Istrska vinska kraljica Nika Glavina: »Vino je umetnost in tako ga moraš tudi doživljati«

Aprila je slovenska Istra dobila novo vinsko kraljico, ki bo krono nosila naslednji dve leti. Za 10. vinsko kraljico slovenske Istre je bila okronana Nika Glavina iz vinske kleti Santomas v Šmarjah v okolici Kopra. Za vinogradništvo in vinarstvo jo je navdušil nono Ludvik Nazarij Glavina, ki je v preteklem letu tudi sam nosil krono, in sicer kot kralj refoška. Nika je že 6. generacija v družini, ki se bo ukvarjala s tovrstno dejavnostjo.

Vinsko kraljico slovenske Istre od leta 2007 izbira Društvo vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre. Kandidatke prihajajo iz vinskih kleti in skušajo komisijo prepričati s splošno razgledanostjo, poznavanjem regije, vin in vinogradov. Nika, sicer absolventka na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, je komisijo prepričala z znanjem, ki ga je pridobila z delom v Santomasu.

Pogovarjali sva se o njeni viziji glede vina v Istri, vinski kleti Santomas, vlogi kraljice, katero je njeno najljubše in vino in katerega si ne nalije rada.

Stolp z dvema zastavama na posesti Santomas
Posest Santomas l Foto: Sabina Zorman

Ob prihodu na vašo posest v Šmarjah, kjer se nahajava, ne moreš mimo stolpa z dvema zastavama. Poleg slovenske je tudi vaš grb?

Ja, imamo družinski grb z družinsko zastavo, ki ponazarja tri prednike. Vsak prednik ima svoj sod. Tri barve – bela, rdeča in rumena – predstavljajo njihove karakterje in so tudi tri barve na steklenicah vina. Karakter vsakega se odraža v karakterju vina.

Istrska vinska kraljica mora prihajati z enega izmed obalnih mest, ti pa si odraščala v Ljubljani, ni res?

Ja, prihajam iz Ljubljane, ampak imam tukaj [v Šmarjah] korenine, sem že 6. generacija in počasi prevzemam delo, delam vse v kleti. Moji starši so se preselili v Ljubljano, zato sem tam odraščala, ampak sem se vrnila nazaj.

Nekaj časa sta bila z nonotom hkrati »na prestolu«. Ludvik Glavina je lani osvojil naslov kralja refoška. Kaj ti to pomeni? Si povezana z njim?

okronanana Ludvik in Nika Glavina
Ludvik in Nika Glavina l Vir: Nika Glavina

Ja, definitivno. Imava zelo lušten odnos, on je bil kralj refoška za leto 2021, ravno maja je izgubil naziv. On je zakladnica znanja. Zasnoval je vse, kar se tu vidi. Postavil je vse od A do Ž. On je persona – točno se ve, ko stopi v prostor. Zelo moder človek z ogromno življenjskimi izkušnjami in nasveti. Njegovo zaupanje vame in v ekipo je zelo veliko, da nam ogromno prostih rok in nam zaupa z večino stvarmi.

On te je navdušil nad vinarstvom?

Ja, definitivno on. Ko ga vidiš, kako govori o vinu, grozdju in vinogradih, ne moreš, da se ne bi zaljubil v to.

Načrtuješ torej nadaljevati tradicijo na vaši kmetiji Santomas?

Res je, definitivno. Zdaj je prišla tudi nova ekipa, od leta 2017 imamo drugega enologa. Poleg mene je tudi moj partner Anže, ki prav tako študira vinogradništvo in vinarstvo. Ogromno mi pomaga v kleti, potem bova skupaj vse začela.

Kaj pa ponuja Santomas?

V prvi vrsti tradicijo, zgodbo in ogromno ljubezni do vina, trt ter oljčnikov in oljčnega olja. Poleg vinske kleti imamo tudi oljarno, ki je ena izmed treh največjih v slovenski Istri.

Santomas doživljam zelo svobodno in ustvarjalno, ker imamo tako široko paleto vin, s katerimi se lahko v kleti ogromno igraš. Zagotavljam, da bo vsak, ki pride v našo klet, našel vsaj eno vino zase. Imamo od osnovnih vin – malvazije, roseja, refoška, caberneja – do vmesnih, kot sta Syrah in Mezzoforte. V naši liniji zorjenih rdečih vin imamo Cabernet sauvignon Antonius, Refošk Antonius in Grand cuvée.

Na vsa rdeča vina smo zelo ponosni. Prejšnje leto smo na tekmovanju na Dunaju za devet vin, ki smo jih poslali, dobili pet zlatih in štiri srebrne, kar nas je uvrstilo na mesto najboljše vinske kleti z rdečimi vini v Sloveniji. Drugače Santomas ponuja tudi čaroben prostor in lepo energijo.

Kandidatke za istrsko vinsko kraljico morajo med drugim predstaviti lastno vizijo vinarstva. Na kratko, kaj je tvoja?

V prvi vrsti si želim povezovati z ostalimi vinarji, ker sam lahko narediš nekaj, skupaj pa lahko narediš mnogo. V Istri imamo tako dobra vina, tako vrhunske izdelke, da je škoda, da ne moremo stopiti skupaj in se začeti res promovirati kot slovenska Istra. To je moja prva želja – da se začnemo povezovati in še bolj delati na istrskem refošku, na istrski malvaziji, poleg vseh ostalih istrskih dobrot, ki jih istrska zemlja ponuja.

Kaj je tvoja naloga kot kraljica?

10. vinska kraljica slovenske Istre Nika Glavina v vinski kleti
10. vinska kraljica slovenske Istre Nika Glavina l Vir: Nika Glavina

V prvi vrsti promoviranje istrskih vinarjev in kulturo pitja vina, izobraževanje ljudi. Slovenci imamo še vedno težave s sprejemanjem refoška, čeprav imamo odlične, ki niso več kislice, kot so bile pred 15 ali 20 leti. Imamo vrhunska vina, ki dosežejo vrhunske rezultate tudi v tujini. Tudi izobraževanje mlajših generacij o vinu, ker vino je umetnost in ga moraš tudi tako doživljati.

Kot kraljica boš obiskovala oziroma že obiskuješ vinske prireditve in dogodke – kje si že bila oziroma kaj te čaka?

Največ dogodkov je bilo spomladi takoj po kronanju. V Svetemu Antonu je imelo društvo Vinol predstavitev svojih vin. Bila sem v Marezigah, kjer vsako leto izberejo kralja refoška. Ne smem izpustiti festivala malvazije, ki ga organizira Društvo vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre in je bil letos v Monfortu v Portorožu. To je res lep festival, kjer spoznaš, kaj vse lahko Istra ponudi od samih malvazij. Letos, ko je bil v Monfortu v Portorožu, je bil še ambient res vrhunski.

Zakaj pa si se prijavila na natečaj za Vinsko kraljico slovenske Istre? Te je kdo spodbudil?

