Ocena filma: Črni telefon

0

Črni telefon (The Black Phone) je grozljivka režiserja Scotta Dericksona. V glavnih vlogah zaigrajo Ethan Hawke, Mason Thames in Madeleine McGraw. Gre za zgodbo serijskem morilcu iz 70. stoletja, ki v predmestju Denverja preži na otroke. Črni telefon je še eden v vrsti filmov, ki prikazuje kakovost grozljivk/srhljivk leta 2022.

Črni telefon vrača Scotta Dericksona v žanr grozljivke

Režiser Scott Derickson je pred skoraj dvemi desetletji požel dobršno mero navdušenja, ko je posnel film Hudič v Emily Rose (The Exorcism of Emily Rose). Leta 2008 je režiral predelavo filma Dan, ko je obstala Zemlja (Day the Earth Stood Still) in za nadaljnja štiri leta poniknil. Vrnil se je v velikem slogu, saj je leta 2012 izšla ena najboljših grozljivk vseh časov. Poguba oziroma Sinister v izvirniku je delo prijateljev, Scotta Dericksona in C. Roberta Cargilla, sodelujeta tudi pri tokratnem filmu. Po večletnem odmoru od režiranja grozljivk, filma Reši nas hudega ni vredno omenjati, se je lotil Marvelova Doktor Stranga. Pet let smo čakali in že ime režiserja in scenarista Cargilla je bil dovolj velik razlog za ogled. Dejstvo, da je lahko ta film posnel zato, ker je zavrnil režiserski stolček v filmu Doktor Strange v Multivesolju norosti, je prečudovita novica v smislu puščanju režiserjem snemanje njihovega filma.

Ko nekdo posname tak film, kot je Poguba, je vredno čakati na njegovo naslednje delo (poglejmo primer M. Night Shyamalana). In ko se izve, da bo serijskega morilca, ki preži na otroke, igral Ethan Hawke? Čaka se samo še ogled.

Črni telefon je primerna zmes trilerja, grozljivke in paranormalnega
Črni telefon je primerna zmes trilerja, grozljivke in paranormalnega Foto: on blackphone

Črni telefon je dokaj preprosta zgodba

Trinajstletnega Finneya v predmestju Denverja ugrabi serijski morilec in ga zaklene v sobo, kjer na steni stoji telefon. Kdor si pred ogledom filma ni ogledal napovednikov ne bo pričakoval določenih segmentov. Mnogi filmi, nenazadnje Moški, paranormalnega aspekta ne znajo kakovostno implementirati zaradi različnih razlogov. Črni telefon ni tak, saj je temelj filma dodobra zacementiran in ne pusti niti odstotka slabe izpeljave. Razmerja likov so odlično razdelana, življenje sestre Meg in brata Finneya (McGraw in Thames) je težko in naporno. Vse od alkoholičarskega in nasilnega očeta do pretepanja v šoli, kjer slednje velja le za Finneya. Njun odnos med seboj nosi prvo polovico filma, drugo polovico pa njun igralski talent, ki celoten film postavi na ramena in zlahka popelje preko cilja na mestih za medaljo. Morgan Thames in Madeleine McGraw sta v svojih vlogah odlična, jeziček na tehtnici pa še bolj nagneta v smer kakovosti otroških igralcev.

Mason Thames in Madeleine McGraw sta mladi zvezdi filma Črni telefon
Mason Thames in Madeleine McGraw sta mladi zvezdi filma Črni telefon Foto: on blackphone

Film postopoma zvišuje napetost in pri tem strpno vzpostavlja razmerja moči in tudi paranormalnega. Skozi vez z očetom in preminulo mamo lahko gledalci najdemo nekaj malih nasvetov in sledi za tretji del filma. Več žrtev kot ugrabi, bolj nestrpno pričakujemo nadaljevanje filma. Tu nastopi Ethan Hawke kot zamaskirani serijski morilec (The Grabber) in ponudi srhljivo predstavo v najboljšem smislu te besede. Črni telefon se ne ukvarja z vprašanjem njegovih namenov in predzgodbe, ampak nam ponudi le srhljivega morilca. Tokrat z masko!

Že dolgo ni bilo kakovostnega morilca z masko, ki je prav tako velik del osebnosti, kot osebnost sama. Prilagaja se njegovemu razpoloženju in če smo nekoliko simbolični predstavlja alegorijo alkoholičarskega in nasilnega očeta, kjer otroka ne vesta, katero razpoloženje bo oblekel oče po prespani noči pitja. Ker se morilca tako dejansko ne vidi, je pomembno, da vse prinese z glasom in podobo. Ker gre za Ethana Hawka, tu ni skrbi temveč zgolj uživanje v odlični igri.

