Srčna UL za prizadete v Ukrajini

Tilen Kemperle
-
0

Univerza v Ljubljani (UL) in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) sta se v luči ukrajinsko-ruske vojne odločili, da bosta pomagali študentkam in študentom s prizadetih območij, ki študirajo na UL. Pomagati je mogoče s kratkim telefonskim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR). Sredstva lahko nakažeš tudi na transakcijski račun ZPMS ali s sklenitvijo donatorske pogodbe. Več informacij je na voljo na spletni strani srcna.uni-lj.si.

Sodelovanje med Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Srčno UL

»Našim študentkam in študentom s kriznih območij bomo priskočili na pomoč na več načinov. Vesel sem, da bomo znova sodelovali z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in z akcijo Srčna UL poskrbeli za finančno in materialno pomoč prizadetim. Poleg tega bo med drugim naša psihosocialna svetovalnica študentkam in študentom nudila psihološko pomoč, v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi iščemo rešitve za ureditev finančnega in pravnega statusa prizadetih študentk in študentov ter po potrebi njihovih družin,« je povedal rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

»Spominjam se svojega študentskega življenja, zame je bilo to eno lepših obdobij v mojem življenju. Iz domačega in znanega okolja sem bila postavljena pred množico neznanih izkušenj. Ta preskok življenjskega ritma se mi je zdel res velik, le predstavljam si lahko, kako velik je šele, če študiraš daleč od doma. Druga kultura, jezik, navade … to so vedno veliki izzivi ne glede na starost. Je pa zagotovo bistvena razlika, ali se kot študent lahko ukvarjaš s študijem in si po dolgem predavanju s prijatelji privoščiš kosilo ali pa te ob tem skrbi, če boš imel dovolj denarja za bivanje, hrano in študijsko gradivo,« pa dodaja generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna.

»Ukrajinski študenti pa se ne le sprašujejo, če bodo imeli dovolj denarja, skrbi jih, če bodo denar sploh imeli, saj so ostali na nek način odrezani od doma in podpore družine. Njihove misli zdaj zagotovo niso pri knjigah, ampak pri družinah, katerih prihodnost je negotova, in pri lastnem preživetju. Težko je spremljati nastalo situacijo, ki je doletela Ukrajino, in zavedamo se, da so ukrajinski študenti v resnično hudih stiskah. Vendar aktivacija Univerze v Ljubljani me navdaja z občutkom upanja in moči. Vesela sem, da ne čakamo na čudeže, ampak ukrepamo – skupaj! Resnično upam, da bomo lahko stiske ukrajinskih študentov čim bolj omilili in da bo vse skupaj čim prej za njimi.«

Srčna UL

Srčna UL
vir: uni-lj.si

Pomoč preko telefonskega sporočila
Pošlji kratko telefonsko sporočilo na številko 1919 s ključno besedo SRCNAUL5 (prispevek 5 EUR) ali SRCNAUL10 (prispevek 10 EUR).

Nakazilo na transakcijski račun
Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
TRR DH: SI56 6100 0000 3512 232
Sklic: SI00 07-245104
Namen: POMOČ ŠTUDENTOM
Koda namena: CHAR

UL spodbuja študentke in študente s prizadetih območij, ki so potrebni pomoči, da jim pišejo elektronsko pošto na naslov: pomoc.ukrajina@uni-lj.si.

Prihajajo daljši Tik Toki

Katja Stojić
-
0

Tik Tok bo ponovno podaljšal maksimalno dolžino videoposnetkov, tokrat iz treh minut na deset. Predstavnik Tik Toka je izjavil, da v podjetju upajo, da bo preskok »omogočil še več kreativnih možnosti za ustvarjalce po celem svetu.«

Daljše Tik Toke so testirali v preteklih mesecih. V juliju je Tik Tok že podaljšal dolžino videoposnetkov iz 60 sekund na tri minute. Podaljšan čas bi Tik Tok lahko spremenil v večjo konkurenco YouTubu (ki se je na Tik Tok odzval z uvedbo kratkih posnetkov ali Shorts).

Ta poteza bo koristna za ustvarjalce, ki se posvečajo navodilom za makeup (t.i. tutorials), kuhanje in druge oblike vsebin, ki morda delujejo boljše v daljšem formatu. Prav tako bolj poglobljenih vsebin ne bo treba več razbiti v več videoposnetkov.

Kljub temu obstaja nekaj pomislekov glede izbire časa te poteze, glede na to, da nekateri uporabniki Tik Tok uporabljajo za širjenje napačnih informacij, povezanih z rusko invazijo na Ukrajino.