Bilo je smešno naključje, dali so mi idejo, če bi šla in sem si rekla, dejmo probati. To je bilo to. Prijavila sem se in čez slab mesec sem imela zagovor pred komisijo, v kateri so predsednica Društva vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre Ingrid Mahnič, enolog v Vinakoper – ki so med glavnimi sponzorji projekta – Boštjan Zidar, fotograf Jaka Jeraša ter novinar in urednik Sašo Dravinec. Najprej so mi zastavili splošna vprašanja, preverili splošno razgledanost, potem pa vprašanja o vinu, vinogradih, grozdju, postopkih.

Si se morala pripraviti na to ali imaš že vse v malem prstu?

Ne, ko dejansko začneš delati v kleti, ko imaš enkrat toliko izkušenj in je delo tako intenzivno, se v praksi naučiš zelo zelo hitro. Izkušnje sem dobila dokaj hitro, ker delam v kleti od leta 2019. Prvič sem prišla sem leta 2017 za trgatev, čez dve leti pa počasi začela prevzemati delo v kleti.

Si spoznala katero prejšnjo vinsko kraljico?

Spoznala sem Teo Ivančič, svojo predhodnico, torej 9. vinsko kraljico, in Elizabet Bordon iz kleti Vina Montis, ki je bila prva vinska kraljica. Z nekaterimi sem na vezi preko Instagrama, recimo z Julijo Jogan, ki je v tujini in se še nisva videli v živo.

So ti dale nasvet ali lepo besedo?

Predvsem, da je to stvar, v kateri uživaš in se prepustiš, navezuješ nove stike, nova poznanstva in pridobivaš nova znanja.

Dobila si tudi krono za čas svojega mandata. Kje jo hraniš?

Hranim jo doma. V dar sem dobila tako lepo škatlico, v kateri je krona na varnem.

Med kriteriji za ocenjevanje kandidatk za kraljico piše, da v primeru izenačenja točk pri več kandidatkah, naziv prejme tista, ki ji komisija pri merilu videza podeli najvišje število točk. Malo nenavadno, kaj misliš o tem?

Nisem vedela za to. Zdi se mi, da je to formular, napisan pred desetimi leti in je še vedno isti. Žirija se ne ozira toliko na to, ampak na znanje. Bolj je pomembo, kakšna si kot oseba. Da si odprta, da te ni strah kdaj kaj povedati, da lahko sprejmeš ostale stvari. Izgled je daleč zadaj.

Za konec še nekaj vprašanj o tebi. Kot si že omenila, si študirala na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo. Letos si absolventka, čaka te še diploma, kaj pa po tem?

Končala bom študij in ostala v Santomasu. Prevzela sem že toliko dela, dejansko vodim celotno posestvo, tukaj uživam, mi je fajn.

Iz teorije končno konkretno v prakso.

Točno tako. Tudi novi projekti, nove ideje. Ko veš, da lahko počneš stvari in ustvarjaš, ne bi šel nikamor drugam.

Rada počneš še kaj drugega?

S fantom Anžetom si rada vzameva čas zase. Imam tudi konja v Svetem Petru, tako da hodim jahat. Tudi z ekipo, s sodelavci se družimo izven delovnega časa.

Nika Glavina drži kraljičino vino
Kraljičino vino l Vir: Nika Glavina

Si ljubiteljica živali. Imaš najljubšo žival?

Definitivno konj.

Katero je tvoje najljubše vino?

Odvisno od priložnosti, razpoloženja ali dneva. Zadnje čase je favorit nedegožirana rose penina iz refoška, letnik 2020, ki sem ga tudi izbrala za svoje kraljičino vino. Je nekaj drugačnega, nekaj posebnega, je motna, notri so še kvasovke, narejena popolnoma brez žvepla. Še vedno dovolj sveža, da jo lahko piješ vsak dan, ampak dovolj gurmanska, da jo lahko uživaš zraven hrane.

Izbereš belo ali rdeče?

Rdeče.

Ali katerega vina ne maraš?

Nisem ljubiteljica sladkih vin, so mi bolj ljuba suha. Ampak z veseljem probam vse.

Umrl je Bill Russell, eden najboljših košarkarjev vseh časov

0

Zadnji dan julija je žalosten dan za šport in košarko. V 88. letu starosti je umrl Bill Russell, eden izmed najboljših in najbolj znanih košarkarjev vseh časov. Med leti 1954 in 1969 je igral v ligi NBA in bil eden izmed ključnih členov za prepoznavnost in priljubljenost košarke ter lige same. Svet košarke žaluje za enim izmed največjih vseh časov.

Bill Russell je bil eden največjih vseh časov

Zapuščina, ki jo je za seboj pustil Bill Russell je neskončna. Že samo njegove nagrade – 11x prvak lige NBA, 5x MVP lige, 12x All-Star, 2x NCAA prvak, 2x NBA prvak kot trener – so izjemne. Kot pa je tudi sam že večkrat povedal, so bili njegovi največji uspehi storjeni izven košarkarskih igrišč. Russell je bil velik borec za človekove pravice, borec proti nepravičnosti in navdih mnogim po svetu.

Brez Billa Russella ne bi bilo lige NBA kot je poznamo, košarka pa bi bila brez njega veliko manj kot je. Svet košarke se bo v naslednjih dneh in naslednji sezoni poklonil enemu največjih košarkarjev in enemu največjih športnikov vseh časov.

Bill Russell je oral ledino v ligi NBA, ki brez njega ne bi bila taka, kot je
Bill Russell je oral ledino v ligi NBA, ki brez njega ne bi bila taka, kot je Foto: on nba

Od Billa Russella se je že poslovila liga NBA

»Bill Russell je bil največji prvak v vsej zgodovini ekipnih športov. Nešteto nagrad v njegovi pisani karieri z Boston Celticsi – vključno z 11 naslovi prvaka lige in 5 MVP nagrad – je le kos njegove zapuščine v naši ligi in družbi. Bill je stal za veliko večjimi stvarmi kot je šport: vrednote enakoporavnosti spoštovanja in vključenosti je zapečatil v DNK naše lige. Na vrhuncu svoje šortne kariere je bil Bill vesten borec za človekove pravice, predstavljal pa je navdih naslednjih generacijam, ki so mu sledile,« je povedal komisar lige NBA Adam Silver.

»Njegov vpliv v ligi NBA bomo čutili za vedno. Izrekamo iskreno sožalje njegovi ženi Jeannine, njegovi družini in številnim prijateljem,« je v imenu lige NBA zaključil Adam Silver.

Bill Russell, počivajte v miru.

Bill Russell je za seboj pustil zapuščino, ki ji ni para
Bill Russell je za seboj pustil zapuščino, ki ji ni para Foto: on nba

Viteški turnir je nadaljevanje vredno svojega naziva

0

Viteški turnir je nadaljevanje mladinske knjige Varuhi časa, ki ga je napisala Janja Naglič. Ana, Luka in Matej so se v prvem delu prvič v svojem življenju srečali s potovanjem v času in srednjeveško Slovenijo. Viteški turnir jih vrne v leto 1246, kjer jih bodo potrebovali Varuhi ključa, na svoji pot pa bodo spoznali nekaj prijateljev in nekaj tistih, ki to niso in bodo naredili vse, da se dokopljejo do ključa.