Ethan Hawke v filmu Črni telefon vrača morilca z masko
Ethan Hawke v filmu Črni telefon vrača morilca z masko Foto: on blackphone

Ko Črni telefon predstavi telefon se prične tisto kar film v začetku zelo na hitro ošvrkne, saj smo takrat pozorni na trenutke, ki jih v novejših filmih ne vidimo pogosto. Paranormalni trenutki so narejeni všečno in implementirani tako, kot bi si želeli – brez večjega začudenja. Jump-scare trenutki se gradijo postopoma in niso povlečeni iz najtemnejših trenutkov in z dodano pomočjo zvoka. Ni jih veliko, a ko nastopijo, so učinkoviti in filmu primerni. Grotesknih prizorov ni veliko, a je tudi tu zgodba ista, kot pri strašljivih prizorih. Ko nastopijo, nosijo svojo vlogo. Film si je svoj rejting R prislužil predvsem s kletvicami, ki so pogosto prav bizarno smešne in poskrbijo za nekaj zabavnih trenutkov v prvi polovici filma.

Črni telefon je film vreden ogleda

Črni telefon je grozljivka, srhljivka ali triler, odvisno od našega dojemanja sivega območja vsakega od žanrov. V prvi vrsti je kakovosten film, ki pokaže kako dobri so ti žanrski filmi v letu 2022. Scott Derickson in C. Robert Argille sta ustvarila napet in srhljiv film, ki je v svoji osnovi zelo preprosta zgodba. Črni telefon je že videna zgodba, ki je izpeljana na visoki ravni.

Black Phone - trailer

Zakaj nas vročina naredi zaspane?

0

Nevrobiologi so ugotovili, da so sadne mušice vnaprej programirane za dremež sredi dneva.

V najbolj vročih poletnih dneh se ti lahko zgodi, da sredi dneva zaspiš. V nekaterih delih sveta je kulturna norma, da se v najtoplejših urah dneva načrtuje siesta in se zaprejo podjetja. Izkazalo se je, da za tem morda stoji biologija in ne le kultura.

Kaj se dogaja z našim telesom ob vročih poletnih dneh?

Temperatura vpliva na celotno človekovo vedenje, od prehranjevanja in ravni aktivnosti do ciklov spanja in budnosti. Morda poleti težje zaspimo in počasneje vstanemo iz postelje v hladnejših jutrih. Vendar povezave med senzoričnimi nevroni in nevroni, ki nadzorujejo ta cikel, ne razumemo povsem.

Nevrobiologi univerze Northwestern so odkrili nekaj namigov o tem, kaj se dogaja. V novi študiji so raziskovalci ugotovili, da so sadne mušice vnaprej programirane za dremež sredi dneva.

»Spremembe temperature močno vplivajo na vedenje tako pri ljudeh kot pri živalih in živalim nudijo znak, da je čas, da se prilagodijo spreminjajočim se letnim časom,« je dejal Marco Gallio, izredni profesor nevrobiologije na Weinberg College of Arts and Sciences. »Učinek temperature na spanje je lahko precej ekstremen, saj se nekatere živali odločijo, da bodo prespale celo sezono – pomislite na hibernirajočega medveda –, vendar posebna možganska vezja, ki posredujejo interakcijo med temperaturo in centri za spanje, ostajajo v veliki meri neznana.«

Gallio je vodil študijo in dejal, da so sadne mušice še posebej dober model za preučevanje velikih vprašanj, kot sta zakaj spimo in kaj spanje naredi za možgane, saj ne poskušajo prekiniti instinkta na enak način, kot to počnemo ljudje, ko na primer delamo vse noči. Raziskovalcem omogočajo tudi preučevanje vpliva zunanjih dejavnikov, kot sta svetloba in temperatura, na celične poti.

girl, sleep, field
Temperatura vpliva na celotno človekovo vedenje.
Foto: cuncon iz Pixabay

Celice, ki ostanejo dlje časa prižgane

V članku so prvič identificirani receptorji za absolutno toploto v mušičji glavi, ki se odziva na temperature nad približno 25 stopinj Celzija, kar je mušičina najljubša temperatura. Izkazalo se je, da je običajna laboratorijska sadna mušica (Drosophila) s tesnim sodelovanjem z ljudmi kolonizirala skoraj ves planet. Ni presenetljivo, da se tudi njena najljubša temperatura ujema s temperaturo mnogih ljudi.

Tako kot so pričakovali, so raziskovalci ugotovili, da so možganski nevroni, ki sprejemajo informacije o vročini, del širšega sistema, ki uravnava spanje. Ko je vročinski krog, ki poteka vzporedno s hladnim krogom, aktiven, ciljne celice, ki spodbujajo opoldanski spanec, ostanejo aktivne dlje. Posledica tega je povečanje opoldanskega spanja, ki muhe zadrži pred najbolj vročim delom dneva.