Predstavnik Tik Toka pravi: »Še naprej skrbno nadzorujemo situacijo in se s povečanimi sredstvi odzivamo na nastajajoče trende ter odstranjujemo neprimerne vsebine, vključno z škodljivimi napačnimi informacijami in spodbujanjem nasilja. Prav tako sodelujemo z neodvisnimi organizacijami za preverjanje dejstev, da bi še dodatno prispevali k temu, da Tik Tok ostane varen in avtentičen prostor.«

Maske na faksih in srednjih šolah niso več obvezne

Žiga Kastelic
-
0

Vlada Republike Slovenije je danes potrdila ukinitev obveznih mask v šolah in fakultetah. Ukinitev bo pričela veljati s ponedeljkom 7. marca, a ima ukinitev en pogoj. Maske so še vedno obvezne, ko dijaki ali študentje opravljajo izobraževalno dejavnost pri drugih izvajalcih. Kaj je povedal minister za zdravje Janez Poklukar in kaj so podrobnosti ukinitve?

Maske na faksih niso več obvezne

Minister za zdravje Janez Poklukar je danes na novinarski konferenci povedal, da je vlada RS potrdila ukinitev obveznega nošenja mask za učence, dijake, študente in zaposlene v šolah. Tako maska v teh primerih ni več obvezna, velja pa za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa.

Maske morajo nositi le tisti, ki so vključeni v izobraževanje pri drugih nosilcih – v zdravstvu ali socialnem varstvu – je danes pojasnil minister Poklukar.

Ukinitev začne veljati s ponedeljkom, 7. marca.

»Razmere so, kar zadeva epidemiološko stanje, dokaj ugodne,« je povedal Janez Poklukar, minister za zdravje. Tako je bilo sprejetih nekaj dodatnih sprostitev ukrepov, napovedal pa je tudi prihod novega cepiva z imenom Novavax.

Želite razviti svoj startup na področju zdravja?

Marketing
-
0

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) spodbuja sodelovanje med podjetji ter izobraževalno-raziskovalnimi organi, s čimer ustvarja ugodno okolje za inovacije in podjetništvo v Evropi. EIT Health je področna skupnost znotraj EIT, ki se osredotoča na zdravje in zdravstveno oskrbo Evropejcev.

Startup in scaleup podjetjem s področja zdravja z brezplačnimi programi omogočajo številne možnosti za razvoj. Če iščete nova znanja, načine za izdelavo prototipa, vstop na tuje trge, povezovanje z investitorji in širitev vaše poslovne mreže, preglejte spodnje odprte priložnosti.

InnoStars Awards

Imate podjetniško miselnost, izdelan prototip ali MVP na področju zdravja? Opravite validacijo, pridobite nova znanja in razširite svojo profesionalno mrežo!

S financiranjem, usposabljanjem, mentorstvom in povezovalnimi dogodki boste validirali potrebo po vaših inovacijah v zdravstvu, pritegnili vlagatelje in vašo idejo hitreje predstavili na trgu. Vsa sprejeta zagonska podjetja boste prejela 25.000 evrov za razvoj projektov in mentorstvo – vaša končna predstavitev pa vam lahko prinese še dodatnih 25.000 evrov za zagon vaše inovacije.

Poleg tega imajo projekti s poudarkom na aktivnem staranju priložnost, da sodelujejo v globalnem tekmovanju Healthy Longevity Global Grand Challenge, ki ga je ustanovila Nacionalna medicinska akademija Združenih držav Amerike (NAM) v sodelovanju z EIT Health in drugimi vodilnimi mednarodnimi institucijami.

Rok prijav: 27. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/innostars-awards/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Startups Meet Pharma

Pospeševalni program temelji na izzivih in povezuje startupe z vodilnimi evropskimi farmacevtskimi partnerji. Namenjen je zagonskim podjetjem z inovativnimi rešitvami za zdravstvene izzive (oskrba kroničnih bolnikov, ipd.), ki jih je opredelila farmacevtska industrija.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/start-ups-meet-pharma/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Start-ups Meet Healthcare Providers

Pospeševalni program temelji na izzivih, ki združujejo inovativne startupe in ponudnike zdravstvenih storitev. Zdravstveni izvajalci vam bodo predstavili svoje ovire učinkovitega in kakovostnega izvajanja oskrbe, startupi pa boste za rešitev teh razvili tehnologijo in storitve.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/start-ups-meet-healthcare-providers/ Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Bridgehead Europe and Global (za evropska scale-up podjetja)

Program združuje evropske zdravstvene podjetnike, ki želite razširiti svoje poslovanje zunaj domačega trga z vrhunskimi evropskimi inkubatorji in pospeševalniki. Pomagali vam bodo povezati vaš scale-up s pravo organizacijo iz EIT Health mreže – t.i. katalizatorji. Skupaj boste načrtovali, kako hitro in odločno dostopati do novih trgov, se spoznati z lokalnimi omrežji partnerjev in strank, dostopati do infrastrukture in razumeti nove regulativne sisteme. Program je razdeljen na Bridgehead Europe (za prehod z enega evropskega trga na drugega) in Bridgehead Global (za vstop na trge izven Evrope).