Viteški turnir razširi svet, ki je bil ustvarjen z Varuhi časa

»Ko jo prebereš do konca, si želiš nadaljevanja. Morda pa nas avtorica v prihodnje preseneti z drugim delom (upam),« sem zapisal v recenziji prvega dela Varuhi časa. Želja bralca se je izpolnila in zdaj je tu Viteški turnir. Ponovno brati o dogodivščini glavne trojke je prelepo, prekrasno in kratkočasno. Prehitro mine, ampak tako je z vsako dobro knjigo. Vrnitev glavne trojice Ana, Matej in Luka je ponovno magično in polno potovanja v času. Če je bil prvi del dobesedni uvod v njihovo časovno potovanje, potem nadaljevanje to nadgradi, kar je tudi nepisana naloga nadaljevanj. Pravila časa so nekoliko bolj jasna, prav tako posledice njihovih dejanj, ko se ukvarjajo s časom.

Ana, Matej in Luka se med poletnimi počitnicami vrnejo v leto 1246, kjer jih pri pomembni nalogi potrebujejo Varuhi ključa, Trevian, Kvartus in Aiden. Na gradu Arling poteka viteški turnir, na katerem se za čast in slavo z vitezi okoliških kraljestev bori tudi Tristan. Kolesje zarote in skrivnosti se začne premikati, ko izgine ključ in ob tem Amelie, Luka in Aiden ostanejo ujeti v času. Na pomoč priskočita še Henrieta z očetom Izakom in kmalu ugotovijo, da marsikdo na gradu ni to, za kogar se izdaja. Nihče pa ne ve, da največjo skrivnost med vsemi skriva prav princ Tristan Arlee.

Zgodovinski trenutki za junake Varuhov časa

Ker je viteški turnir tudi eden izmed temeljev zgodbe, je dogajanje še bolj zanimivo. Bralca potegne vase še skozi to »past«, saj nas zanima izid turnirja. Še pred tem pa uživamo v opisovanju barvitega srednjeveškega sveta, ki postaja iz strani v stran bolj resničen.

Viteški turnir predstavi prve najstniške ljubezni, ki so pristne in prisrčne. Ni občutiti prisile, da je to nekaj, kar mora biti v zgodbi, ampak se v poteku zgodi povsem spontano. Prihod novih likov, ki so zanimivi in skrivnostni, je lahko le prednost knjige. Nadaljevanje ima tudi hujše posledice morebitnim napakam, saj naši liki spoznavajo vse bolj pomembne naloge varuhov časa. Nasprotniki prihajajo vse bližje, proti junakom pa svojo vlogo igra tudi čas sam. Preizkušenj je veliko, vse od odraščanja do varovanja zgodovine in časa samega.

Viteški turnir: Janja Naglič, založba Primus, 166 strani.

Varuhi časa naj se nadaljujejo…

Janja Naglič je že s prvim delom ustvarila prečudovito fantazijsko delo v slovenski literaturi, z Viteškim turnirjem pa je svoj svet le še nadgradila. Liki odraščajo, naloge so težje, zgodba ima več teže, dejanja imajo svoje posledice in tako naprej. Ob vsem tem pa napreduje tudi zgodba junakov, katerih dogodivščine bi z velikim veseljem bral še v toliko izvodih, kot jih je imela peterica prijateljev v neki drugi knjižni seriji.

Recenzijo nam je omogočila založba Primus. 

Top 10 Riga: Najboljše destinacije glavnega mesta Latvije

0

Prestolnica Latvije, Riga, je največje baltiško mesto in geografsko središče Baltika. V njej živi tretjina prebivalcev Latvije. Znana je po živahnem nočnem življenju s številnimi bari in vrhunskim domačim pivom. Dodatno lahko obisk popestri dogajanje v mestu. Zanimiv je na primer obisk na tako imenovani Janis day 23. junija, ob Riga City festivalu sredi avgusta, Staro Riga light festivalu sredi novembra ali pa decembra, ko so postavljene božične tržnice.

Spodaj pa je predstavljenih top 10 destinacij v Rigi, ki si jih lahko ogledaš vsak dan:

Vecrīga oziroma zgodovinsko središče Rige

Staro mesto, ki je tako zgodovinsko kot tudi geografsko središče Rige, leži na desnem bregu reke Daugava. Kljub rušenju utrdb in obzidja med letoma 1857 in 1863 je ohranilo svoj trdnjavski značaj. Med glavne znamenitosti Rige se tako uvršča tudi Riški dvorec, ki je bil zgrajen leta 1330 kot rezidenca starešine Livonskega reda. V samem središču starega mesta na tržnem trgu (danes Rātslaukums) se nahajata Riška mestna hiša (Rīgas rātsnams) in Hiša Bratovščine črnoglavcev (Melngalvju nams). Med številnimi cerkvami in stolnicami sta najbolj znani Riška stolnica in cerkev sv. Petra. Med sprehodom po starem mestnem jedru si lahko ogledaš še Švedska vrata, centralno tržnico, akademijo znanosti, opero in stolnico sv. Jakoba. Mesto prav na vsakem kotičku ponuja zanimive motive za fotografski objektiv.

Trije bratje

Tri hiše različnih barv in iz različnih obdobij, ki se jih je prijelo ime »trije bratje«. Bela stavba je bila zgrajena konec 15. stoletja, rumena sredi 17. stoletja in zelena sredi 18. stoletja. Nenavadna ni le njihova zunanjost, ampak tudi notranjost, saj imajo zelo visoke stolpe, ozke hodnike, strma stopnišča in opečnata tla. Včasih je v eni izmed hiš delovala pekarna, zato zgodovinarji sklepajo, da so v hišah nekoč prebivali peki.

Tri hiše različnih barv: zelena, rumena in bela
Foto: Makalu iz Pixabay

Riga v slogu Art nouveau

Posebna značilnost mesta so zgradbe v slogu Art nouveau, zaradi katerih se je zgodovinsko središče Rige vpisalo na Unescov seznam svetovne dediščine v Europi, ker ima največje število tovrstnih stavb. Slog, imenovan tudi secesija ali jugendstil, je zaznamoval vsa umetniška področja konec 19. in začetek 20. stoletja. V Rigi se je slog izražal v dveh glavnih smereh: dekorativni in nacionalno-romantični. Za slog so značilne ukrivljene črte in geometrijski okraski. Najbolj značilne stavbe, ki jih je zgradil Michael Eisenstein (oče filmskega režiserja Sergeja Eisensteina) so v Albertovi ulici.

Reka Daugava razpolavlja Rigo

Reka Daugava je zanimiva, ker je zelo široka. Ogledaš si jo lahko z mostu (hoja po mostu z enega brega na drugi breg traja okrog 15 minut), lahko pa se odločiš tudi za veslanje po reki. Seveda zgolj poleti, saj pozimi reka zamrzne, kar domačini izkoristijo za drsanje.

