Fakulteta za humanistične študije je mlada in zagnana fakulteta Univerze na Primorskem. Prepoznavni smo po odprtem, neposrednem in odkritem odnosu med študenti in učitelji. Naše študijske skupine so majhne, kar študentom omogoča boljši razvoj lastnih interesov, omogočamo jim tudi redno sodelovanje v okviru projektnega dela in še več študijske prakse.
Oblikujemo razgledane in kritične posameznike, ki znajo in zmorejo samostojno in kritično razmišljati, prepoznati probleme in izzive sodobne družbe, okolja, planeta, se opredeljevati do njih ter kar je najpomembneje, iskati ustrezne rešitve za blagostanje vseh prebivalcev našega planeta.
Fakulteta se je v prostoru uveljavila kot pomemben generator znanja, ki okolje bogati s humanističnimi vsebinami, znanjem in dogodki.
Katere programe izvajamo?
Če govorimo o humanističnih programih, Arheologiji, Antropologiji, Kulturni dediščini, Zgodovini, so to programi, ki raziskujejo preteklost, zato da lahko razumemo in se odzivamo na sedanjost ter se bolje pripravimo na prihodnost.
Geografija raziskuje planet in seveda tudi zelo aktualne okoljske spremembe.
Študenti Komuniciranja in medijev spoznavajo hitre in zanimive spremembe družbe.
Jezikoslovni programi Slovenistika, Italijanistika, angleški jezik, francoski jezik nudijo študentom poglobljena in dodatna znanja teh jezikov. Prav tako lahko na novo usvojijo kitajski, ruski, španski in furlanski jezik.
Nudimo tudi dvopredmetne kombinacije programov in dobro mero izbirnosti, kar omogoča sodobno interdisciplinarno povezovanje znanj v skladu z interesi posameznega študenta.
Kakšna je uporabnost in potreba po teh vedah?
Naše znanosti sodijo med najstarejše, kar jih je človek razvil in obstajajo že več tisočletij, kar kaže, da jih človek in družba potrebujeta in cenita. Humanistične vede so, tako kot naravoslovne, temeljna raziskovalna področja, ki morajo biti družbi enakovredno zastopana in jih moramo neprestano razvijati. Brez raziskovanja in poznavanja družbe, kulture, zgodovine, dediščine, okoljskih procesov in sprememb bi izgubili svojo identiteto, ne bi poznali svojih potencialov, razumeli današnje družbe in ne bi znali odgovoriti na temeljna vprašanja – kdo smo in zakaj, kakšna je naša vloga pri oblikovanju temeljev za prihodnost.
Predavanja na Fakulteti za humanistične študije v Kopru
Fakulteta pridobiva številne projekte na področjih humanistike in družboslovja, v katere vključujemo tudi študente. Omeniti velja projekte Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer študenti sodelujejo s podjetniki, zavodi, društvi in tako stopijo v neposreden stik z morebitnimi delodajalci. V zadnjih letih smo tako raziskovali življenje ribičev, mitologijo Krasa, srednjeveške napise, preučevali vplive podnebnih sprememb na vodne vire, oblikovali vsebine in delavnice za obiskovalce Arheološkega parka Simonov zaliv, s Parkom Škocjanske jame smo raziskovali prehrano, zdravilne rastline, lipicance in še kaj …
Naša mednarodna vpetost je prepoznavna s članstvom v Unesco Unitwin mreži za podvodno arheologijo, Unescovi katedri za svetovno dediščino in muzeologijo, zelo ponosni pa smo tudi na sveže ustanovljeno Unescovo Katedro za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, saj bomo z aktivnostmi le-te še dodatno popestrili študijsko izkušnjo vsem vedoželjnim študentom.
Možnosti za mednarodno sodelovanje in študij v tujini pa omogočajo predvsem številni Erasmus in Ceepus sporazumi.
Trajnostni razvoj in sodobno gospodarstvo odpirata številne možnosti za široko razgledane posameznike, ki so drzni, prodorni in znajo prepoznati ter razvijati svoje potenciale. In to so kompetence naših diplomantov.
Zaposljivost diplomantov je v sodobnem času enako problematična za skoraj vse diplomante. Potrebe na trgu se hitro spreminjajo in pomembno je, da naše študente naučimo samostojnosti, prilagodljivosti, skupinskega in projektnega dela, jih opremimo s praktičnimi izkušnjami in povežemo z morebitnimi delodajalci. Z večino študentov ohranjamo stik in analize kažejo visok odstotek zaposljivosti v različnih oblikah in okoljih. Naši diplomanti so zaposleni v arhivih, muzejih, občinskih upravah, zavodih, konzulatih, tudi šolah, mnogi stopijo na pot samostojnega podjetništva, po nekaj letih delovnih izkušenj pa se marsikdo odloči za nadaljevanje raziskovalnega dela na doktorskem študiju.