Študijo je omogočila desetletna pobuda, v okviru katere je bil izdelan prvi dokončan zemljevid živčnih povezav pri živali (muhi), imenovan connectome. S connectomom imajo raziskovalci dostop do računalniškega sistema, ki jim pove vse možne možganske povezave za vsako od ~100.000 možganskih celic muhe. Vendar morajo raziskovalci tudi s tem izjemno podrobnim zemljevidom še vedno ugotoviti, kako informacije v možganih prehajajo iz točke A v točko B. Ta članek pomaga zapolniti to vrzel.

Različna vezja za vroče in hladne temperature so po mnenju Gallija smiselna, saj »imajo lahko vroče in hladne temperature precej različne učinke na fiziologijo in vedenje,« je dejal. Ta ločitev lahko odraža tudi evolucijske procese, ki temeljijo na toplotnih in hladnih ciklih na Zemlji. Na podlagi tega dela je na primer mogoče raziskati možnost, da so možganski centri za spanje pri ljudeh neposredno usmerjeni v posebno senzorično vezje.

girl, sea, beach
Vroče in hladne temperature imajo precej različne učinke na fiziologijo in vedenje. Foto: Ana_J iz Pixabay

Nadaljnje raziskave v povezavi spanca in vročine

Galliova ekipa upa, da bo v nadaljevanju ugotovila skupne tarče hladnega in vročega vezja ter tako odkrila, kako lahko vsako od njiju vpliva na spanje.

»Identificirali smo en nevron, ki bi lahko bil mesto integracije učinkov vroče in hladne temperature na spanje in aktivnost pri drosophili,« je dejal Michael Alpert, prvi avtor članka in podoktorski raziskovalec v Gallijevem laboratoriju. »To bi bil začetek zanimivih nadaljnjih študij.«

Gallio je dodal, da ekipo zanima preučitev dolgoročnih učinkov temperature na vedenje in fiziologijo, da bi razumeli vpliv globalnega segrevanja in preverili, kako prilagodljive so vrste na spremembe. »Ljudje se lahko odločijo za popoldanski dremež na vroč dan in v nekaterih delih sveta je to kulturna norma, toda kaj izberete in kaj je v vas programirano? Seveda pri mušicah to ni kultura, tako da v resnici lahko obstaja zelo močan temeljni biološki mehanizem, ki ga pri ljudeh spregledamo.«

Mixed race woman relaxing lying on the grass
Siesta ni le kulturna norma.
Foto: Pheelings Media iz iStock

Youtube je najbolj uporabljena platforma za podcaste

0

Youtube vedno bolj pridobiva moč v svetu podcastov. Luminate je izprašal 3000 ameriških podcast poslušalcev, starejših od 13 let in ugotovil, da je Youtube najbolj uporabljena platforma za podcaste. 78 % izprašanih je izjavilo, da uporabljajo brezplačno verzijo platforme zaradi podcastov. To jo postavi pred velikane, kot sta Spotify in Apple Podcasts.

YouTube na prvem mestu pri podcastih

Cumulus je poročal enako maja – Youtube je Spotifyu ukradel prvo mesto. Luminate se je posvetil tudi preferencam poslušalcev in ugotovil, zakaj Youtube postaja tako popularen.

radio interview, podcast recording - business people talking in broadcasting studio
Foto: ronstik iz iStock

Zakaj Youtube pridobiva popularnost?

Zanimanje za video podcaste je vedno večje, kar je velik dejavnik pri vzponu popularnosti Youtuba. Sicer je poslušanje še vedno glavni način spremljanja podcastov – 83 % anketirancev trdi, da še vedno poslušajo svoje podcaste, vendar pa jih 53 % pravi, da podcaste radi gledajo. Spotify in Apple sicer tudi podpirata video podcaste, vendar je Youtube še vedno standard v tem svetu.

Skoraj dve tretjini izprašanih je reklo, da je cena prav tako pomemben dejavnik pri izboru podcast platforme. 56 % pa trdi, da je preprost način uporabe tudi pomemben. Spotify in Apple Podcasts sta sicer brezplačni in enostavni platformi, venndar Youtube deluje tako kot Google iskalnik. Uporabniki ga že uporabljajo za druge stvari, torej zakaj ne bi še za podcaste?

microphone, audio, recording
Foto: TheAngryTeddy iz Pixabay

Katere živali najbolje prenašajo podnebne spremembe?

0

Ekstremne vremenske razmere, kot so dolgotrajne suše in obilne padavine, postajajo vse pogostejše zaradi naraščanja povprečne svetovne temperature – in v prihodnjih desetletjih se bodo le še poslabšale. Kako se bodo odzvali ekosistemi našega planeta in kako se bodo živali prilagodile podnebnim spremembam?