Most čez široko reko
Foto: Websi iz Pixabay

Hiša s črnimi mačkami

Hišo je leta 1909 zgradil arhitekt Friedrich Scheffel v slogu poznega racionalnega modernizma z elementi Art nouveau. Zanimiva je zaradi kipov mačk na strehi, s katerima je povezana tudi legenda o premožnem trgovcu. Ta naj bi skulpture jeznih črnih mačk naročil, ker ga niso sprejeli v Riški veliki ceh. Postavil ju je na koničaste stolpiče svoje hiše tako, da sta z repi obrnjene proti oknom starešine Velikega ceha.

Stožčasta streha s kipom jezne črne mačke na vrhu
Foto: IgorShubin iz Pixabay

 

Velikanska tržnica

Posušene ribe
Foto: Alex Bell iz Unsplash

Tudi tržnica je del UNESCO-ve kulturne dediščine in je ena izmed največjih in najbolj obiskanih tržnic v vzhodnem delu Evrope. Razprostira se na 72.300 kvadratnih metrih, dnevno pa jo obišče do 100.000 ljudi. Nahaja se blizu železniške postaje in reke Daugava. Posebna ni le zaradi svoje velikosti, ampak arhitekture. Urejena je v petih velikih stavbah, ki so bili včasih hangarji za nemške cepeline. Prodajajo se obleke, bižuterije, kmečki pridelki in celo kaviar. Zaradi bližine morja so ribe na tržnici vedno sveže. Kupiš lahko tudi nakit in okraske iz jantarja, ki ga morje v izobilju naplavlja na obalo.

Tudi Riga ima svoj kip svobode

V centru Rige na večjem trgu stoji 42 metrov visok spomenik, posvečen padlim vojakom v latvijski vojni za neodvisnost, ki je trajala med leti 1918 in 1920 (kasneje si je država morala ponovno priboriti neodvisnost). Zanimivo je, da je bila Latvija med 2. svetovno vojno okupirana, a kipa celo v času sovjetske okupacije niso podrli, saj je zaradi lepote že takrat imel veliko umetniško vrednost. V spodnjem delu spomenika različne skulpture prikazujejo latvijsko zgodovino in kulturo, na vrhu visokega stebra pa stoji kip svobode s tremi zlatimi zvezdami v rokah.

Kip, ki v rokah drži tri zlate zvezde in pogled na mestno ulico
Foto: Ivars Utināns iz Unsplash

Sproščujoč oddih v centralnem parku sredi Rige

Za kratek pobeg od mestnega vrveža poskrbi tako imenovani Bastejkalna Parks (angleško Bastion Hill Park) blizu latvijskega kipa svobode. Ozke pešpoti, drevoredi, skalnjaki in slapovi; v parku je lepo poleti in pozimi. Je pa poleti odprto še pristanišče poleg parka, od koder s čolnom lahko raziskuješ mesto. Barvit park z romantičnim vzdušjem je posebej primeren za opazovanje sončnega zahoda – posebno v dvoje.

Hiša Bratovščine črnoglavcev

Kljub svojemu zgodovinskemu videzu je bila hiša zgrajena šele leta 1999, danes pa je že preurejena v muzej. Med 2. svetovno vojno je bila zgradba iz leta 1334 namreč popolnoma uničena, zato jo je bilo potrebno izgraditi na novo. Pri tem so lahko pomagali prostovoljci, ki so s prispevkom 7 do 11 evrov lahko k zgradbi pristavili eno opeko. Danes lahko tu od torka do nedelje spoznavaš Bratovščino črnoglavcev in zgodovino zgradbe ter se sprehodiš tudi po notranjosti hiše.

Oranžna zgodovinska zgradba s številnimi oboki
Foto: Makalu iz Pixabay

Muzej motornih vozil v Rigi

Največji muzej vozil v Baltiku bo navdušil predvsem ljubitelje avtomobilov in tehnologije. Muzejski eksponati so predstavljeni tako, da obiskovalcem postrežejo z zgodbo o motornih vozilih, pomembnih osebnostih in zgodovinskih dogodkih v svetu avtomobilske industrije. V muzeju si lahko ogledaš repliko najstarejšega patentiranega avtomobila Benz Patent Motorwagen, zbirko dirkalnih vozil, ki so podirala zgodovinske rekorde, impresivno zbirko specializiranih, transportnih in vojaških strojev ter zbirko sovjetskih avtomobilov. Gre za sodoben muzej s številnimi interaktivnimi elementi, saj so ga po triletni prenovi ponovno odprli leta 2016.

Najboljši čas za obisk Rige, glavnega mesta Latvije

Če so te zgornje znamenitosti že prepričale, da je Riga tvoj naslednji potovalni cilj, je tu še ena dobra novica. Ravno julij in avgust sta za obisk Rige najbolj priljubljena meseca. Vreme in temperature pa so za obisk Rige odlični tudi maja, junija, septembra in oktobra, ko je v mestu tudi nekoliko manj gneče. Izven glavne turistične sezone so tudi cene poletov in prenočišč nekoliko nižje.

Otroci so mnenja, da je briljantnost moška lastnost

0

Raziskovalci iz Singapurja in ZDA so ugotovili, da otroci med odraščanjem do 12 leta briljantnost vidijo kot moško lastnost. Študija, ki so jo izvedli na Tehnološki univerzi v Nanyangu (NTU) v sodelovanju z Univerzo v New Yorku, je bila objavljena v znanstveni reviji Child Development. Vključevala jer 389 staršev iz Singapurja in Kitajske ter njihovih 342 otrok, med starostjo 8 do 12 let.

S testi so želeli izmeriti, v kolikšni meri starši in njihovi otroci pojem briljantnosti povezujejo z moškimi. Prav tako so želeli preveriti odnos med starši in pogledi njihovih otrok.

So briljantni moški ali so se znanstveniki zmotili?

Študija je opredelila briljantnost kot izjemno raven intelektualnih sposobnosti. Rezultati so pokazali, da bodo otroci briljantnost enako verjetno povezovali z moškimi kot njihovi starši. To prepričanje je bilo močnejše med starejšimi otroki in močnejše med tistimi otroki, katerih starši so bili enakega mnenja.

Prejšnje podobne raziskave so ugotovile, da se ideja o povezanosti moškega z nadarjenostjo pri otroku razvije okoli šestega leta. Ni pa bilo znano ali se ta stereotip spremeni tekmo otroštva.

Portrait of his he her she nice-looking attractive lovely charming cheerful bewildered suspicious, couple partners wearing casual creating idea isolated over light white pastel color background
Foto: Deagreez iz iStock

Kako so komentirali ugotovitve?

Vodilni avtor študije, izredni profesor Setoh Peipei s šole za družbene vede NTU v Singapurju, je dejal, da je študija prva, ki je ugotovila, da težnja po povezovanju briljantnosti z moškimi krepi svojo moč v osnovnošolskih letih in doseže stopnjo prepričanja, ki jo opazimo pri odraslih do trinajstega leta.