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/bridgehead/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Catapult

Edinstveno tekmovanje in usposabljanje izbira najboljše poslovne koncepte na področju biotehnologije, medicinske tehnologije in digitalnega zdravja, ki jih predstavi vodilnim strokovnjakom in vlagateljem po vsej Evropi. Zahtevno, a nagrajujoče tekmovanje izpostavlja startupe, ki uporabnikom in strankam ponujate najboljšo vrednost. Tekom programa startupi prejmete intenzivno usposabljanje, gradite kredibilnost in svojo vseevropsko prepoznavnost. Finalisti se predstavite na srečanju EIT Health Summit, kjer se pomerite za svoj delež nagradnega investicijskega sklada v vrednosti 210.000 evrov, zmagovalec nagrad občinstva pa je prikazan na newyorškem stolpu Nasdaq.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/catapult/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Wildcard

Program je namenjen inovatorjem, ki želite spremeniti prihodnost. Wild Card nudi vrhunsko usposabljanje in mentoriranje, ter priložnost za ustanovitev podjetja z investicijo do 1.5 milijona evrov.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://wildcard.eithealth.eu/

Prijava: https://eithealth.eu-1.smartsimple.eu/s_Login.jsp

Patient Innovation Bootcamp

Bootcamp ponuja edinstveno kombinacijo mentorstva ter usposabljanja v živo in na spletu. Podpira razvoj in lansiranje inovativnih rešitev, ki so jih ustvarili ljudje, ki neposredno trpijo zaradi različnih zdravstvenih stanj. Pacienti in njihovi skrbniki so namreč tisti, ki imajo vpogled do resničnih potreb in inovacij. Cilj jim je pomagati, da svoje ideje premaknejo od rešitev do prototipov in do tržno pripravljenih inovacij.

Program je sestavljen iz dveh tednov mentorstva in usposabljanja v Lizboni – medicinsko-tehnološka validacija in razvoj, ter v Københavnu – implementacija ter spletno usposabljanje za oblikovanje poslovnega modela.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/patient-innovation-bootcamp/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Women Entrepreneurship Bootcamp

Program povezuje zgodnja zagonska podjetja v zdravstvu, ki jih vodite ali so-vodite ženske, z neprimerljivo mrežo mentorjev in z namenom hitre rasti vašega startupa.

Pomagali vam bodo izkoristiti raznolikost vaše vodstvene ekipe in najti vaše referenčne točke, ki jih potrebujete za uspešno oblikovanje vaših ambicij in validacijo vaše edinstvene prednosti.

Ženski podjetniški Bootcamp je pettedenski program, ki zagotavlja intenzivno usposabljanje, mentorstvo in priložnosti za mreženje v Galwayu (Irska), Coimbri (Portugalska) in Barceloni (Španija).

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/women-entrepreneurship-bootcamp/ Prijave: https://eithealth.optimytool.com/en/

User Validation Labs

Če začenjate na področju zdravstvenih inovacij, vam lahko koristi pridobivanje povratnih informacij in validacij s strani vaših bodočih uporabnikov – pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev.

Evropski partnerji EIT Health, kot so laboratoriji, pospeševalniki, bolnišnice in inovacijski centri, podpirajo povezavo med startupi in bodočimi končnimi uporabniki vašega izdelka. Pomagajo vam pri organizaciji in izvajanju validacijskih študij.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/ulabs/

Prijave: https://eithealth.optimytool.com/en/

Reactor Bootcamp

Iščete način za komercializacijo svoje inovativne zdravstvene rešitve? Pridobite pomoč pri iskanju ujemanja vašega izdelka s trgom in znanja o uporabniški izkušnji, industrijski ustreznosti in strategiji prihoda na trg. Tekom programa boste deležni intenzivnega usposabljanja z namenom komercializacije vašega izdelka ali storitve. Postanite del mednarodne mreže in pridobite neprecenljive povezave z vseevropsko skupnostjo tehnoloških zdravstvenih inovatorjev.

Rok prijav: 14. 3. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/reactor-bootcamp/

Prijave: https://eithealth.optimytool.com/en/

Investor Network

Zbiranje sredstev je za startupe dolgotrajen in zapleten proces, zlasti za tiste, ki želite začeti na več trgih po Evropi. Kvalificirana podjetja, ki iščete financiranje v zgodnji fazi, se boste imela priložnost povezati z vseevropskim konzorcijem, ki združuje več kot 80 vlagateljev iz 18 držav.

Rok prijav: 14. 7. 2022

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/investor-network/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Mentoring & Coaching Network

Ne glede na to, ali začenjate ali se širite, vam bo ta program omogočil dostop do več kot 200 vodilnih svetovnih strokovnjakov v zdravstveni industriji, ki so pripravljeni deliti svoje znanje ter vam pomagati vzpostaviti nove in vznemirljive povezave. Tovrstni mentorji so vam lahko v veliko pomoč pri uspešni rasti vašega podjetja in doseganju novih ciljev.