Živali z manj potomci so bolj odporne na podnebne spremembe

Nova študija raziskuje, kako se različni sesalci odzivajo na podnebne spremembe. Živali, ki živijo dolgo in/ali imajo manj potomcev, kot so medvedi in bizoni, so bolj odporne kot majhne živali s kratko življenjsko dobo, kot so miši in lemingi.

Študije se je lotili biolog John Jackson z Univerze v Oxfordu, skupaj s kolegoma biologoma Christie Le Coeur z Univerze v Oslu in Owenom Jonesom z Univerze Južne Danske avtor študije.

moose, forest, nature
Živali z manj potomci so bolj odporne na podnebne spremembe.
Foto: Wildfaces iz Pixabay

Vročino najbolje prenašajo …

V študiji so avtorji analizirali podatke o nihanju populacij 157 vrst sesalcev z vsega sveta ter jih primerjali z vremenskimi in podnebnimi podatki iz časa, ko so bili podatki o živalih zbrani. Za vsako vrsto je na voljo deset ali več let podatkov.

Analiza jim je omogočila vpogled v to, kako so se populacije živalskih vrst spopadale v času ekstremnih vremenskih razmer. Ali so živali postale številčnejše ali manj številčne? Ali so imele več ali manj potomcev?

»Vidimo jasen vzorec: Živali, ki živijo dolgo in imajo malo potomcev, so ob ekstremnih vremenskih razmerah manj ranljive kot živali, ki živijo kratek čas in imajo veliko potomcev. Primeri so lame, dolgo živeči netopirji in sloni v primerjavi z mišmi, oposumi in redkimi močeradi, kot je woylie,« je dejal Owen Jones.

elephant, animal, safari
Živali, ki živijo dolgo in imajo malo potomcev, so ob ekstremnih vremenskih razmerah manj ranljive kot živali, ki živijo kratek čas in imajo veliko potomcev.
Foto: ajoheyho iz Pixabay

Manj prizadete živali zaradi ekstremnih vremenskih razmer

Višje temperature se pojavljajo pri afriškem slonu, sibirskem tigru, šimpanzu, netopirju velikem podkovnjaku, lami, vikunji, belem nosorogu, medvedu grizliju, ameriškem bizonu, klipspringerju in Schreiberjevem netopirju.

Bolj prizadete živali zaradi ekstremnih vremenskih razmer

Trdovratna miš, kanadski leming, tundrska voluharica, arktična lisica, polarni kozliček, stoka, navadni škrjanec, voluharica, arktična veverica.

Velike, dolgožive živali se bolje spopadajo z razmerami, kot je dolgotrajna suša; njihova sposobnost preživetja, razmnoževanja in vzgoje potomcev ni tako prizadeta kot pri majhnih, kratkoživečih živalih. Svojo energijo lahko na primer vložijo v enega potomca ali pa preprosto počakajo na boljše čase, ko razmere postanejo težavne.

Po drugi strani pa so pri majhnih kratkoživih glodavcih kratkoročne populacijske spremembe bolj ekstremne. V primeru dolgotrajne suše lahko na primer hitreje izginejo veliki deli njihove prehranske baze: žuželke, cvetovi, plodovi, in ostane jim lakota, saj imajo omejene zaloge maščob.

mouse, rodent, cute
Pri majhnih kratkoživih glodavcih so kratkoročne populacijske spremembe bolj ekstremne.
Foto: Alexas_Fotos iz Pixabay

Tudi populacije teh malih sesalcev lahko doživijo razcvet, ko se razmere izboljšajo, saj lahko v nasprotju z velikimi sesalci proizvedejo veliko potomcev.

Ni isto kot tveganje izumrtja

»Ti mali sesalci se hitro odzovejo na ekstremne vremenske razmere, kar velja v obe smeri. Njihove občutljivosti na ekstremne vremenske razmere zato ne smemo enačiti s tveganjem izumrtja,« je dejal John Jackson.

Sposobnost živalske vrste, da se upre podnebnim spremembam, ne sme biti osamljena pri ocenjevanju ranljivosti vrste za izumrtje. »Uničevanje habitatov, lovljenje, onesnaževanje in invazivne vrste so dejavniki, ki ogrožajo številne živalske vrste – v mnogih primerih celo bolj kot podnebne spremembe,« je poudaril.

Živali, o katerih ne vemo veliko

Študija raziskovalcev ne omogoča le vpogleda v to, kako se teh posebnih 157 vrst sesalcev odziva na podnebne spremembe tukaj in zdaj. Študija lahko prispeva tudi k boljšemu splošnemu razumevanju, kako se bodo živali na planetu odzvale na nenehne podnebne spremembe.

»Pričakujemo, da bodo podnebne spremembe v prihodnosti prinesle več ekstremnih vremenskih razmer. Živali se bodo morale s temi ekstremnimi vremenskimi razmerami spopadati tako, kot so se vedno. Zato naša analiza pomaga napovedati, kako se bodo različne živalske vrste odzvale na prihodnje podnebne spremembe na podlagi njihovih splošnih značilnosti – tudi če imamo omejene podatke o njihovih populacijah,« je dejal Owen Jones.