Profesor Setoh je o tem dejal: »Stereotipni pogledi na to, da so fantje pametnejši od deklic, se lahko ukoreninijo v otroštvu. Nato postanejo samouresničujoča se prerokba.« Nadaljeval je: »Pri dekletih lahko to povzroči dvom o njihovih sposobnostih, kar omejuje njihove predstave o njihovih interesih in o tem, kaj lahko dosežejo v življenju.«

Če želijo takšne stereotipe in prepričanja preprečiti, bodo morali veliko vlogo igrati tudi starši, poudarja profesor: »Naše raziskovalno delo kaže, da morajo biti tudi starši vključeni v politike in šolske programe za učinkovit boj proti spolnim stereotipom otrok že od malih nog.« Tu izpostavlja situacije, ki so jih ugotovili v prejšnjih študijah, ko so starši uporabljali različne stile razlage za hčere in sinove.

Otrok in starš.
Foto: finelightarts iz Pixabay

Študija podpira prizadevanje Singapurja za odpravo razlik med spoloma v sektorjih znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM).

Singapur ima namreč drugi najvišji rezultat OECD PISA na svetu pri matematiki, znanosti in branju. A nedavna študija programa Promocija žensk v inženiringu, raziskavah in znanosti (POWERS) na NTU Singapur je pokazala, da so ženske manj samozavestne v njihove matematične in naravoslovne sposobnosti v primerjavi z moškimi. Prav tako ženske svoj spol vidijo kot oviro za vstop na polja STEM.

Kako so izvedli študijo o briljantnosti?

V prvi polovici poskusov so morali udeleženci pritisniti tipko, če so želeli moške fotografije kategorizirati z genialnimi besedami. Ta proces se je ponovil v drugi polovici poskusov z ženskimi fotografijami in genialnimi besedami. Udeleženci z implicitno povezavo moških, kot briljantnih so se hitreje odzvali na nalogo kategoriziranja genialnih besed z moškimi fotografijami.

Ugotovili so, da singapurski otroci briljantnost bolj povezujejo z moškimi. To stereotipno prepričanje se je v vzorcu otrok s starostjo okrepilo. Pri 12 letih je doseglo ravni stereotipov, ki so primerljive s tistimi pri odraslih.

V drugem delu študije so raziskovalci preučevali rezultate parov starš-otrok, ki so teste opravljali ločeno, a istočasno. Ugotovili so, da so bili rezultati otrok povezani z rezultati njihovih staršev. Ta ugotovitev nakazuje, da lahko v zgodnjih letih starši igrajo vlogo pri pridobivanju stereotipa o briljantnosti. Nadaljnja analiza je pokazala, da se je ta povezanost pri fantih z višjo starostjo manjšala. Pri deklicah pa so stereotipi ostali tesno povezani s stereotipi njihovih staršev tudi v kasnejših letih.

Soavtor Andrei Cimpian, profesor psihologije na Univerzi v New Yorku, je o ugotovitvah zaključil: »Ta študija dopolnjuje dokaze, da neravnovesja med spoloma, opažena v številnih prestižnih karierah, niso posledica razlik med spoloma v njihovih inherentnih sposobnostih ali interesih. Ta neravnovesja so produkt sporočil, ki jih mladi dobivajo od okolice, o tem, kakšni so domnevno ženske in moški in kakšni naj bi bili. Kot družba imamo odgovornost, da to težavo čim prej rešimo.«

Ali so bili ameriški staroselci pravzaprav azijci?

0

Kitajski znanstveniki so našli ostanke nove vrste Homo sapiensa, ki so predniki ameriških staroselcev. DNK, ki so ga znanstveniki izolirali iz lobanje okostja, najdenega na območju Mengzi Ren na jugozahodu kitajske jame Rdeči jelen (Red Deer Cave), je pokazal evolucijsko identiteto osebka.

Ostanki nove vrste Homo sapiensa

Fosil hominida je bil izkopan že leta 1989 in ima lastnosti azijskega neandertalca, Homo erectusa in sodobnega Homo sapiensa. V isti jami so arheologi našli še mnogo drugih ostankov, pravzaprav tako veliko, da se je rodilo ime Red Deer Cave people.

Dr. Bing Su z Inštituta za zoologijo Kunming in njegovi sodelavci so uspeli iz okostja pridobiti mitohondrijski DNK in okoli 3,3 % celičnega DNK-ja. Ugotovili so, da gre za ženskega osebka vrste Homo sapiens z južne Vzhodne Azije.

Archaeological excavations man and finds (bones of a skeleton in a human burial),  working tool, ruler, a detail of ancient research, prehistory.
Foto: Ирина Мещерякова iz iStock

Tako kot današnji prebivalci teh krajev, je tudi ona imela v DNK sledi neandertalcev in denisovancev. Slednji so slabše raziskana zgodovinska podzvrst hominidov. Vemo, da so živeli na območju Azije, a niso zapustili skoraj nobenih ostankov.

Bing Su je z ekipo dokazal, da je DNK starodavne ženske v sorodu z ameriškimi staroselci izpred okoli 12.000 let. Predvidevajo, da so ljudje z juga Azije v neki točki sledili vzhodni obali Azije proti severu in prečkali ožino proti Aljaski ter dosegli Ameriki.

Ocena filma: Mož iz sence (The Gray Man)

0

Mož iz sence (The Gray Man) je v tem trenutku najdražji Netflixov film. Režiserski stolček sta zavzela brata Russo, ki jih poznamo po Marvelovih filmih in ne nazadnje po filmih Reševanje (Extraction) in Cherry. Netflix jima je prepustil ustvarjanje filma, ki naj bi stal več kot 200 milijonov ameriških dolarjev. Ko proračunu in režiserjema dodaš še Ryana Goslinga, Chrisa Evansa in Ano de Armas, bi moral biti končni rezultat najmanj zadosten, kajne? Kajne? Hm?

Zgodba, videna že neštetokrat, izpeljana na slab način

Mož iz sence je preprost film z že večkrat videno zgodbo. Zapornika, ki je imel logičen razlog za kaznivo dejanje, rekrutira vladna agencija – predstavlja jo Billy Bob Thornton. Tokrat ga igra Ryan Gosling, ime pa mu je preprosto Sierra Six. Ker je bil 007 že zaseden kakopak. Ponovno ga vidimo osemnajst let kasneje, ko opravlja že nešteto misijo. Pri tem mu pomaga Ana de Armas, na drugi strani mikrofona pa sta Regé-Jean Page in njegova asistentka Jessica Henwick. Naloga mora biti opravljena, a se Gosling odloči drugače, saj ne želi ustvariti posredne škode oziroma tvegati življenj ljudi v okolici (to stori dve minuti kasneje, ko streljajo vsepovprek). Mož, ki ga bi moral ubiti, je Sierra Four, ki mu pove, da v agenciji ni vse tako rožnato, kot se zdi in mu poda nekaj podobnega USB ključku. Regé-Jean Page to ugotovi in za njim pošlje ekipo odposlancev na čelu s Chrisom Evansom. Na stran heroja se postavi Ana de Armas, zaradi tega, ker grozijo njegovi hčerki (Julia Butters), pa z njim drži tudi Billy Bob Thornton.

