Z globalnim segrevanjem raste potreba po hlajenju in klimatskih napravah, ki povzročajo še več segrevanja. Rešitev morda leži v novi ultra beli barvi.
Vročinski valovi postajajo vse pogostejši in vse intenzivnejši. Pogled na wikipedijo nam pokaže, da je bilo v celem 20. stoletju zabeleženih nekaj več kot dvajset vročinskih valov, v le dvajsetih letih 21. stoletja pa nam wikipedija izpiše več kot 60 zabeleženih vročinskih valov. Število smrti zaradi vročine prav tako raste iz leta v leto in dokazano je, da so spremembe v obnašanju vročinskih valov povezane z globalnim segrevanjem.
V takih časih klimatske naprave postajajo dobesedni reševalci življenj. Vendar za koga? Kot vse druge tudi klimatske naprave potrebujejo energijo, elektriko, večino te pa se še vedno pridobi iz fosilnih goriv. 58 %, če smo natančni. V ZDA stavbe porabijo okoli 60 % nacionalne porabe elektrike in velik delež tega za poganjanje klimatskih naprav. Ko iz leta v leto rastejo temperature, raste tudi potreba po hlajenju, po elektriki, po še večji porabi fosilnih goriv … izgorevanje teh pa ponovno povzroči rušenje naravnega ravnovesja, učinek tople grede in višanje temperatur. Krog se tako sklene in ceno tega, da je med vročinskimi valovi ljudem v pisarnah prijetno hladno, plačajo vsi tisti, ki si takšnega »luksuza« ne morejo privoščiti.
Zelena energija je rešitev, pravijo znanstveniki. Pred kratkim pa se nam je ponudila še druga alternativa.
Raziskovalci z univerze Purdue so izumili novo belo barvo, ki je še bolj bela. Kaj to pomeni? Bela barva je bela ker odbija večino svetlobe, ki jo zadane. Tako kot je črna črna, ker vsrka večino svetlobe. Nova ultra bela barva odbija 98,1 % svetlobe za razliko od prejšnje najbolj bele, ki je odbijala 95,5 %. Običajna bela, ki se uporablja za fasade pa odbija med 80–90 % svetlobe. Iz lastnih izkušenj vemo, da nam je poleti vroče tudi v najbolj belih avtomobilih, kar pa lahko ta inovacija spremeni. Nova barva odbija toliko svetlobe, da ne le prepreči segrevanja, ampak površino celo ohladi. Poskusi so pokazali, da je celo v opoldanskem soncu plošča premazana z novo belo bila okoli 4 stopinje hladnejša kot njena okolica. Z ultra belo barvo prebarvane stavbe bi lahko odbijale mnogo več toplote kot do zdaj, znižale segrevanje notranjosti zaradi sonca in hkrati tudi potrebo po hlajenju. Nižanje potrebe po hlajenju pa rezultira v manjši porabi elektrike in posledično fosilnih goriv ter onesnaževanja. Z novo belejšo belo bi lahko ubili dve muhi na en mah in bili en korak bližje k ohranitvi našega planeta.
Vsi vemo, da je spanje nujno potrebno za nemoteno telesno in duševno delovanje. Večina odraslih ljudi potrebuje med 7 in 9 ur spanja. Ampak ali se je tudi tebi kdaj zgodilo, da si se po dolgem in napornem dnevu ulegel v posteljo, da bi zaspal, a enostavno nisi mogel? Medtem ko si bil še nekaj minut nazaj prepričan, da moraš nujno spati, sedaj na vse moči zatiskaš svoje oči in poskušaš najti tisto »najboljšo in najudobnejšo« pozicijo spanja. Če se najdeš v zgornjem opisu, potem ti zaupamo trike, s katerimi boš uspel zaspati v zgolj 2 minutah.
Pred spanjem
Navade pred spanjem so zelo pomembne, saj lahko imajo velik vpliv na naše telo in na naš spalni cikel. Pred spanjem poskusi:
Spati v mrzlem okolju. Morda se ti bo zdelo šokantno, vendar je priporočljiva spalna temperatura dobrih 18 stopinj celzija. Hladnejša temperatura namreč povzroči boljše in kvalitetnejše spanje. Bolj priporočljivo je, da te zebe, kot pa da ti je vroče;
Iti pod vroč tuš ali v vročo kopel. Med tuširanjem z vročo vodo se tvoje telo segreje, po tuširanju pa se ohladi. Tvoje telo posledično misli, da je čas za spanje, zaradi česa rataš bolj zaspan;
Odstraniti uro. Ko poskušaš zaspati te lahko nenehno gledanje na uro samo živcira. Poleg tega marsikoga moti glasno »tik-takanje«;
Izogibati se nikotinu in kofeinu. Konzumiranje kofeina in nikotina le nekaj ur pred spanjem lahko povzroči nespečnost. Priporočljivo konzumiranje je 8 ur pred spanjem. Poleg tega pred spanjem pazi, da nisi preveč lačen ali preveč sit;
Ne telovaditi 2 – 3 ure pred spanjem. Vadba je priporočljiva, saj doprinese k večji izčrpanosti. Kljub temu pa ni priporočljivo telovaditi malo pred spanjem, saj te to lahko le še bolj zbudi;
Se sprostiti. Pred spanjem se poskusi sprostiti, morda z branjem dobre knjige ali samo z upočasnjenim dihanjem;
Se izogibati svetlobi. Poskrbi, da čez dan dobiš vsaj 30 minut (sončne) svetlobe, pred spanjem pa se izogibaj svetlemu žarenju (svetloba telefona).