Primer je woylie, redek avstralski močerad. Biologi o tej vrsti ne vedo veliko, ker pa ima podoben način življenja kot miši – je majhna, živi kratek čas in se hitro razmnožuje – je mogoče predvideti, da se bo na ekstremne vremenske razmere odzvala podobno kot miši.

Celotni ekosistemi se bodo spremenili

»Na enak način obstaja veliko živalskih vrst, o katerih ne vemo veliko, vendar lahko zdaj predvidimo njihov odziv,« je pojasnil John Jackson.

Raziskovalci tako pričakujejo, da je sposobnost različnih živalskih vrst, da se prilagodijo podnebnim spremembam, povezana z njihovo življenjsko strategijo, kar nam lahko pomaga pri napovedovanju ekoloških sprememb.

Ker se zaradi podnebnih sprememb spreminja ustreznost habitatov, se bodo vrste morda prisiljene preseliti na nova območja, saj bodo stara postala neprimerna. Ti premiki so odvisni od življenjskih strategij vrst in imajo lahko velik vpliv na delovanje ekosistemov.

leopard, animal, safari
Sposobnost različnih živalskih vrst, da se prilagodijo podnebnim spremembam, je povezana z njihovo življenjsko strategijo. Foto: designerpoint iz Pixabay

Poslovil se je Jože Mencinger, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani

0

V 82. letu starosti se je poslovil prof. dr. Jože Mencinger. Ekonomist, profesor, politik in dvakratni rektor Univerze v Ljubljani je imel pestro akademsko kariero. Jože Mencinger je bil zaslužni profesor, ki je v slovenskem prostoru pustil velik pečat na več področjih delovanja.

Jože Mencinger je za seboj pustil velik pečat

Že leta 1964 je diplomital iz prava na Univerzi v Ljubljani, dve leti kasneje pa magistriral na Univerzi v Beogradu. Med letoma 1969 in 1971 je pri nobelovem nagrajencu Lawrenceu R. Kleinu študiral na Univerzi Pensilvanije. Z doktorsko disertacijo je doktorat znanosti pridobil leta 1975. V kariernem življenju je že leta 1967 postal asistent, docent leta 1977, izredni profesor leta 183 in štiri leta za tem še redni profesor na katedri za pravno-ekonomske vede na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 1998 in 2005 je bil v dveh mandatih tudi rektor Univerze v Ljubljani. Pred enajstimi leti je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Skozi leta je gostoval kot gostujoči profesor, znanstvenik in predavatelj po univerzah po svetu. Deloval je tudi v slovenski politiki kot podpredsednik in minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi.

Za konec misel, ki jo je v njegovo slovo delila Univerza v Ljubljani: »Sam sem prepričan, da je dobro izobraževanje mogoče le z njegovo trdno povezanostjo z raziskovanjem. Samo raziskovalno delo univerzitetnih učiteljev omogoča prilagajanje izobraževanja novim dosežkom in potrebam, predvsem pa izpolnjevanju temeljne funkcije univerze – oblikovanje človeka, ki je sposoben razumeti, razmišljati in stvari povezovati.«

Snapchat poravnal večmilijonsko tožbo glede zasebnosti

0

Snap, matično podjetje Snapchata, je doseglo poravnavo v višini 35 milijonov dolarjev v kolektivni tožbi v zvezni državi Illinois. Tožba navaja, da so Snapchatovi filtri in leče kršili zakon o zasebnosti biometričnih podatkov (BIPA) v Illinoisu.

Tudi uporabniki so lahko upravičeni do dela poravnave

Uporabniki Snapchata v Illinoisu, ki so uporabljali leče in filtre aplikacije od 17. novembra 2015 do prejšnje srede, so lahko upravičeni do dela poravnave. Posamezna izplačila naj bi znašala med 58 in 117 dolarjev. Čeprav mora znesek poravnave novembra še prestati končno obravnavo za odobritev, lahko uporabniki, ki menijo, da so do nje upravičeni, vložijo zahtevek na spletu.

iphone, smartphone, social media
Posamezna izplačila naj bi znašala med 58 in 117 dolarjev.
Foto: MrJayW iz Pixabay

Snap zanika, da bi objektivi kršili zakon BIPA

Tiskovni predstavnik družbe Snap je za TechCrunch v elektronskem sporočilu povedal, da družba za družbene medije zanika, da bi objektivi kršili zakon BIPA, in poudaril, da objektivi ne zbirajo biometričnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za identifikacijo določene osebe.