Ana de Armas in Rege-Jean Page v filmu The Gray Man
Ana de Armas in Rege-Jean Page v filmu The Gray Man Foto: on netflix

Film se lahko začne, verjetno pa bi en kratek vpogled v žmoht zgodbe pojasnil, kako se bo film odvil. Ali se odvije tako? Niti približno ali če razložim nekoliko bolj podrobno, film je še hujši, kot predvidevanje celotnih dveh ur nadaljevanja.

Mož iz sence je totalna zbrka, ki ni vredna ničesar

Kaj je v filmu dobrega? Kot mnogi akcijski filmi ima vedno nekaj, kar bi gledalca zanimalo mnogo bolj, kot pa dogajanje v potekajočem filmu. Sam bi rekel, da je to flashback prizor, ko Siera Six varuje Claire, hčerko svojega šefa. To bi bil lahko veliko boljši (in mnogo cenejši) film kot tako imenovani The Gray Man. Drugi čudoviti trenutek je poimenovanje neobstoječega gradu na Hrvaškem, ki ga uporabijo v filmu in ki čudovito opiše celoten film. Grad se imenuje Zbrka in ni bolj primerne besede za opis filma. Totalna zbrka.

Chris Evans je obupen negativec, ki ne počne praktično nič z izjemo zadnjega pretepa – ta je popolnoma nesmiseln. Morda je zaradi Marvelovega univerzuma popolnoma zarustal, ampak ni videti, da je zmožen kazati katerega koli izmed temeljnih čustev. Regé-Jean Page je lik, ki bi ga lahko igral kdor koli. Počne popolnoma nič vrednega našega časa. Ana de Armas, Ryan Gosling, Julie Butters, Jessica Hanwick in Billy Bob Thornton se še nekoliko trudijo. Vidi se, da želijo iz tega skropucala izvleči, kar se da, ampak naloga je bila že zdavnaj brezupna. Še tako odlična ekipa ne more preko ostudnega scenarija in zgodbe, ki ji ni v pomoč niti žalostno podpovprečna režija. Zgodba je polna slabih klišejev, slabih posebnih učinkov, katastrofalnega ravnanja s kamero med akcijskimi prizori, praznih in brezsmiselnih pogovorov. Povrh vsega je več lukenj v zgodbi, kot pa zgodbe same.

Chris Evans v filmu The Gray Man
Chris Evans v filmu The Gray Man Foto: on netflix

Film napolnjen s slabimi klišeji in črnimi luknjami v zgodbi

Bi imel iste standarde, če film ne bi stal 200 milijonov, ampak 50? Seveda. John Wick je bil posnet za 20 milijonov, če že primerjam z nekaterimi akcijskimi in tematsko podobnimi filmi. Šlo je za strasten projekt, ki ga je režiral bivši kaskader in koreograf pretepov. Enako je s filmom Reševanje (Extraction), katerega producenta sta brata Russo. Režiser je bil kaskader in koreograf pretepov. Vsi prizori so neka mešanica nove manije Michaela Baya in njegovih dronov ter tresoče kamere (shaky cam op. p.). Za tak denar opazovati posebne učinke, ki bi jih pripisal tretjemu delu franšize Resident Evil, je grozno. Gre za žalitev gledalcev, ki si zaslužijo več. Mnogo več.

Ryan Gosling v filmu The Gray Man
Ryan Gosling v filmu The Gray Man Foto: on netflix

Za konec ne gre mimo dejstva, da v dvournem filmu preskačemo cel svet in ponovno podoživimo osmo sezoni Igre prestolov. Svetlobne hitrosti likov, ki se na istem mestu na drugem koncu sveta znajdejo v isti minuti, če ne celo isti sekundi. Film nima teže, poleg tega pa preskakuje med mesti po svetu in izgublja stik z občinstvom, ki pomežikne in ne ve več, kje se nahaja. Tako, kot je smeh uporabljem v sit-comih, je napis mesta dogajanja uporabljen tukaj – za polnjenje časa. In to za prazen nič, saj ne vodi nikamor.

Videti Ryana Goslinga v taki vlogi in si večino filma želeti, da bi končno že posneli nadaljevanje odličnega filma Prava fanta (The Nice Guys), je edina dobra stvar, ki filmu uspe. Ampak to se ne bo zgodilo, ker je lažje denar vreči kar tam nekemu izdelku, iz čigar proračuna bi lahko nastala stotina prečudovitih filmov. Mož iz sence je slaba šala, žaljivka za žanr akcije in nekaj, kar bi moralo biti čim prej pozabljeno. Netflixov najdražji film je kot strah, znotraj je votel, okoli pa ga ni nič. Verjetno gre za najslabši film leta 2022, vsaj na taki ravni.

THE GRAY MAN | Official Trailer | Netflix

Amazon Prime bo višal cene za več kot 40 odstotkov

0

Po tem, ko bodo pred začetkom težko pričakovane serije Gospodar prstanov prenovili videz pretočnega ponudnika, bo Amazon septembra prav tako zvišal cene. Letna naročnina na Amazon Prime, v katerega sta všteta Prime Video in hitro nakupovanje bo v Evropi zrasla za kar 43 % na leto. Trgovski gigant je zvišanje naročnin svojim naročnikom sporočil kar preko elektronske pošte.

Amazon Prime viša cene svojih naročnin

Višina cen in podražitve pa se od države do države razlikujejo. V Združenem kraljestvu bodo 15. septembra cene zrasle iz 79 funtov letno na 95 funtov letno. Dvignile se bodo za 20 %. Medtem bodo v Franciji iz 49 evrov letno na 69 evrov letno, kar je približno 43 % zvišanje.

Zvišanje bodo videli tudi v Španiji in Italiji, tam bodo cene višje za 39 %. V Nemčiji, ki velja za drugi največji trg za Amazon, bodo cene zrasle za 30 %. Tisti, ki spremljajo dogajanje pri gigantu, so podražitve pričakovali, saj je pred meseci cena zrasla tudi v ZDA. Tam je pred spremembo bila 119 dolarjev na leto, zrasla je na 139 dolarjev na leto.

Naročnina na Amazon Prime med drugim vključuje hitro dostavo paketov, spletno trgovanje in pretočnega ponudnika Prime Video.

Amazon prav tako zvišuje mesečne cene Prime na evropskih trgih, in sicer za 1 funt ali 1 evro na mesec.

Kakšne so spremembe in zakaj je do njih prišlo?

Zvišanja cen Amazon Prime po Evropi:

  • Združeno kraljestvo iz £79 na £95, 20-odstotno zvišanje
  • Francija iz 49 € na 69,90 €, 43-odstotno povečanje
  • Nemčija iz 69 € na 89,90 €, 30-odstotno zvišanje
  • Italija iz 36 € na 49,90 €, 39-odstotno povečanje
  • Španija iz 36 € na 49,90 €, 39-odstotno povečanje

To je tudi prvo zvišanje cen Amazon Prime v Združenem kraljestvu, ki velja za Amazonov tretji največji trg od leta 2014. Amazon je tam izjemno priljubljen. Podjetje za tržne raziskave Kantar je ugotovilo, da naj bi več kot 50 odstotkov gospodinjstev imelo naročnino na Amazon Prime.