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/mentoring-and-coaching-network/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Venture Centre of Excellence Application

EIT Health in Evropski investicijski sklad (EIF) sodelujeta pri upravljanju javno-zasebnega soinvesticijskega programa, ki omogoča financiranje evropskih zagonskih podjetij v zdravstvu, vse z namenom pospešitve prenosa inovacij v vsakdanjo rabo.

Več informacij: https://eithealth.eu/programmes/venture-centre-of-excellence/

Prijava: https://eithealth.optimytool.com/en/

Vse odprte programe si lahko ogledate na: https://eithealth.eu/what-we-do/our-programmes/

Slovensko središče za EIT Health je Ljubljanski univerzitetni inkubator. Na temo odprtih EIT Health programov 10. marca pripravljajo informativno spletno delavnico. Za več informacij: www.lui.si.

DOKgodek: Režiserjev pogled

Marketing
-
0

Tedenski program slovenskih dokumentarnih filmov se v novem terminu vrača na splet – v Bazo slovenskih filmov.

V 14. izvedbi DOKgodka skozi režiserjev pogled vstopamo v intimo mladostnikov. Ogledali si boste lahko kratki študijski film Roka Bička Družina (2007) in celovečerni film Maje Prettner Dom ljubi dom (2016). Spletni projekciji bosta brezplačno na ogled od torka, 1. marca, od 20.00, do četrtka, 3. marca, do konca dne na spletni strani bsf.si. Dogodek dopolnjuje spremljevalno besedilo o filmskem jeziku, ki ga je pripravil filmski kritik in teoretik Robert Kuret.

V filmu Družina (2007) spoznamo družino Rajk iz oddaljenega slovenskega kraja. Vsi, razen glavnega junaka Mateja, so zaznamovani s posebnimi potrebami. »Družina je primer observacijskega dokumentarca, ki se spogleduje s tehnikami igranega filma.« Lahko dobimo občutek, da se tam tudi sami nahajamo, za kar je potrebna »domačnost kamere oz. režiserja v domu, za katerega se zdi, da so ga člani družine sposobni povsem odmisliti pri svojih interakcijah. Ko torej oče od Mateja zahteva, naj prekine klic v tujino, ker bodo zaradi tega dobili visok telefonski račun, se ne obrne v kamero, ne zahteva prekinitve snemanja, ampak se obnaša, kot da kamere sploh ni tam,« ugotavlja Robert Kuret. Film je desetletje kasneje dobil nadaljevanje zgodbe družine Rajk v istoimenskem celovečernem filmu.

Fant sedi na stolu in gleda v kamero, poleg njega sedi starejši moški in ženska
Foto: Rok Biček

V celovečernem filmu Dom ljubi dom (2016) pa spremljamo eno leto v življenju štirih otrok. Ti so bili umaknjeni iz socialno neprimernih okolij in so nov dom našli v mladinskem domu Malči Beličeve. V domu, kjer vladajo pravila in hišni red, iščejo pripadnost in zavetje. Delijo si veselje ob rojstnih dnevih, praznovanje božiča, čakanje v vrsti za kopalnico … »Tu se po eni strani menjajo prizori, ko kamera snema otroke pri njihovi interakciji, pa naj bo to igra ali pogovor, po drugi strani pa prav tako močan moment predstavljajo intervjuji, ko o svojem bivanju v domu, o svojih družinah in razlogih, zakaj so sploh tu, govorijo otroci,« o pogledu režiserke filma Maje Prettner in kameri Mihe Možina razmišlja Robert Kuret.

Puncih odita po cesti, za njima mlajši fant
Foto: Miha Možina

Dogodek organizirata Zavod Filmoteka v sodelovanju s festivalom DOKUDOC, ki ga pripravlja društvo Mitra. DOKgodek sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.

Potrjen je predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1)

Žiga Kastelic
-
0

Državni zbor je sprejel predlog Zakona za urejanje položaja študentov. Poslanci in člani Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za izobraževanje, znanost, šport in mladino s z osmimi glasovi za in nobenim proti potrdili predlog zakona. Prišlo je do nekaterih tehničnih popravkov in vsebinskih sprememb. Predlog zakona je oblikovala Študentska organizacija Slovenija, ki se zahvaljuje podpornikom zakona – poslancem strank LMŠ, SD, SAB in Levica – ter predsedniku Državnega zbora, Igorju Zorčiču ter njegovemu kabinetu.

Predlog Zakona za urejanje položaja študentov 2022

Zakon za urejanje položaja študentov je prestal najbolj pomemben del zakonodajnega postopka. Ta se bo zdaj nadaljeval z obravnavo na seji Državnega zbora. Študentska organizacija Slovenije je že v lanskem letu pripravila nov predlog Zakona ZUPŠ-1. Ta je omenjal povišanje državnih štipendij za dvajset odstotkov, odpravo starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije, brezplačni javni prevoz, zdravnika v kraju študija, višjo subvencijo za prehrano in druge. Vse si lahko prebereš v našem prispevku Predlogi novega zakona za urejanje položaja študentov.

