ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Lok je orožje, ki sta ga po učinkovitosti pred stoletji presegli pištola in puška. Vendar si lok in puščica morda zaslužita posebno mesto v zgodovini naše vrste, pravijo znanstveniki. Prepričani so, da je bilo lokostrelstvo ključnega pomena za osvojitev planeta s strani Homo sapiensa, ki je pred deset tisoč leti pomagal naši vrsti, da se je izvila iz afriške domovine.

Zgodnji lokostrelci so lahko svoj plen ubili na precejšnji razdalji, hkrati pa so si z njim povečali količino beljakovin v prehrani, ne da bi se pri tem ogrozili, pravijo raziskovalci. Prav tako je postalo jasno, da je tehnologija loka in puščic zelo stara, saj je bilo nekaj najstarejših puščičnih konic odkritih v jamah v Južni Afriki pred približno 64 000 leti.

Najdbe v jami Grotte Mandrin v dolini reke Rhône

Zunaj Afrike so bili najstarejši dokazi o lokostrelstvu 48 000 let stari puščični osti, ki so jih pred dvema letoma našli v jami na Šrilanki. Vendar pa naj bi se ta datum zdaj premaknil na približno 54 000 let, potem ko so znanstveniki pod vodstvom Ludovica Slimaka z Univerze v Toulousu razkrili, da so odkrili dokaze o naselitvi sodobnih ljudi v jami Grotte Mandrin v dolini reke Rhône v Franciji. Med najdbami sta bila zob otroka sodobnega človeka in niz drobnih koničastih kamnitih orodij, ki so zelo podobna puščičnim konicam.

Slimak je dejal, da mora njegova ekipa še potrditi, da so ta orodja puščične konice, vendar je poudaril, da bi ta tehnologija sodobnim ljudem omogočila ključno prednost pred neandertalci, ki so takrat zasedali Evropo.

»100 metrov oddaljena žival bo mislila, da ste preveč oddaljeni, da bi bili nevarni, in se ne bo oddaljila,« je Slimak povedal za časnik Observer. »Z lokom in puščico bi jo zlahka odgnali. Enako pomembno je, da boste preveč oddaljeni, da bi vas lahko napadla, če bo ranjena in se bo razjezila. Tako boste lahko varno lovili in zagotovili več beljakovin za svojo skupino.«

Pri loku je treba poznati materiale

Profesor Chris Stringer iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu je dodal, da je zdaj jasno, da je bil lok in puščica tehnologija, ki je bila izumljena v različnih obdobjih na različnih koncih sveta, kar poudarja njen pomen za širjenje naše vrste.

»Bistveno pri izdelavi loka je, da moraš res dobro poznati materiale. Izbrati morate drevesno vrsto, ki je primerno prožna, saj mora notranjost loka zdržati precejšnje stiskanje, medtem ko mora zunanjost vzdržati raztezanje. Potrebujete tudi strokovnjake za izdelavo tetive, puščičnih konic in puščične gredi. Celotna tehnologija zahteva veliko strokovnega znanja.«

Slimak je dodal, da so bila orodja, odkrita v Grotte Mandrin, zelo standardizirana. »Neandertalci so znali izdelati veličastna kamnita orodja, vendar je bilo vsako orodje enkratno,« je dodal. »Nasprotno pa so bila orodja sodobnih ljudi zelo lahka, kompaktna in enotne velikosti. To je bila industrija.«

Naseljenci so izginili

Naselbina Grotte Mandrin postavlja datum prvega pojava sodobnih ljudi v zahodni Evropi za približno 12 000 let prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Kljub svojim tehničnim sposobnostim pa ti naseljenci niso preživeli.

Po morda 40 letih znaki prisotnosti sodobnih ljudi v dolini Rhône izginejo. Ta generacija, ki je v regiji preživela vse svoje življenje, je izginila iz arheoloških zapisov. Približno 2000 let pozneje so območje ponovno naselili neandertalci. Slimak meni, da je bilo v naselbini Grotte Mandrin do 100 moških, žensk in otrok, potomcev sodobnih ljudi, ki so potovali iz Levanta ob sredozemski obali.