Zakaj Amazon viša cene naročnin?

Reuters je poročal, da Amazon za povišanje cen krivi »povečanje inflacije in operativnih stroškov«. Obvestilo o spremembi cene je prišlo le nekaj dni, preden bo Amazon objavil rezultate zaslužka v drugem četrtletju. Amazon je v prejšnjem četrtletju zabeležil prvo četrtletno izgubo v sedmih letih, pri čemer je podjetje del izgube pripisalo naraščajočim stroškom goriva, prevoza in skladiščenja.

Pred kratkim smo pisali tudi o prenovi platforme Amazon Prime, ki bo prišla ravno ob pravem času.

Top 10 Latvija: Najlepše destinacije baltske države

0

Latvija, ena izmed držav baltskega trojčka (skupaj z Litvo in Estonijo), se je v zgodovini večkrat borila za neodvisnost. A pestra zgodovina je le eden od razlogov za obisk te dežele. Drug razlog je očarljiva narava. Njeno pokrajino so preoblikovali ledeniki. Z nizkimi planotami in rahlo nagubanimi hribovji je pretežno ravninska država, saj se njen najvišji vrh Gaizinkalns dviga le dobrih 300 metrov nad morjem. Kljub zanimivim peščenim obalam lahko kopalke pustiš doma, saj je Baltsko morje vedno hladno. Latvijci zelo cenijo neokrnjeno naravo, zato ima Latvija kar štiri velike narodne parke. K lepoti pokrajine veliko prispeva dejstvo, da 44 odstotkov države prekrivajo gozdovi, veliko je tudi rek in jezer.

Če se odpravljaš na obisk baltskega trojčka ali pa je tvoj edini cilj Latvija, te spodaj čakajo destinacije, ki jih pri tem ne smeš zamuditi!

Mesto Jūrmala

Prelepo obmorsko letovišče je bilo dolgo časa zelo priljubljeno med prebivalci vzhodne Evrope, ki so se tja odpravili na dopust. Od Rige je oddaljeno le pol ure, od letališča pa dobrih petnajst minut. Najlažje ga obiščeš kar z vlakom iz glavne postaje v Rigi, ki odpelje vsakih 30 minut. Prepoznavno je po peščeni plaži, ki se razteza kar 33 kilometrov. Celo poleti pa ima voda v Baltskem morju le okoli 20 stopinj Celzija. V primerjavi z Jadranskim morjem, ki ima slanost 37 %, je Baltsko morje s 7 % skoraj povsem neslano. To je posledica številnih rečnih pritokov. V bližini je tudi precej zelenih površin, kot na primer Dzintari Forest Park z velikimi igrali v krošnjah dreves in sproščujočimi sprehajalnimi potmi med borovci. Jūrmalo se splača obiskati tudi izven poletne sezone, saj se spomladi in jeseni lahko odpraviš na lov za koščki jantarja, ki jih naplavi na obalo.

Sunrise on sandy beach of the Baltic Sea in Jurmala - famous tourist resort in Latvia, Europe
Foto: gorsh13 iz iStock

Bazilika Aglona

Bazilika Aglona je bila zgrajena v poznem baročnem slogu med leti 1768 in 1780, ko je prejšnja cerkev pogorela do tal. Zaznamujeta jo dva približno 60 metrov visoka stolpa. Notranjost je bila urejena v 18. in 19. stoletju in vsebuje številne značilnosti rokokoja. Med številnimi poslikavami, skulpturami in drugimi umetninami cerkev skriva tudi posebno ikono »Our Miraculous Lady of Aglona«, ki jo obiskovalci lahko vidijo med nekaterimi verskimi obredi. Ta naj bi imela skrivnostno moč zdravljenja.

Latvijske Benetke

Naravnost skozi zgodovinsko središče Kuldiga teče reka Alekšupīte in pri tem obliva številne stavbe, zato tudi vzdevek mesta: Latvijske Benetke. Majhno in privlačno mesto je že od nekdaj pogost motiv pesnikov in slikarjev. Trenutno je tudi med kandidati za vključitev na UNESCO-v seznam kulturne dediščine. Mestece je poznano po najširšem slapu v Evropi, ozkih uličicah in lesenih stavbah iz 17. in 18. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjene tudi zanimive enonadstropne hiše z rdečimi strehami in dimniki na sredini.

Venta Rapid waterfall, the widest waterfall in Europe and long red brick bridge in sunny autumn morning, Kuldiga, Latvia. Captured from above.
Foto: Bargais iz iStock

Nacionalni park Gauja – najbolj priljubljen v Latviji

Najbolj priljubljena turistična destinacija v Latviji je obvezen postanek za vse ljubitelje narave. Je največji in najstarejši nacionalni park v Latviji, ki ga odlikujejo velika biološka raznovrstnost, naravni izviri, slikoviti razgledi ter unikatni naravni, kulturni in zgodovinski spomeniki. Ustanovljen je bil leta 1973 in se razprostira na 90.000 hektarih. Med glavnimi atrakcijami so skale, pečine in jame, zgrajene iz rdečkastega, rumenega in sivega peščenjaka. Vzdolž reke Gauja se skriva tudi 19 starodavnih razvalin gradov, šest srednjeveških gradov in tri mesta: Straupe, Sigulda in Cesis. Vredno se je sprehoditi tudi po več kot 5 kilometrov dolgi poti Līgatne, ki je urejena na bregu reke Gauja in obiskovalcem predstavi latvijske divje živali. Čez dolino reke Gauja te lahko popelje tudi gondola in ti na več kot kilometer dolgi vožnji postreže z osupljivim razgledom. Zaradi številnih naravnih znamenitosti znotraj parka je en dan premalo za doživetje vsega, kar park ponuja.

Palača Rundäle na jugu Latvije

Palača z muzejem in vrtovi se nahaja na jugu države. Zgrajena je bila med leti 1736 in 1740 in je med najbolj izstopajočimi spomeniki baročne in rokoko arhitekture. Sobe v vzhodnem krilu palače so urejene in odprte za javnost, prav tako zunanji park v francoskem slogu. V parku so tudi vrt z vrtnicami, fontane in »zeleni amfiteater«. Vsako poletje park postane prizorišče Vrtnega festivala. Park je skupaj s palačo oblikoval Bartolomeo Rastrelli. Muzej s svojimi zbirkami in razstavami ponuja pogled v celotno zgodovino Latvije. Palača vsako leto gosti glasbeni festival in več recitalov klasične glasbe.

Palača in pred njo lepo urejeni vrtovi
Foto: Makalu iz Pixabay

Muzej Turaida Reserve

Muzej je del kulturne dediščine, ki na 42 hektarjih ponuja arheološke, arhitekturne, zgodovinske in umetnostne spomenike tudi iz enajstega stoletja. V muzeju lahko spoznaš zgodbe srednjeveških gradov in cerkva. Je najbolj obiskan muzej v Latviji.