Tiskovni predstavnik je za TechCrunch podal naslednjo izjavo:

Snap še naprej odločno zanika, da objektivi kršijo zakon BIPA, ki je bil zasnovan tako, da zahteva obvestilo in soglasje pred zbiranjem biometričnih podatkov, ki se uporabljajo za identifikacijo oseb. Globoko cenimo zasebnost naše skupnosti in Snapchat Lenses ne zbirajo biometričnih podatkov, ki bi se lahko uporabili za identifikacijo določene osebe, ali za identifikacijo obraza. Objektive je na primer mogoče uporabiti za prepoznavanje očesa ali nosu kot dela obraza, ne morejo pa prepoznati očesa ali nosa kot pripadajočega določeni osebi. Poleg tega se tudi omejeni podatki, ki se uporabljajo za delovanje leč, nikoli ne pošljejo v Snapove strežnike – podatki nikoli ne zapustijo uporabnikove mobilne naprave. Čeprav smo prepričani, da objektivi Lenses ne kršijo zakona BIPA, smo iz previdnosti in kot dokaz naše zavezanosti zasebnosti uporabnikov v začetku tega leta za Snapchatterje v zvezni državi Illinois uvedli obvestilo o soglasju v aplikaciji.

Chicago, IL, June 15, 2017: Young woman checks her phone while walking, downtown Chicago. Cell phones are ubiquitous in the city, and many people text and check social media while walking or commuting
Snap še naprej odločno zanika, da objektivi kršijo zakon BIPA.
Foto: Page Light Studios iz iStock

Zapletli so se tudi Facebook TikTok in Google

Zakon o zasebnosti v Illinoisu je zapletel tudi druge tehnološke velikane, vključno s Facebookom, TikTokom in Googlom. Pred kratkim je zvezni sodnik v Illinoisu dokončno odobril poravnavo za 92 milijonov dolarjev vredno skupinsko tožbo s podjetjem TikTok. Tožba je trdila, da je TikTok z nezakonitim zbiranjem biometričnih podatkov uporabnikov in njihovo izmenjavo s tretjimi osebami kršil tako zvezno zakonodajo kot zakon BIPA zvezne države Illinois.

Google se je v začetku leta strinjal, da bo plačal 100 milijonov dolarjev za poravnavo skupinske tožbe v zvezni državi Illinois zaradi funkcije prepoznavanja obrazov v storitvi Google Photos. Tožba je trdila, da je podjetje s funkcijo Face Grouping v storitvi Google Photos kršilo zakon BIPA. Lani je moral Facebook zaradi kršitve zakona BIPA plačati 650 milijonov dolarjev. Tožba je trdila, da je Facebookova praksa označevanja ljudi na fotografijah s prepoznavanjem obrazov brez njihovega soglasja kršila državni zakon.

internet, whatsapp, smartphone
Zakon o zasebnosti v Illinoisu je zapletel tudi druge tehnološke velikane.
Foto: LoboStudioHamburg iz Pixabay

Joker Out razgreli s »Katrino«!

0

Slovenska shagadelic rock n’ roll-a senzacija Joker Out je kmalu po izidu prvenca Umazane misli in dveh razprodanih koncertih v ljubljanski Cvetličarni napovedala izid svojega drugega studijskega albuma. Zdaj so v pričakovanju razprodanega koncerta v Križankah oboževalcem podali novo pesem.

Joker Out razgreli oboževalce s pesmijo Katrina

Ta prihaja, na veselje oboževalcev, že kmalu. Naslovili so ga »Demoni«. Zadnjega avgusta ga bo mogoče slišati v digitalni obliki na vseh pretočnih platformah. Prvič pa ga bodo javnosti v živo predstavili 9. septembra na že razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah, kjer bo na voljo tudi v obliki zgoščenke. Na njem bo 10 novih pesmi, tudi dve v srbskem jeziku.

Za uverturo nam je peterica ponudila prvi singel »Katrina«. »Pesem govori o destruktivnosti, h kateri se ljudje vedno znova vračamo, tako v ljubezni, kot življenju nasploh. Čeprav se zavedamo posledic, ki jih to prinaša, ne znamo reči ne. Zvočno pa je skladba eksplozivni pok, s katerim naznanjamo bolj zrelo in nadgrajeno obliko našega prepoznavnega shagadelic rock n’ roll-a, ki ga v še večjem odmerku prinaša nova plošča,« so o novosti povedali Jokerji.

Skupina Joker Out.
Foto: Mark Pirc

Pod video se ponovno podpisuje Mark Pirc, ki s svojo ekipo Studio 7 skrbi za celostno podobo benda. Spot je bil zaradi številnih obveznosti mladih glasbenikov posnet v zelo kratkem času, pretežno v studiu v Kočevju in na ljubljanskih ulicah. Kot dodaja režiser Mark je trashy pristop ustrezal tudi estetiki, ki so jo želeli prikazati: »Tršo zvočno sliko smo podkrepili z dinamičnim črno-belim spotom, ki vas bo med gledanjem vsaj nekajkrat ujel nepripravljene.«

Kdo je usodna ženska, ki je navdihnila novo pesem?