»Izjemno veseli smo, da so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije prepoznali ukrepe, predlagane z ZUPŠ-1, kot nujne za izboljšanje socialnega položaja študentov ter izboljšanje izvajanja študijskega procesa. Upamo in pričakujemo, da se do zaključka zakonodajnega postopka zakon z amandmaji ne bo dodatno krčil, saj so že dosedanji posegi močno zmanjšali sprva zastavljene cilje. Edini sprejemljiv končni cilj, je sprejetje zakona tudi na plenarni seji Državnega zbora,« je povedala predsednica ŠOS Marike Grubar.

Kljub nekaterim vsebinskim popravkom predlog zakona za urejanje položaja študentov še vedno vključuje zvišanje štipendij, uskladitev višine subvencije za študentsko prehrano, povečanje sredstev za gradnjo študentskih domov in ureja digitalno študentsko izkaznico, področje študentskega dela ter višjega in visokega šolstva. Kot naj bi izračunali pri predlogu, bi novi zakon izboljšal položaj za več kot 54 tisoč študentov.

Se nam življenje odvrti pred očmi, ko umiramo?

Urban Kolman
-
0

Pregovor, da se nam pred smrtjo življenje odvrti pred očmi, mogoče ni le pregovor. Skupina mednarodnih znanstvenikov je namreč pri sedaj že pokojnem 87-letniku med umiranjem zaznala nenavadno delovanje možganov.

Starejši moški je v bolnišnico prispel po padcu, ki je povzročil krvavenje v možganih. Zdravniki so pri pregledu pacienta ugotovili, da doživlja epileptične napade. Kasneje je med pregledom EEG doživel tudi srčni infarkt in umrl.

Kaj so ugotovili?

Analiza posnetkov pregleda je zaznala, da so bili možgani aktivni tudi po prenehanju delovanja srca. Poleg tega so med seboj še vedno komunicirali tudi po tem, ko je kri nehala prihajati v možgane. Zaznali so različne alfa in gama možganske valove.

To v osnovi pušča odprto zanimivo možnost. Znanstveniki so v reviji Frontiers in Aging Neuroscience zapisali: »Glede na to, da je povezava med aktivnostjo alfa in gama vključena v kognitivne procese ter priklic spomina pri zdravih osebah, je zanimivo špekulirati, da bi taka dejavnost lahko podprla zadnji »priklic življenja«, ki se lahko zgodi v stanju ob smrti.«

Vseeno opozarjajo, da gre le za en primer pojava. Poudarjajo tudi, da je možno, da so na zaznane valove vplivale poškodbe možganov in zdravila, ki jih je dobil pokojni.

Kaj to pomeni?

Doktor Amjal Zemmar, nevrokirurg in eden od avtorjev študije, je vseeno prepričan, da gre za pomembne izsledke: »Te ugotovitve izzivajo naše razumevanje, kdaj točno se konča življenje, in ustvarjajo pomembna naslednja vprašanja, kot so tista, povezana s časom darovanja organov.«

Drugi strokovnjaki iz področja raziskovanja možganov so ugotovitve označili kot edinstvene, a opozorili, da so dodatne raziskave otežene zaradi etičnosti. Nekateri so opozorili tudi, da se ugotovitve ujemajo s tistimi, ki so jih pred desetletjem zaznali pri raziskavi z glodavci. Vseeno je med njimi strinjanje, da je nemogoče trditi, kaj točno pomenijo valovi. Ali res pomenijo, da se nam pred očmi odvrti življenje?

Razbito kolo.
Preblisk življenja se lahko zgodi tudi ob drugih dogodkih.

S tem se strinja tudi doktor Steve Taylor, psiholog z univerze Leeds Beckett: »Mislim, da ne moremo domnevati, da je to reprezentativen primer, kako se človeški možgani obnašajo na točki smrti.«

Taylor je pri tem izpostavil ugotovitve, da se prebliski življenja zgodijo tudi ob drugačnih dogodkih. »Pregled življenja se lahko dejansko zgodi, ko ljudje fiziološko niso blizu smrti, na primer obstaja veliko primerov, ko se to zgodi že pri različnih padcih,« je dodal.

Nevarnosti 6 lepotnih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan

Sabina Zorman
-
0

V lepotnih produktih se skriva veliko sestavin, številne so škodljive tako za telo kot za okolje. Veliko sestavin je že prepovedanih za uporabo v kozmetiki, nekatere pa se še vedno lahko pojavijo v naših produktih.

Parfumi

Parfumi so preprosto kemikalije, izpostavljajo na portalu Listverse. So kombinacija sintetičnih in naravnih snovi, ki dajo značilen vonj. Med sintetičnimi sestavinami mnogih parfumov je tudi aldehid lily (ang. lilial, naveden tudi kot butylphenyl methylpropional).