Najlepše mesto v Latviji: Cēsis

Mesto Cēsis velja za eno izmed najlepših latvijskih mest in te bo s svojim romantičnim vzdušjem zagotovo očaralo. Simbol mesta so razvaline srednjeveškega gradu, ki skupaj s parkom poskrbijo za posebno atmosfero mesta. Tudi zgodovinsko središče mesta je ostalo praktično nespremenjeno od srednjega veka. Tako se še vedno lahko sprehodiš po tlakovanih ulicah med srednjeveškimi zgradbami z značilnimi rdečimi strehami in zagrajenimi dvorišči. O kulturni in zgodovinski dediščini mesta lahko še več izveš v muzeju umetnosti in zgodovine, ki se nahaja v novem gradu.

Blizu gradu je tudi cerkev St. John’s Church, ki je bila zgrajena konec 13. stoletja. Tam lahko prisluhneš zvoku slovitih orgel. Pri načrtovanju obiska tega srednjeveškega mesta ti je lahko v veliko pomoč tamkajšnji turistično-informacijski center, ki ponuja raznolike turistične programe s srednjeveško kulinariko in obiskom ene najstarejših pivovarn v Baltiku.

Muzej na prostem v Ventspilsu

Muzej na prostem prikazuje različne vidike življenja latvijskih kmetov in ribičev. Med 600 eksponati je največji mlin na veter, najmanjša pa je igla, s katero so ribiči pritrjevali plovce na ribiško mrežo. Glavna atrakcija muzeja je ozkotirna železnica, ki te lahko popelje po 1,4 kilometra dolgi krožni liniji in 3 kilometre dolgi gorski liniji.

Sprehod po neokrnjeni latvijski naravi v nacionalnem parku Kemeri

Znotraj nacionalnega parka Kemeri poteka promenada iz lesa, tako imenovana the Great Kemeri Bog Boardwalk. Po njej lahko varno raziskuješ nacionalni park in si pri tem pozoren na mahove, borovce, grmičevje in divja zelišča. Park je zaradi pestrosti posebej zanimiv za opazovalce ptic. Spomine boš v fotografski objektiv najlepše ujel v jutranjih ali večernih urah, ko bo sončni vzhod oziroma zahod poskrbel za prelepo kuliso.

Prestolnica Latvije: Riga

Podnevi si oglej zgodovinske stavbe v slogu Art nouveau, ki so uvrščene celo na UNESCO-v seznam kulturne dediščine, največjo tržnico v Evropi in zgodovinsko središče Rige Vecrīga s številnimi kulturnimi znamenitostmi. Zvečer se prepusti živahnemu nočnemu življenju in si v enem izmed mnogih barov privošči domače pivo. Latvije praktično ne moreš obiskati, ne da bi se ustavil tudi v njenem glavnem mestu, v katerem živi tretjina prebivalcev države. Je največje baltiško mesto in geografsko središče Baltika. Skozenj teče široka reka Daugava, po kateri je poleti mogoče veslati, pozimi pa reka zamrzne in domačini na njej drsajo.

Dve veliki zgodovinski stavbi, pred njima mestni trg
Foto: AG-Pics iz Pixabay

Katere destinacije bi najraje obiskal ti?

Bonus pri obisku Latvije

Ker je Latvija leta 2014 kot denarno valuto prevzela EVRO, ti pred obiskom ne bo potrebno obiskati menjalnice.

30. julij – Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi

0

Danes, 30. julija, obeležujemo Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Pred devetimi leti je Generalna skupščina Združenih narodov predzadnji dan julija razglasila za dan boja proti trgovini z ljudmi.

30. julij je Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi

Letošnji Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi se osredotoča na uporabo in zlorabo sodobnih tehnologij, ki jih trgovci z ljudmi vse pogosteje uporabljajo za pridobivanje in nadzor nad žrtvami, po drugi strani pa lahko pripomorejo k učinkovitejšemu preprečevanju trgovine z ljudmi, pregonu storilcev, identifikaciji žrtev trgovanja in njihovi zaščiti.

Organizirane kriminalne združbe svoje delovanje hitro prilagajajo družbenim, političnim, tehnološkim in drugim okoliščinam ter spreminjajočim vzorcem povpraševanja po storitvah, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. Digitalni prostor uporabljajo za novačenje in izkoriščanje žrtev, organizacijo njihovega prevoza in nastanitve, spletno oglaševanje in nadzor nad žrtvami ter za prikrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Informacijska tehnologija omogoča anonimen stik med storilci, žrtvami in uporabniki. Tisti, ki so še posebej izpostavljeni tveganju, da postanejo žrtve trgovcev z ljudmi na spletu, so otroci.

Organizacija Združenih narodov zato poziva države članice, da v boju proti trgovini z ljudmi usmerijo svojo pozornost tudi v kibernetski prostor in zagotovijo, da se nezakonita dejanja, ki se preganjajo zunaj spleta, učinkovito preganjajo tudi na spletu. V boj proti trgovini z ljudmi se mora aktivneje vključiti tudi zasebni sektor, še zlasti tehnološka podjetja.

Fearful rape victim, man holding her arm, black background
Foto: KatarzynaBialasiewicz iz iStock

Boj proti trgovini z ljudmi

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja. V letu 2021 se je obeležitev osredotočala na strokovnjake, ki pri svojem delu prihajajo v stik s tem pojavom. To so tako organi preiskovanja in pregona kaznivih dejanj trgovine z ljudmi kot tudi zaposleni v različnih sektorjih, ki so vključeni v prepoznavo možnih žrtev trgovine z ljudmi ali v nudenje pomoči le-tem.

A 18-year-old guy protects himself with his hand with the inscription Stop isolated
Foto: Serghei Turcanu iz iStock

Ne postanite žrtev trgovine z ljudmi

  • Osebnih dokumentov in svojega mobilnega telefona ne izročajte nikomur.
  • Bodite previdni pri komuniciranju z neznanci prek spleta in uporabi socialnih omrežij.
  • Ne zaupajte neznancem, ki vam vsiljujejo pomoč, se pretvarjajo da so vaši prijatelji in vam izkazujejo pretirano pozornost.
  • Pri ponudbah za delo pridobite in preverite čim več podatkov o delodajalcu.
  • Bodite pozorni na osebe, ki vam ponujajo ali vsiljujejo prevoz, obljubljajo nastanitev ali delo.
  • Če potujete v avtu z neznancem, vprašajte za točen naslov, njegovo telefonsko številko in vztrajajte, da vam pokaže osebni dokument.
  • Dogovorite se za ceno prevoza pred odhodom.
  • Zapišite ali fotografirajte registrsko številko avtomobila in ju posredujte osebi, ki ji zaupate.
  • Med potovanjem ostanite v stiku z ljudmi, ki jim zaupate in jim javljajte, kje se nahajate.
  • V vsaki državi ali v okolju, kjer ste nastanjeni, se dobro pozanimajte, kje lahko poiščete pomoč, v kolikor bi jo potrebovali (policijska postaja, humanitarne organizacije..). Seznanite se z njihovimi lokacijami in kontaktnimi podatki.
  • Ukrepajte že ob prvih znakih prisile, nasilja ali sumljivih okoliščin.