi materiali. Nekatera podjetja ponovno uporabljajo naplavljena oblačila, druga plastenke, Ocean Sole pa prečesuje obalo za mehkimi penastimi japonkami.
Kaj počnejo Ocean Sole
Te namreč niso trajne. Hitro se uničijo in na plažah v Keniji predstavljajo kar četrtino plastičnih smeti. Omenjena iniciativa sestoji iz pobiranja odvrženih in naplavljenih japonk, njihove obdelave in izdelave pisanih penastih skulptur v obliki živali. Podjetje ima v prodaji morsko in safari zbirko, ki vsebujeta slone, povodne konje, žirafe, pingvine in ostale živali v različnih velikostih. Občasno prejmejo tudi posebna naročila. Njihov največji projekt do sedaj je bila izdelava replike avtomobila, ki je trajala več mesecev.
Kako se je vse začelo
Ustanoviteljica omenjenega podjetja, Julie Church, je prišla na idejo, ko je opazovala otroke pri igri. Očarala jo je njihova iznajdljivost, ko je videla, da uporabljajo stare japonke, da si ustvarjajo igrače. Začela je spodbujati njihove matere k zbiranju, umivanju ter rezanju japonk in izdelovanju barvnih kipcov, ki bi se uspešno prodajali na kenijskem lokalnem trgu. Iniciativa se je izkazala za nadvse uspešno in dela je bilo kmalu v izobilju.
Kako poteka proces izdelave
Japonke so najprej umite z vodo in detergentom. Nato jih izrežejo v primerne oblike z uporabo modelčka, če gre za manjše figure. Potem jih zlepijo in tako nastanejo večbarvne plasti pene, ki jo lahko začnejo oblikovati z nožem in dleti. Ko izdelek končajo, ga zbrusijo z uporabo stroja. To je edini postopek, ki ni opravljen ročno. Sledi še nadzor kvalitete in živalice so že pripravljene na prodajo. Ostanke plastike strojno zmeljejo in jih pošljejo v Nairobi, kjer jih uporabijo za izdelavo vzmetnic za begunce.
Trenutno so se zaradi vojne v Evropi stroški pošiljanja izdelkov kar potrojili. Ocean Sole se je znašel v težki situaciji, saj jih hkrati nagovarjajo organizacije iz Brazilije, Indije in Indonezije, kdaj bi lahko odprli svoje podružnice tudi pri njih.
Kakšno je njihovo poslanstvo
Njihov cilj je letno reciklirati milijon japonk, več kot tono materiala mesečno in rešiti najmanj 500 dreves na leto. Slednji cilj se navezuje na uporabo lesa v obrti izrezovanja skulptur. Gre namreč za staro kulturno tradicijo, ki je mnogim kenijskim umetnikom prinašala dobiček. Danes zaposleni pri Ocean Sole podjetju pravijo, da jim je alternativen material všeč, saj je bolj prijazen do okolja. Poleg tega je bolj mehek in lažji za obdelovanje. Z njegovo uporabo se izognejo urezninam in žuljem. Še vedno uporabljajo isti način rezbarjenja ter enako orodje.
Organizacija zaslužen dobiček vlaga v različne programe, ki pomagajo lokalnim skupnostim in okolju. 10-15 % prihodkov prispevajo za čiščenje plaž, poklicne in izobraževalne programe. Delavci prejemajo dodatke, ki jih spodbujajo pri izobraževanju otrok in kupovanju zemlje.
Njihovo početje ima moralno čisto in etično namero, a nihče se ne vpraša, kaj se zgodi s kipci, ko bodo enkrat odvrženi. Prav tako jih ne bo mogoče reciklirati.
Skupina poslank in poslancev je včeraj v Državni zbor vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Poslanec SDS Žan Mahnič je že pred nekaj dnevi ministra za delo Luko Mesca pozval k testiranju na prepovedane droge, kar smo tudi pisali v našem prispevku. Zdaj pa je Mahnič rezultat svojega testa objavil na Twitterju in Mesca spet pozval, naj stori enako.
Če ne uživaš prepovedanih drog, se ti ni problem testirati in rezultata javno objaviti. Sam sem se v ponedeljek, sedaj pa enako pričakujem od @LukaMesec, njegove odvetnice Urške Klakočar Zupaničič ter vseh ostalih koalicijskih poslancev in članov @vladaRS, ki temu nasprotujejo. pic.twitter.com/Yl9bfXw6SZ
Vodja poslancev SDS Jelka Godec je na seji kolegija predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pozvala, da skladno s poslovnikom DZ pisna poslanska vprašanja posreduje naslovnikom. Dve vprašanji je predsednica zavrnila, ker naj ne bi spoštovali telesne in duševne integritete posameznika.