Ta aromatski aldehid spada med 23 kemikalij, uporabo katerih v kozmetičnih izdelkih je oktobra prepovedala Evropska komisija. S tem je komisija posodobila seznam snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali nevarne za razmnoževanje zaradi njihovih dolgoročnih in škodljivih učinkov na zdravje. Prepoved začne veljati v torek, 1. marca.

BB in CC kreme

Kljub veliko pohvalam BB in CC krem, pred izbiro svoje preveri njene sestavine. Izogibaj se tistim, ki vsebujejo snov akrilamid. Tej snovi smo večinoma izpostavljeni preko razne hrane in cigaretnega dima, a lahko se pojavi tudi v kozmetiki in plastiki. Po podatkih nacionalnega inštituta za raka v ZDA so študije na glodalcih pokazale, da izpostavljenost akrilamidu poveča tveganje za nastanek več vrst raka.

CC kreme vsebujejo tudi oksibenzon, ki pomaga preprečiti morebitno škodo zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Povezali pa so ga tudi z alergijami in vplivi na hormone, zato številne države regulirajo njegovo uporabo. V Evropski uniji so sicer določili, da ne predstavlja večje grožnje razen tega, da je alergen, zato se sme uporabljati v kozmetiki, vendar v majhnih količinah.

BB kreme lahko vsebujejo tudi metilizotiazolinon, ki ima alergene lastnosti. Draži kožo in oči, lahko sproži kontaktni dermatitis. Evropska unija je že leta 2014 prepovedala uporabo te snovi v produktih, ki so dolgo v kontaktu s kožo, npr. kreme.puder, škatlica in barvna pleta na mizi

Lak za nohte

Lak za nohte vsebuje veliko škodljivih sestavin in zato več institucij odsvetuje pogosto uporabo. Študije so pokazale, da se kemikalije iz laka za nohte lahko absorbirajo v telo, vendar ni čisto jasno, ali v dovolj veliki količini, da bi imele resne posledice na zdravje.

Nekaj najbolj toksičnih kemikalij v lakih za nohte:

  • dibutil ftalat (povezujemo ga s hormonskimi spremembami, rakom na dojkah, škodi moškemu razmnoževalnemu sistemu),
  • toluen (škodi možganom in živčnemu sistemu),
  • formaldehid (toksičen, alergen, karcinogen in mutagen),
  • kafra (ang. camphor) (odvzema hranila iz nohtov).

Na kemikalije opozori že vonj takoj, ko odpreš stekleničko. Pogosto vdihavanje kemikalij lakov in acetonov ni zdravo, a je za hujše posledice vdihavanja formaldehida sicer potrebna velika koncentracija te snovi v zraku. Ob veliki izpostavljenosti draži oči, sluznico, povzroča solzenje, glavobol, vnetje grla, težave z dihanjem, alergije, tudi raka v nosu in grlu.

Nekateri laki lahko povzročijo tudi razbarvanje nohtov in jih slabijo.

Maskara

Ko uporabiš maskaro, se ta kontaminira. Ko maskaro zapreš, ustvariš popolno temno in vlažno okolje za razmnoževanje bakterij, ki so se nabrale na palčki. Konzervansi sicer upočasnijo rast bacilov, a sčasoma se razmnožijo.

Dlje kot uporabljaš isto maskaro, večje je tveganje za nastanek reakcij na koži in za vnetje oči, zato je zelo priporočljivo, da jo menjaš redno. Pisali smo že o nevarnostih uporabe raznih ličil po izteku roka uporabe.približano oko in namazane trepalnice

Šminka

Tako šminke kot nekatere druge izdelke (senčila za oči, rdečilo, šampon) lahko onesnaži svinec. Svinec pa škodi živčnemu in žilnemu sistemu, srcu, razvoju, je tudi kancerogen.

Portal Medical News Today ga navaja med nevarnimi snovmi, ki se jim moramo izogibati v ličilih.

Bleščice

Bleščice v različnih oblikah in v raznih produktih so nevarne za zdravje in za okolje. Bleščice so praktično majhni kosi plastike in aluminija, ki se ne reciklirajo. Mikroplastika se zahvaljujoč izdelkom, kot je ta, nabira v svetovnih vodah. V rekah in morjih je že ogromna količina mikroplastike, ki se razgrajuje zelo počasi.

Tam ogroža živali, ki jo pojejo, in nato ljudi, ki jejo vodne živali. Raziskave so pokazale, da ko se plastika iz bleščic razgradi, sprosti kemikalije, ki vplivajo na hormone živali in ljudi. Te kemikalije so bile povezane tudi z rakom in nevrološkimi boleznimi, piše portal TipHero.bleščice na dlani

Novo vodstvo ŠOS-a: Kaj obljubljajo študentom?

Urban Kolman
-
0

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na 41. redni seji Skupščine imenovala novo predsednico organizacije. To je postala doktorska študentka Marike Grubar. Med drugim so imenovali tudi generalnega sekretarja, to je postal Rok Petrič in spremenili nekatere akte organizacije.