»Morda jih je bilo premalo, da bi ohranili svojo biološko moč, in niso mogli izmenjevati genov z domačini, neandertalci. Morda zato, ker z njimi niso imeli dovolj dobrih odnosov ali ker je bila rodnost med njimi slaba.«

Je bilo krivo pomanjkanje znanja?

To stališče je podprl tudi Stringer. »Če imate majhno skupino moških, žensk in otrok, imate verjetno le zelo majhno število strokovnjakov – na primer tistih, ki so bili usposobljeni za izdelavo posameznih elementov lokov in puščic, ki so jih uporabljali, posameznikov, ki bi vedeli, katera drevesa izbrati za izdelavo loka, in drugih, ki bi vedeli, kako izdelati strune in puščice. V tem primeru boste ranljivi, če boste enega ali dva od njih izgubili zaradi nesreče na lovu ali bolezni. Če svojega strokovnega znanja ne bodo prenesli na druge v skupini, boste ostali brez kritično pomembnega znanja.«

Stringer je dodal, da je mogoče, da so na skupino Grotte Mandrin vplivale tudi podnebne spremembe. »Obstaja le nekaj vrst dreves, katerih les je dovolj prožen in močan za izdelavo lokov. Če se je torej podnebje spremenilo, so ta drevesa lahko postala redkejša ali celo popolnoma izumrla, skupina pa je morda ugotovila, da ne more nadomestiti svojih lokov in puščic. Ker so se nanje zanašali, bi bili izpostavljeni in krhki.«

Zdi se, da je postojanka Grotte Mandrin eden od več neuspešnih poskusov naselitve sodobnih ljudi v Evropi, preden so sčasoma zavzeli celino. Tudi na najdiščih v Romuniji in na Češkem so bili najdeni ostanki naše vrste izpred 40 000 do 50 000 let. Vendar pa so analize kosti pokazale genetske profile, ki se med sodobnimi Evropejci ne ujemajo. Stringer pravi: »To so nekatere izgubljene linije naše vrste.«

C/2014 UN271 ali Bernardinelli-Bernstein je največji komet, ki smo ga kadarkoli opazili. S Hubblovim teleskopom je NASA ugotovila, da je njegovo jedro (angl. nucleus) petdesetkrat večje od običajnega kometa. Ameriški tisk ga primerja s površino Rhode Islanda, mi pa lahko rečemo, da je velik za šestino Slovenije.

Natančneje, njegov premer je 137 kilometrov, tehta pa 500 trilijonov (milijon milijonov oz. 10¹²) ton. Proti Zemlji se vali s hitrostjo 35.000 kilometrov na uro. A brez strahu, ne gre za apokaliptični Hollywoodski scenarij, saj bo komet naš planet zgrešil za milijardo kilometrov. To bo leta 2031, ko bo blizu Saturna.

Obstoj C/2014 UN271 pravzaprav ni nič novega. Astronomi so ga opazili leta 2014, ko jih je presenetil objekt, ki so ga videli z ogromne razdalje. Prepričani so bili, da je odkritje nekaj ogromnega, zdaj pa je Hubble to potrdil. Svoje drugo ime nosi po znanstvenikih, ki sta ga odkrila, Pedru Bernardinelliju in Garyju Bernsteinu.

Nastanek kometov znanstveniki postavljajo v čas rojevanja našega sončnega sistema. Med formacijo planetov so bili nekateri veliki kosi izstreljeni na rob osončja, kjer še danes krožijo po Oortovem oblaku. Bernardinelli-Bernstein po eliptični osi kroži okoli Sonca in izračuni kažejo, da za en obhod potrebuje 3 milijone let. Takrat se bo spet približeval Zemlji in naši potomci bodo brali podoben članek.