Poslanec SDS Žan Mahnič je ministra za delo Luko Mesca z vprašanjem pozval k testiranju na prepovedane droge, ker naj bi se ta pogosto neobičajno in nervozno obnašal ter zaradi njegovih izjav. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan in vladi postavila vprašanje v zvezi z izjavo ministrice o vojni in odnosu do žrtev. Obe vprašanji je predsednica Državnega zbora zavrnila.
Mahnič je Mesca pozval k testiranju na prepovedane droge, predvsem zaradi »pogostega neobičajnega in nervoznega obnašanja ter izjav«. Foto: on sds
Godčeva je Klakočar Zupančič pozvala, da nemudoma posreduje omenjeni pisni poslanski vprašanji ministroma in vladi. Vodja poslancev SDS meni, da je predsednica DŽ že večkrat kršila poslovnik in da bo »treba razmisliti o predsednici Državnega zbora«.
Klakočar Zupančič je dejala, da ima opozicija zoper nje pravico uporabiti vsa pravna sredstva, vendar bo sama spoštovala ustavo, pravni red države in osebno ter telesno integriteto vsakogar. Prav zadnjega po njenem mnenju postavljena vprašanja niso upoštevala in »niso vredna, da jih postavlja poslanec, še manj, da prihajajo iz Državnega zbora«.
Poslancem SDS je očitala, da Twitter uporabljajo kot javna občila »za izredno nizke izjave, ki segajo na področje občutljivih tem«. Dejala je, da »če želi gospod Mahnič ministra provocirati s tem, naj ga provocira, a jaz poštar ne bom«.
Luka Mesec je sicer že javno priznal, da marihuano kadi »sem pa tja«. Njegova stranka Levica tudi podpira legalizacijo marihuane tako v zdravstvene namene, kot v rekreativne.
Priljubljeni 6,1-palčni zasnovi se pridružuje nova, večja 6,7-palčna velikost z novim sistemom dvojne kamere, funkcijo Crash Detection, prvo varnostno storitvijo v industriji pametnih telefonov s pomočjo v sili (SOS) prek satelita in najboljšim trajanjem baterije v iPhonu. Kaj vse prinaša novi iPhone 14?
iPhone 14 in iPhone 14 Plus
Apple je v sredo predstavil iPhone 14 in iPhone 14 Plus v dveh velikostih – 6,1 inča in 6,7 inča – v prefinjeni zasnovi z impresivno nadgrajeno kamero in novimi prelomnimi varnostnimi zmogljivostmi.
iPhone 14 in iPhone 14 Plus ustvarjata osupljive fotografije in videoposnetke z zmogljivim sistemom kamer z novima glavno in sprednjo kamero TrueDepth, Ultra Wide kamero za edinstvene perspektive in Photonic Engine – izboljšanim slikovnim cevovodom.
Oba modela vključujeta čip A15 Bionic s petjedrnim grafičnim procesorjem, ki ponuja neverjetno zmogljivost in učinkovitost za zahtevne delovne obremenitve ter je zasnovan z vgrajeno zasebnostjo in varnostjo.
iPhone 14 in iPhone 14 Plus uvajata ključne varnostne zmogljivosti, kot sta zaznavanje trka in SOS prek satelita, kar je prvič v industriji.
Z neverjetno življenjsko dobo baterije, prvovrstnimi funkcijami za vzdržljivost in superhitrim 5G pa je ta linija iPhonov naprednejša kot kdaj koli prej.
iPhone 14 in iPhone 14 Plus bosta na voljo v polnočni, modri, zvezdni, vijolični in rdeči izvedbi. V ZDA prednaročila že sprejemajo, iPhone 14 bo sicer v ZDA na voljo od petka, 16. septembra, iPhone 14 Plus pa od petka, 7. oktobra.