Skupščina je potekala 23. februarja in je zaradi omejitve gibanja ter zbiranja oseb bila znova izvedena v digitalno. Novoimenovana predsednica je študentka programa Humanistike in družboslovja – Sociologija kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kaj je dejalo in obljubilo novo vodstvo?

Med svojimi cilji je poudarila, da se bo zavzela za kakovostno digitalizacijo izobraževanja ter ustrezno financirano in dostopno javno visoko šolstvo. Prav tako se bo borila za izboljšanje politik na področju duševnega zdravja ter bivanjsko problematiko študentov in dvig višin štipendij.

V izjavi ob imenovanju je povedala: »Hvaležna sem za podporo, ki mi jo je namenila Skupščina Študentske organizacije Slovenije. S svojim vodenjem želim prispevati k temu, da bi v naslednjem mandatu na ŠOS nadaljevali močno zagovorniško vlogo in z zasledovanjem dosegljivih ter aktualnih ciljev, ki so in bodo relevantni za študentsko populacijo.«

Denar.
Cilj bo tudi zvišanje štipendij.

Zaželela si je tudi, da se ŠOS bolj aktivno poveže s študenti: »Poleg aktivne vloge študentskih predstavnikov in predstavnic vidim pomembno vlogo tudi v pogosto manj vidnih in manj izpostavljenih členih študentskega organiziranja. Vidim jo v vseh študentkah in študentih. Želim si, da bi študentke in študenti redno vzpostavljali stik s ŠOS in se na nas obračali tako s svojimi vprašanji in težavami kot s predlogi o področjih, ki jih bi še bilo potrebno urediti, izzivih, ki bi jih bilo treba nasloviti, idejami o projektih, ki bi jih lahko ŠOS izvajala. Vse našteto bo pomembno prispevalo k temu, da bo ŠOS lahko še naprej zasledovala dobrobit vseh študentk in študentov.«

Novi generalni sekretar Rok Petrič, ki že opravlja delo generalnega sekretarja Športne zveze Univerze v Ljubljani, se je v svojem programu zavzel za digitaliziranje poslovanja, pridobivanje dodatnih sredstev preko trženja in prijavljanja na razpise ter organizacijo dela strokovnih služb ob dodatnih pooblastilih, ki jih v prihajajočem obdobju prejema ŠOS.

Na skupščini so poleg tega potrdili poročilo Nadzorne komisije ŠOS ter Finančni načrt ŠOS za aktualno leto.

Uredništvo portala Student.si iskreno čestita novemu vodstvu in želi obilo uspeha v prihodnosti!

So električni avtomobili res bolj trajnostni?

Tilen Kemperle
-
0

Električni avtomobil, ki uporablja električno energijo iz čistih obnovljivih virov, ne povzroča emisij toplogrednih plinov. Vozilo z bencinskim motorjem vsako leto v povprečju izpusti dve toni CO2, vendar nekateri še vedno trdijo, da električni avtomobili niso nič bolj prijazni do podnebja kot avtomobili na fosilna goriva. Ali je to res?

Nekaj pogostih trditev o električnih avtomobilih

Hidroenergetsko norveško podjetje Statkraft je preverilo nekaj pogostih trditev o električnih avtomobilih.

1. Če nas skrbi, kaj je najboljše za podnebje, bi morali denar porabiti za ogljikove kvote, namesto da subvencioniramo drage električne avtomobile.

Električni avtomobili so najboljši za podnebje, podnebne kvote pa ne rešujejo problema emisij iz prometa vozil. Če zdaj kupiš nov avtomobil na fosilna goriva, bo v avtomobilski populaciji še vrsto let in bo zaklenil porabo fosilnih goriv in emisije toplogrednih plinov. Obstajajo tudi močni indikacije, da se bo cena električnih avtomobilov občutno znižala, kar še dodatno oslabi argument, da so podnebne kvote cenejše.

2. Električni avtomobili za proizvodnjo potrebujejo veliko več energije kot običajni avtomobili, zlasti zaradi baterij. Električne avtomobile je zato treba voziti dlje časa, preden jih lahko štejemo za avtomobile z ničelnimi emisijami.

Proizvodnja baterij povzroča emisije toplogrednih plinov, vendar predvsem zato, ker se baterije proizvajajo v Aziji in na Kitajskem. Tudi tam postaja mešanica energetskih virov čistejša. Ko bomo baterije sčasoma lahko proizvajali z električno energijo iz obnovljivih virov energije, bodo baterije brez vgrajenih emisij.

polnjenje avtomobila od blizu
Baterije bodo brez vgrajenih emisij.

3. Norveška je del evropskega trga električne energije. Zato Norvežani ne morejo reči, da svoje električne avtomobile vozijo s čisto norveško vodno energijo. Električna energija, ki jo uporabljajo, je proizvedena tudi iz premoga in plina.