Pevec Bojan, ki je avtor besedila in glasbe, se ob tem vprašanju le skrivnostno namuzne: »Ne bom vam povedal kdo je Katrina, bo pa ona ob poslušanju pesmi vedela kdo je.« Dodajajo še, da Katrina kot ime v resnici ne pomeni nobene specifične osebe.

Pevec Bojan.
Foto: Mark Pirc

Kaj pravi občinstvo?

Oboževalci so mnenja, da gre za bolj odrasel rockovski zvok, za razliko od prejšnjih pesmi. »Vsega po malem, slišati je nekaj novega. Potegne te refren, ujameš se v besedilu. Morda nekoliko spomni na Arctic Monkeys in The Neighbourhood.«

Skupina tudi poleti ni počivala, poleg vseh šolskih in ustvarjalnih obveznosti so večino časa namenili ustvarjanju svojega drugega albuma. Julija so nastopili na festivalu Exit v Novem Sadu in ena od njihovih dolgoročnih usmeritev je redno koncertiranje v regiji.

Koncert Joker Out v Križankah je razprodan
Koncert Joker Out v Križankah je razprodan Foto: on joker out

Joker Out – Katrina

Joker Out - Katrina (Official Video)

 

Mladi Slovenec z zlato medaljo na mednarodni računalniški olimpijadi

0

Benjamin Bajd je je na mednarodni računalniški olimpijadi Sloveniji priboril prvo zlato medaljo na tem tekmovanju. Na 34. mednarodni računalniški olimpijadi, na kateri je v konkurenci 88. držav sodelovalo 349 dijakov, je član ekipe štirih slovenskih dijakov Benjamin Bajd osvojil odličje. To je prvo odličje za Slovenijo.

Slovensko zlato na Mednarodni računalniški olimpijadi

Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so naše barve v Yogyakarti zastopali Benjamin Bajd (Gimnazija Kranj) in Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka), ki se programiranja učita v Zavodu za računalniško izobraževanje (ZRI), Matija Likar (II. gimnazija Maribor) in Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija). V enem tednu so imeli mladi programerji s celega sveta dva tekmovalna dneva, kjer so programirali po pet ur. Največ znanja sta pokazala kitajska programerja, ki sta si delila prvo mesto.

Slovensko ekipo je v Indoneziji spremljal vodja ekipe in mentor, Marko Poženel.

Rezultate mladih programerjev iz celega sveta si lahko ogledaš na spletni strani IOI 2022.

Koper ima novo avtobusno postajo

0

Po več kot 40 letih je Koper v torek otvoril novo avtobusno postajo. Uredili so 14 pokritih peronov, sanitarije, čakalnico za potnike. Celotna naložba je vredna 2,3 milijona evrov. Kakšna je nova avtobusna postaja v Kopru izveš v nadaljevanju prispevka.

Koper ponosen na novo avtobusno postajo

Avtobusno postajo so začeli graditi lani poleti. Ponuja 14 avtobusnih peronov, pritlični objekt z gostinsko ponudbo in blagajno za nakup vstopnic ter inovativne samočistilne javne sanitarije, kot prve v Sloveniji.

»Končno lahko rečemo, da smo ponosni na avtobusno postajo, na katero še včeraj nismo mogli biti. Vesel sem, da smo uredili tudi ta del, in še kakšno novo vstopno točko bo treba tudi urediti,« je povedal v torek Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper.

»Postaja je moderno tehnično opremljena, zgrajena po najvišjih standardih, digitalizirana, tako da mi se zelo veselimo, da čim prej to zadevo tudi spravimo v življenje,« je povedal David Perko, komercialni direktor skupine Arriva.

Postaja je elipsaste oblike

Poseben izziv za arhitekte je bila majhna parcela. Postaja je elipsaste oblike. »Dve elipsi in najboljša možnost izvedbe tako peš kot tudi avtomobilskega, avtobusnega prometa,« je povedala arhitektka Vanda Žunić.

Nekateri so skeptični do funkcionalnosti in oblike postaje, saj naj ta čakajočih ne bi dobro ščitila pred sunki burje in dežjem. Občina očitke zavrača in pravi, da so zunanje klopi opremili s stekleno zaščito, ki bo potnike varovala pred vetrom. »Zunanjo podobo avtobusne postaje je narekovala želja po enostavnosti in funkcionalnosti,« dodajajo v občini.