»iPhone pomembnejši kot kdaj koli prej«
»Naše stranke se vsak dan zanašajo na svoj iPhone, iPhone 14 in iPhone 14 Plus pa prinašata prelomne nove tehnologije in pomembne varnostne zmogljivosti. Z novim, večjim 6,7-palčnim zaslonom v iPhonu 14 Plus lahko uporabniki pri brskanju po spletu uživajo v več vsebini na zaslonu in še več besedila,« je dejal Greg Joswiak, višji podpredsednik za svetovno trženje pri družbi Apple, prek spletnega mesta Apple. »Oba telefona imata zmogljivo novo glavno kamero z velikim preskokom pri delovanju pri šibki svetlobi, napredne možnosti povezovanja s 5G in eSIM ter neverjetno zmogljivost tehnologije A15 Bionic, ki omogoča še daljše delovanje baterije. Zaradi vsega tega, ki je tesno povezano z operacijskim sistemom iOS 16, je iPhone še pomembnejši kot kdaj koli prej.«
Applov iPhone 13 je v Applovi trgovini že na voljo po znižani ceni. Se ti torej obrestuje nakup iPhona 13 ali je bolje nagraditi svoj pametni telefon z Applovim najnovejšim modelom? Primerjavo so naredili pri Tom's Guide.
Na prvi pogled je iPhone 14 videti skoraj identičen iPhonu 13, vendar je v njem veliko pomembnih nadgradenj, vključno z večjim in svetlejšim tipalom glavne kamere, varnostnimi funkcijami, kot sta SOS prek satelita in zaznavanje trka, ter nekoliko zmogljivejšo različico čipovja Apple A15 Bionic. Kljub temu iPhone 13 še vedno ostaja eden najboljših telefonov na trgu.
Apple je letos močno pretresel svojo linijo iPhonov, saj je ukinil iPhone Mini. Namesto tega sta na voljo 6,1-palčni iPhone 14 in 6,7-palčni iPhone 14 Plus. Model Plus je zelo podoben iPhonu 14, edini pomembni razliki pa sta velikost zaslona in baterija.
Od linije iPhone 13 v Applovi trgovini ostajata le še 6,1-palčni iPhone 13 in 5,4-palčni iPhone 13 mini. Ker je Apple iz svojih vrst umaknil tudi iPhone 12 mini, se iPhone 13 mini pridružuje iPhonu SE 2022 kot zadnji preostali kompaktni telefon v Applovi liniji.
Oblika in zaslon novega iPhona v letu 2022
iPhone 14 je videti zelo podoben iPhonu 13. Oba sta izdelana iz stekla in aluminija s sijajnim hrbtiščem. iPhone 14 ima na sprednjem steklu keramični ščit za večjo vzdržljivost, tako kot prejšnji model.
iPhone 13 je spremenil razporeditev modula kamere z navpično postavljenih leč na diagonalno razporejene leče na zadnji strani. iPhone 14 ostaja pri tem pristopu. Spredaj uporablja nekoliko manjšo zarezo, ki je bila vidna na iPhonu 13, namesto izreza Dynamic Island, ki ga zdaj uporabljajo modeli iPhone 14 Pro.
iPhone 14 je na voljo v petih barvah: Midnight, Starlight, Blue, Purple in (Product) Red. Barve iPhona 13 vključujejo rožnato, modro, polnočno, zvezdno svetlobo, zeleno in rdečo.
Apple je v iPhone 14 vnesel nekaj pomembnih sprememb. Te vključujejo izboljšanje toplotne zmogljivosti telefona in novo satelitsko funkcijo SOS, s katero bo uporabnik lahko dobil pomoč tudi takrat, ko ni mobilne povezave.
Apple je na ameriških modelih iPhone 14 odpravil tudi fizični pladenj za kartico SIM, kar pomeni, da je iPhone 14 telefon samo z eSIM.
iPhone 14 in iPhone 13 imata enaka 6,1-palčna zaslona OLED s podporo za HDR, 800 nitov svetlosti in 1000 nitov največje svetlosti z vsebino HDR. Edina omembe vredna razlika je, da lahko po želji povečaš iPhone 14 Plus, ki ti s 6,7-palčnim zaslonom zagotavlja več prostora. Na ta telefon se naenkrat prilega več vsebine na zaslonu in je bolj poglobljena za gledanje videoposnetkov.
Zmogljivost in baterija predstavljenega telefona
Novi iPhone običajno pomeni nove čipovske nabore, vendar prvič v zgodovini iPhona to ne velja za iPhone 14 in iPhone 14 Plus. Apple je ostal pri vrhunskem čipu A15 bionic, ki je poganjal lansko linijo iPhonov, čeprav ne gre za popolnoma enak silicij, kot ga je uporabljal iPhone 13. Namesto tega gre za isti čip, ki ga najdemo v iPhonu 13 Pro, zato Apple obljublja 18-odstotno izboljšavo pri vseh primerjavah iPhona 14 in iPhona 13.