Ker pa električno energijo kupujejo in prodajajo, lahko včasih nekaj elektrike iz stenskih vtičnic na Norveškem pridobijo tudi iz premoga iz tujine. Vendar študije življenjskega cikla kažejo, da so električni avtomobili okolju prijaznejši od avtomobilov na fosilna goriva, ne glede na mešanico virov energije.

4. Baterije so okoljska tempirana bomba, saj jih ni mogoče ponovno uporabiti. Veliko jih konča na odlagališčih in prispevajo k onesnaževanju okolja.

Električne avtomobilske baterije ne bodo končale na odlagališčih – za to so preveč dragocene. Danes baterije pogosto dobijo novo življenje v energetskem sistemu, da bi podprle postopno uvajanje vetrne in sončne energije. Nato se jih bo splačalo reciklirati, saj vsebujejo dragocene materiale.

5. Vse večje število električnih avtomobilov povečuje obremenitev električnega omrežja. Da bi zadostili povpraševanju, je treba zgraditi več drogov in dodati zmogljivejše kable.

Električno omrežje zlahka prenese več električnih avtomobilov, zlasti če lahko vse bolj nadzorujemo, kdaj podnevi in ponoči se avtomobili polnijo. Naša potreba po krepitvi električnega omrežja ne izhaja iz električnih avtomobilov, temveč iz vse večje elektrifikacije na splošno.

polnjenje avtomobila
Električno omrežje prenese več avtomobilov.

6. Ljudje z električnimi avtomobili prenehajo uporabljati javni prevoz in tako prispevajo k povečanju prometa na splošno.

To ni gotovo, vendar je jasno, da lahko dostop do voznih pasov za avtobuse in nižje cestnine, kot so na Norveškem, povečajo privlačnost uporabe električnih avtomobilov. Sčasoma bodo takšne ugodnosti izginile in takrat se bo več ljudi spet odločalo za javni prevoz.

7. Ljudje, ki kupujejo električne avtomobile, imajo pogosto več avtomobilov, zato ne prispevajo k zmanjšanju števila avtomobilov.

Vedno več ljudi ima električni avtomobil kot svoj edini avtomobil. Verjetno je nekaj takih, ki so prej imeli le en avtomobil in zdaj prav tako kupujejo električni avtomobil. In mnogi, ki bi tako ali tako imeli dva avtomobila, imajo zdaj električni avtomobil kot drugi avtomobil. Kratkoročno bo to morda povzročilo več avtomobilov, vendar ne nujno več avtomobilov na cesti.

električni avtomobil
Vedno več ljudi ima električni avtomobil kot edini avtomobil.

8. Proizvodnja avtomobilskih baterij je škodljiva za redke in neobnovljive vire, zlasti litij in druge plemenite kovine. To ni trajnostno.

Ni pravilno reči, da baterije vsebujejo redke vire. Kovine, kot sta kobalt in litij, se nahajajo na številnih mestih, vendar jih bo kratkoročno primanjkovalo, saj bodo potrebe vsako leto večje. Vendar si proizvajalci baterij nenehno prizadevajo zmanjšati uporabo najdražjih kovin in sčasoma bomo dobili baterije s povsem drugačno sestavo kot danes.

9. Električni avtomobili ustvarjajo več trdnih delcev, ker so težji in povzročajo večjo obrabo asfalta.

Električni avtomobili so na splošno težji od enakovrednih avtomobilov na fosilna goriva. Po drugi strani pa električni avtomobili ne proizvajajo emisij trdnih delcev ali hrupa motorja, ki sta pri avtomobilih na fosilna goriva velika težava.

električni avtomobil na cesti
Električni avtomobili so težji, vendar ne proizvajajo emisij trdnih delcev.

Lahko torej trdimo, da so električni avtomobili bolj zeleni?

Če vir energije za pogon teh avtomobilov niso sončne celice, vetrne turbine ali celo jedrska ali vodna elektrarna, bodo njihove emisije CO2 veliko višje. Če na primer električna energija, ki se uporablja za polnjenje avtomobilov, izvira iz izgorevanja fosilnih goriv, se je onesnaževanje že sprostilo v neki oddaljeni elektrarni, piše Youmatter.

To pomeni, da če voziš električni avtomobil v ZDA, kjer so fosilna goriva leta 2017 predstavljala 62,7 odstotne proizvodnje energije v državi, boš v ozračje verjetno izpustil več CO2, kot če ga boš vozili na Islandiji, ki skoraj v celoti uporablja vodno, geotermalno in sončno energijo.

Vendar so napovedi spodbudne in razvijajo se rešitve, s katerimi bi električni avtomobili postali še bolj zeleni, okolju prijazni in trajnostni. Čeprav je še veliko prostora za izboljšave, so električni avtomobili, kakršni so danes, v svojem življenjskem ciklu na splošno že bolj okolju prijazni kot običajni avtomobili na fosilna goriva, zlasti če jih poganja čista elektrika.

1...892893894...2.157Stran 893 od 2.157