Na modernem območju je še dolgotrajana železniška postaja

Na tem območju je tudi dotrajana železniška postaja. Občina in tudi potniki si želijo celostne obnove tega območja. »Objekt je v lasti Slovenskih železnic, mi smo jih nekajkrat že kontaktirali, nekaj projektov je baje pripravljenih. Železnice čakajo na finance in na čas, da lahko to izpeljejo, upam, da se bo to zgodilo čim prej. Naj bo to spodbuda, da se zgodi,« je povedal Bržan.

Pod okriljem naložbe je občina uredila še postajo za mestna kolesa in urbano opremo ter parkirišče s tremi mesti za kratkotrajno parkiranje avtobusov in deset postajališč za taksi vozila. Po besedah koprskega župana bodo v prihodnje na tem območju potnikom ponudili tudi možnost kombiniranja različnih prevoznih sredstev. »Avtobusa in vlaka, javnega potniškega prometa in mestnih koles, središče mesta pa želimo približati tudi z brezplačnimi vožnjami z električnimi vozili,« napoveduje.

Satelitski internet Starlink v Sloveniji: Komu je namenjen in ali se izplača?

0

V Sloveniji je od maja letos na voljo tudi satelitski internet Starlink podjetja SpaceX, katerega lastnik je Elon Musk. Slovenija spada v 32 držav, ki so na novo dobile možnost priklopa satelitskega interneta. Koliko stane Starlink v Sloveniji? Kaj ponuja Starlink in kaj sploh je? Odgovore na ta vprašanja izveš v prispevku, kjer ugotoviš tudi, če je Starlink zate.

Muskov internet že v Sloveniji, cena Starlinka pa…

Za uporabo Starlink satelitskega interneta potrebujemo dvoje. Starlink satelitsko in komunikacijsko opremo ter naročnino na Starlink storitev. Oprema se plača v enkratnem znesku in znaša 644 evrov. Poštnina v Slovenijo stane še dodatnih 84 €. Mesečna naročnina na klasično Starlink storitev pa je 99 €. Starlink omogoča internetno hitrost do 150 Mb/s in relativno nizko latenco od 20 do 40 ms. To pomeni, da se zakasnitveni čas trenutno giblje med 20 in 40 milisekundami.

Elon Musk si je Starlink zamislil kot globalni internet, ki naj bi pomagal tudi predelom sveta, kjer je zemeljska infrastruktura manj razvita. Po svetu namreč kljub prepričanju obstaja veliko delov, kjer nimajo dostopnega interneta. Satelitski internet bi zahteve po izgradnji infrastrukture zaobšel in internet bi bil dostopen tudi na manj razvitih območjih.

Kljub načrtu je Starlink najbolj dostopen v že razvitih državah, kot so ZDA in večji del Evrope. V Evropi ga nima le manjši del Balkana (Srbija, BiH, Albanija, Črna gora in Kosovo) ter Norveška, Finska, Islandija in Švedska. Medtem Starlinka ni v Afriki, v Južni Ameriki ga imata za zdaj le Čile in Brazilija. Kljub temu pri podjetju obljubljajo, da bo satelitski internet v naslednjih dveh letih dostopen skoraj celotnemu svetu.

Futuristic Conceptual Photo. Startup Concept. Rocket Take-off  and Released from Digital Tablet to Space. Mission to Moon. Symbol of Success
Foto: BlackSalmon iz iStock

Za koga? Kaj so + in – Starlinka v Sloveniji?

V osnovi je satelitski internet namenjen uporabnikom, ki nimajo dostopa do stacionarnega interneta, in tistim, ki imajo dostop, a je internet zelo počasen. Tako bo v Sloveniji prav prišel na bolj ruralnih območjih ali različnih kočah, kjer svoj prosti čas preživljajo ljudje, željni oddiha. To seveda pride v poštev, če si boste lahko privoščili mesečno naročnino, ki gotovo ni nizka. A za tiste, ki imajo poleg svojega doma tudi počitniško hiši v hribih, denar najverjetneje ne bo problem.

Kljub temu je Starlink dobra naložba za že prej omenjene ljudi, ki preprosto nimajo dostopa do stacionarnega interneta. V primeru, da imate druge možnosti za internet, boste iz preprostega razloga najbrž izbrali njih.

To je cena, ki v Ameriki velja za ugodno in tekmovalno na nakopičenem trgu, pri nas pa izstopa. Vsi telekomunikacijski ponudniki imajo namreč dosti nižje cene, ki jih ponujajo v trojnih paketih. Do težav bi prišlo tudi v primeru, da se v Ljubljani kar naenkrat znajde veliko število uporabnikov Starlinka, saj bi to internet upočasnilo.

Tako je Starlink kljub ideji, da dostop do interneta ponudi tistim, ki ga prej niso imeli, vsaj pri nas na trg prišel kot draga »igračka« za tiste, ki ga ne potrebujejo, a si ga lahko privoščijo. Česa drugega od ustvarjalcev Tesle, tako ali tako ni bilo pričakovati.