Kar zadeva iPhone 14 in iPhone 14 Plus, je A15 še vedno precej zmogljiv čip, ki prinaša enak 6-jedrni procesor s 16 jedri Neural Engine, vendar je iPhone 14 zdaj deležen 5-jedrnega grafičnega procesorja za povečano zmogljivost iger. A15 Bionic omogoča tudi funkcije za računalniško fotografijo, kot je Photonic Engine za boljše delovanje pri šibki svetlobi.
iPhone 14 je ocenjen na 20 ur predvajanja videoposnetkov, 16 ur pretakanja videoposnetkov in 80 ur predvajanja zvoka. iPhone 13 je ocenjen na 19 ur, 15 ur in 75 ur, zato bi moral iPhone 14 poskrbeti za povečanje zmogljivosti.
iPhone 14 Plus ima večjo baterijo in te številke poveča na 26, 20 in 100 ur. To bi lahko iPhone 14 Plus uvrstilo na naš seznam telefonov z najboljšo vzdržljivostjo baterije.
iPhone 14 Plus ima najzmogljivejšo baterijo. Foto: Apple
Kamere iPhona 14 so med največjimi posodobitvami
Med največjimi posodobitvami telefona iPhone 14 so kamere. Tako kot njegov predhodnik imata tudi nova modela iPhone 14 zadaj par kamer s 12 MP – ena je glavna, druga pa ultravisokoločljivostna. Toda tokrat je glavni senzor iPhona 14 veliko večji, z večjimi slikovnimi pikami (1,9 mikrona) in s hitrejšo zaslonko f/1,5 ter stabilizacijo slike s premikom senzorja).
Vse to naj bi prispevalo k boljšim fotografijam in videoposnetkom, ki zagotavljajo boljše podrobnosti in manj šuma. Izboljšan naj bi bil tudi nočni način, saj je osvetlitev zdaj dvakrat hitrejša. Funkcija Photonic Engine pomaga izboljšati delovanje pri šibki svetlobi v vseh fotoaparatih.
Spremenila se je tudi sprednja kamera na iPhonu 14. Ta nova kamera TrueDepth ima zaslonko ƒ/1,9, ki naj bi pomagala pri šibki svetlobi. Za razliko od iPhona 13, ki se zadovoljuje z zaslonko f/2,2. Pri iPhonu 14 in iPhonu 14 Plus pa prvič dobiš samodejno ostrenje na sprednji kameri iPhona.
Kar zadeva videoposnetke, je Apple predstavil nov način Action, ki je namenjen boljši stabilizaciji videoposnetkov, posnetih na poti z iPhonom 14. Videli smo tudi prvi videoposnetek akcijskega načina v resničnem svetu, ki je videti zelo impresiven.
iPhone 14 prinaša nekaj nadgradenj, kot so satelitska povezava SOS v sili, zaznavanje trka in izboljšave pri fotografiranju pri šibki svetlobi. Kljub tem izboljšavam boš še vedno našel veliko podobnosti z iPhonom 13.
To vključuje čip A15 Bionic, zaslon (z izjemo večjega modela iPhone 14 Plus) in celotno obliko. iPhone 13 bo z operacijskim sistemom iOS 16 dobil tudi vse najnovejše Applove programske funkcije, vključno s prilagodljivim prikazom zaklenjenega zaslona.
Na splošno se iPhone 14 ne zdi velik preskok v primerjavi z iPhonom 13. Toda če imaš v lasti telefon iPhone 12 ali starejši telefon – ali če želiš kupiti novi večji model Plus –, bi te nova telefona lahko zanimala.
Tam, kjer pojejo raki je filmska adaptacija istoimenske knjige, ki jo je napisala Delia Owens. Knjiga je bila v Sloveniji in po svetu velik hit, saj je bilo prodanih več kot 12 milijonov izvodov. In kot vsaka priljubljena knjiga so tudi rakci dobili svoj film. S producentsko podporo Reese Whiterspoon, ki je bila tudi velik razlog za mega priljubljenost knjige, in talentirano igralsko zasedbo, bi moral biti film Tam, kjer pojejo raki uspešen v tlesku prstov. Predelave knjig pa niso vedno enostavne in četudi se film še tako drži knjižnih dogodkov, težko v celoti zajame bistvo in občutek knjige.
Tam, kjer pojejo raki je predelave knjižne uspešnice
Močvirka. Tako kličejo punco Kyo, Catherine Danielle Clark, ki živi v svojem domu sredi močvare. Nekega dne jo obtožijo umora priljubljenega Chasa Andrewsa, njeno hrepenenje po sprejetju in ljubezni pa se postavi pred preizkušnje. Avtorica Delia Owens je ustvarila prečudovito zgodbo, ki jo je vredno prebrati, in vsak od bralcev bo v njej našel tisto nekaj, kar ga bo očaralo. Naj si bo ljubezen do narave, do branja in pisanja, občutkov samote, dotikov, prijateljstva in ljubezni. Knjiga je več kot očitno zadela srce marsikatere bralke in bralca, ob tem pa bila še kakovostna in ne še ena v vrsti nesmiselnih erotičnih knjig. Dovolj o knjigi, lotimo se adaptacije na filmsko platno.
Filmske predelave knjig se morajo že pred izidom otepati govoričenja o tem, da bo šlo vse narobe in da bodo izpuščeni najbolj pomembni trenutki. Marsikatero knjigo lahko zlahka predelaš v film in če imaš vsaj kanček idej, jo lahko izboljšaš. To bi lahko storila 50 odtenkov sive in Prvič, ampak sta hitro postala izgubljen primer, čeprav se poteka knjig držita kot pijanec plota. Za razliko od Tam, kjer pojejo raki, sta omenjena naslova veliko slabše kakovosti in če že ne to, ciljata na povsem drugo publiko. Knjigo je zaradi časovnih skokov težko prestaviti na filmsko platno brez manjših posegov v samo strukturo dogajanja, čemur se film pametno izogne oziroma naslovi zelo premeteno, a z nekaj manjšimi težavami.
Tam, kjer pojejo raki je ena najbolj priljubljenih knjig zadnjih let Foto: on sony pictures
Filmu ima kar nekaj velikih prednosti, ki prekašajo tiste male slabosti. Prva je Daisy Edgar-Jones, ki svoj širok igralski talent postavi na ogled vsem in še enkrat znova dokaže za kako izjemno igralko gre. Zajame vse tisto, kar je v knjigi krasilo Kyo, in ji doda svoje male malenkosti. Podobno je storila v seriji Normalni ljudje, kjer je dialoga malo, igra pa se večinoma s pogledi in mimiko obraza in telesa. In ker zgodbo, posledično film, nosi ona, je lahko vse skupaj veliko bolj sproščeno. Igralska zasedba je izbrana odlično, predvsem je vredno omeniti Garreta Dillahunta, ki igra njenega očeta, in Michael Hyatt ter Sterlinga Macerja Jr., ki nosita vlogi Mabel in Jumpina. Oba fanta, ki na tak ali drugačen način zarišeta Kyino usodo, sta primerna svojim vlogam in si med seboj že prav knjižno podobna. Poleg Kye pa je najbolj pomembna vloga seveda močvara.
Težavnost predelave knjige na filmsko platno je očitna
Po takem groznem letu, ko je govora o predelavah obstoječih del, je Tam, kjer pojejo raki piš svežega vetra. Poteza, da sodstveni proces oziroma najslabši del knjige, uporabijo kot večinski del knjige, je velika škoda. Čeprav je knjiga izjemna, tudi film bi lahko bil, je sodni proces preveč preprost in zaradi izpuščanja dolžine prizorov iz knjige, ne uspe prikazati dejanske teže situacije. In to lahko vedno naredi zgolj knjiga. Za primer lahko vzamemo tudi prizore z njenim očetom, ki imajo v knjigi nalogo vzpostavljanja njenega nezaupanja ljudem, uživanja v samoti in učenja preživetja na samem. Kljub delnemu neuspehu tega dela je prav prva četrtina filma, kjer spoznamo tudi mlado Kyo (Jojo Regina), morda celo najboljši povezani del filma, če izvzamemo nekaj vmesnih trenutkov.
S prizori sodnega procesa ni povsem nič narobe, vseeno pa dajejo občutek, kot da bi lahko zgodba pripovedovala veliko bolj pametne in lepe stvari. Filmska zgodba je prenasičena z dogodki, ki jih skuša kar se da zvesto prenesti iz knjižnih strani, a ob tem pozabi, da nima časovnega okvirja za ustvarjanje dejanske teže teh dogodkov. V tem segmentu bi se moral film bolj potruditi, saj se je prepogosto zdelo, da se preveč naslanja na gledalčevo poznavanje knjige. Nekaj manjkajočih malenkost lahko doda bralec sam, kdor pa knjige ni prebral, tega pač ne more storiti. To je najbolj pomemben del te recenzije, saj film veliko večina ostalega zadane brez težav.
Daisy Edgar-Jones v filmu Tam, kjer pojejo raki Foto: on sony pictures
Kar zadane je močvara. Hitro sem že omenil pomen okolice v zgodbi in knjigi, česar se film na srečo zaveda. Močvara je akter v zgodbi, z vso svojo floro in favno. Je točno taka, kot jo opisuje knjiga in vprašanje, kaj bi bilo, če režiserka Olivia Newman tega ne bi izkoristila. K sreči to izkoristi, in četudi nas nekateri delčki filma ne zanimajo, kot drugi, je tu vedno lepota močvare ob obali Severne Karoline (v filmu je to Louisiana)
Tam, kjer pojejo raki je čudovit film z malimi napakami
Kar je delovalo kot knjiga, biti atmosferična zgodba, ne deluje kot film. Manjka napetosti je občutna, pomanjkanje sidranja prizorov in dogodkov pa prav tako. Tam, kjer pojejo raki je zelo točna predelava knjige, ki pa ravno zaradi menjave medija ne uspe zajeti vsega, kar ponuja knjiga. Temu navkljub je Tam, kjer pojejo raki vizualno čudovit film, ki se bo z odlično igro Daisy Edgar-Jones zasidral v srce mnogih gledalcev. Še vedno pa se zdi, da se nekje v filmu skriva mnogo več, kot je bilo pokazano. Mogoče pa gre le za fantastičen simbolizem močvirnikov, v tem primeru Kye, ki okolici ne dajo vedeti, kako izjemni so v resnici. In mnogim bo ta film prav to, izjemno čudovit. To, kar je bila knjiga bralcem.
TAM, KJER POJEJO RAKI - uradni napovednik - kmalu v kinu
Z digitalizacijo je edino smiselno, da nekaterih storitev ni treba več fizično opravljati. Zakaj bi se fizično odpravil podaljšat študentsko prehrano, če to lahko storiš doma, na toplem, med gledanjem najljubše Netflixove serije.
Tako je tudi letos to mogoče, pravico do prehrane lahko podaljšaš preko aplikacije SŠP ali na njihovi spletni strani Študentska prehrana.
Podaljšanje študentske prehrane preko spleta
To lahko storiš tako, da v aplikaciji v osebnem profilu označiš »Dovoli podaljšanje«, ali v svojem osebnem profilu na spletni strani www.studentska-prehrana.si označiš »Dovoli podaljšanje«. V svoj osebni profil lahko vstopiš na spletni strani Študentska prehrana.
Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da bo nekaterim olajšal dolgove študentskih posojil, kar je obljubil že med svojo kampanjo. Za mnoge Američane je namreč strošek zadolževanja za fakulteto vseživljenjsko breme, zaradi česar se odpovejo študiju.
Ameriški problem študentskih posojil
Pri nas je možnost študija precej samoumevna. V nasprotju z brezplačno izobrazbo v Sloveniji, pa je čez lužo za vsak letnik na univerzi potrebno odšteti do več deset tisočakov.
Po podatkih ameriškega ministrstva za izobraževanje povprečen dodiplomski študent, ki je vzel kredit, diplomira s skoraj 25.000 dolarji dolga. Strošek 4-letnega šolanja tako na javni kot na zasebni fakulteti se je od leta 1980 potrojil, upoštevajoč inflacijo.
Skupni dolg zaradi šolanja v državi šteje 1,6 bilijona dolarjev, zadolženih pa je več kot 45 milijonov ljudi. Veliko zadolženih zaradi previsokih stroškov sploh ni končalo šolanja. Poleg tega jih bremenijo posledice pandemije covida-19.
Zato je predsednik ZDA Joe Biden napovedal tridelni načrt za celovito reševanje bremena naraščajočih stroškov študija in lažje izvedljiv sistem študentskih posojil.
Foto: Alice Pasqual / Unsplash
Finančna olajšava dolgov
Država revnejšim študentom pomaga z državno subvencijo Pell Grant, a njena vrednost se je skozi leta zmanjšala. Prejema jo že več kot 60 odstotkov zadolžencev.
Ministrstvo za izobraževanje bo zdaj zagotovilo do 20.000 ameriških dolarjev za odpis dolga tistim zadolženim, ki prejemajo oziroma so prejemali subvencijo Pell Grant. Ostalim zadolženim pa do 10.000 dolarjev.
Posamezniki in gospodinjstva z visokimi dohodki ne bodo imeli koristi od tega ukrepa. Namenjen je dolžnikom iz nizkega in srednjega finančnega razreda.
Do olajšave je upravičenih približno 43 milijonov ljudi. Po oceni ministrstva je približno petina teh mlajših od 25 let, 44 odstotkov jih je med 26 in 39 leti, 5 odstotkov jih je že upokojenih.
Lažje izvedljiv sistem študentskih posojil
Sistem posojil bi izboljšali z dvema ukrepoma. Kot prvo ministrstvo za izobraževanje predlaga prepolovitev mesečnih obrokov odplačevanja dolga, saj bi obrok omejili na 5 odstotkov dohodka posojilojemalca.
Poleg tega predlagajo, da tisti, ki so delali ali še delajo v neprofitni organizaciji, vojski ali zvezni, državni ali lokalni upravi, prejmejo ustrezno dobroimetje za odplačilo kredita. To bi uredili v sklopu programa odpuščanja kredita za javne uslužbence (Public Service Loan Forgiveness program).
Foto: Priscilla Du Preez / Unsplash
Nižanje stroškov študija
Bidnova vlada želi zmanjšati stroške študija in zahteva odgovornost s strani šol glede višanja cen šolnine. Predsednik je zvišal višino štipendije Pell Grant, univerzam je zagotovil 40 milijard dolarjev za finančno pomoč študentom, poleg tega zagovarja brezplačno javno šolanje.
Šole pa so dolžne ohranjati razumne cene. Ministrstvo za izobraževanje napoveduje nova prizadevanja za zagotovitev, da bodo študentje od fakultet dobili to, za kar so plačali.
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pozivata k omogočanju hkratnega prejemanja državnih in Zoisovih štipendij. Kot so zapisali, so »zaskrbljeni nad trenutno diskriminatorno ureditvijo, po kateri dijak ali študent ne more istočasno prejemati državne in Zoisove štipendije.«
Zahtevo so naslovili na vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Nejasno, zakaj je onemogočeno hkratno prejemanje obeh štipendij
V svojem sporočilu so zapisali, da je razumljivo, da se določene štipendije (npr. kadrovska in štipendija za deficitarne poklice) štipendistu ne morejo dodeliti istočasno, če opravljajo enako funkcijo.
Ne razumejo pa, zakaj država dijakom in študentom onemogoča hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije, saj sta po njihovem njuna namena različna. »Tega tudi Vlada RS, kot predlagatelj tekom sprejemanja štipendijske zakonodaje, ni utemeljila,« so zapisali.
Obe štipendiji spodbujata izobraževanje, a sta po mnenju DOS in ŠOS v osnovi namenjeni različnim ciljnim skupinam ter namenom. Zoisova štipendija spodbuja dosežke, saj se dodeli prosilcem z visokim šolskim uspehom in vsaj enim izjemnim dosežkom.
Državna štipendija pa lajša stroške izobraževanja tistim z nizkimi dohodki. Štipendist, ki prejema državno štipendijo, lahko pridobi dodatek za uspeh od 17,408 do 40,96 evrov, kar pa je manj od zneska, ki bi ga prejel s hkratno Zoisovo štipendijo.
Foto: Green Chameleon / Unsplash
Dijaki ter študenti se odpovejo ali nagradi za uspeh ali pomoči
V DOS in ŠOS menijo, da je nepravično in nesprejemljivo, da se morajo dijaki ter študenti, ki so tako nadarjeni kot socialno ogroženi, odpovedati eni od štipendij. »Češ, ali te nagradimo, ker si uspešen, ali pa ti pomagamo, ker si reven. Oboje hkrati ne gre,« so pristavili.
Vlado, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zato pozivajo, da v državni zbor posredujejo predlog spremembe Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1), ki bo omogočil hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije.
Natančneje pozivajo, da v 8. členu zakona v tretjem odstavku dodajo novo alinejo » – državne štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami.«