Vroč tuš segreje tvoje telo, ki posledično misli, da je čas za spanje.
Vojaška tehnika spanja
Če zgoraj našteti nasveti ne delujejo, lahko poskusiš z načinom, ki naj bi ga uporabljali piloti vojaških letal. Tehnika naj bi pripomogla, da zaspiš v le nekaj minutah.
Pred spanjem sprosti svoje telo in zapri oči. Nadzoruj svoje dihanje in se osredotoči na svoj obraz. Ob dihanju se skoncentriraj na vsako mišico, ki se ob vdihu zategne in ob izdihu sprosti. Osredotoči se na svoja lica, jezik, usta in čeljust. Vajo nadaljuj od glave do peta, vsak sklop telesa posebej;
Nato poskusi z meditacijo. Dihaj in ne razmišljaj o ničemer. Določene misli nas lahko namreč vržejo iz tira in držijo budne. Če ti ne uspe imeti praznih misli, lahko poskusiš s ponavljanjem besedne zveze: »Ne razmišljaj«.
Pred spanjem se poskusi čim bolj sprostiti.
Omenjeni vaji poskusi ponavljati vsak večer. Rezultati morda ne bodo vidni v prvih dnevih, vendar se lahko z vajo pojavijo čez nekaj tednov. Najpomembneje pa je, da se držiš svoje spalne rutine. Imej vnaprej določeno uro za spanje in za bujenje. Svojega bioritma ne spreminjam med vikendom, saj boš svoje telo le zmedel. Dober in predvsem konstanten spalni urnik bo povzročil, da bo tvoje telo delovalo kot ura.
Na Instagramu se pojavljajo računi z milijoni sledilci, ki promovirajo covid teorije zarote z namenom oglaševanja wellness tečajev, prehranskih dopolnil in sokovnikov.
Takih računov na Instagramu, ki si ga lasti Facebook, je več kot sto in teorije zarote prodajajo več kot šestim milijonom sledilcem. Facebook sicer pravi, da se bori proti napačnim informacijam glede zdravja, a v zadnjih treh mesecih je teh sto računov dobilo skupaj milijon sledilcev, kar pomeni, da njihova popularnost le narašča.
Ena od problematičnih skupin se imenuje »Health Freedom for Humanity« ali HFFH na kratko. Direktor in soustanovitelj le te je Alec Zeck, ki na svojem Instagram računu svojim 85 000 sledilcem promovira škodljive in neresnične laži o bolezni covid-19. Zeck promovira tudi produkte, eden katerih je steklenička razpršila, ki stane 95 evrov. Uporaba tega razpršila naj bi se znebila težkih kovin v tvojem telesu.
Problem je v tako imenovanih »affiliate linkih«, kot je zgoraj omenjeno razpršilo. Pri teh linkih influencerji dobijo del dobička, če kdo uporabi njihovo povezavo za nakup izdelka. Facebook direktno od tega ne zasluži nič, ampak model poslovanja Facebooka je, da imajo ljudje interakcijo z vsebinami. Zato se problema ne rešuje, saj bi reševanje pomenilo spremembo tega modela poslovanja. Tega pa nočejo narediti, saj bi to lahko pomenilo izgubo profita.
Rešitve zato verjetno še ne bo, sami pa moramo biti pozorni, kritično brati vsebine in pogledati več virov preden verjamemo nekomu na spletu.
Zaradi hitrega življenjskega tempa in bivanja v gosto naseljenih urbanih središčih vse bolj cenimo trenutke, ko se umirimo in poiščemo pristen stik z naravo. Včasih bo dovolj krajši sprehod po bližnjem parku in poslušanje prebujanja narave, medtem ko bomo drugič zatavali kam dlje. Možnosti so namreč neizčrpne, včasih jih najdete celo tam, kjer bi kaj takšnega najmanj pričakovali.
Potreba po vse tesnejšem stiku z zdravim naravnim okoljem je prevedena tudi v izdelke za vsakodnevno uporabo. Kako ne, ko pa inovativne tehnologije, za katere smo navdih poiskali v naravi, postajajo stalnica. Ne gre zgolj za oblačila iz naravnih materialov in ekološko pridelano hrano, temveč tudi za do okolja prijazne tehnološke naprave, brez katerih bi bila življenja dolgočasnejša. Popoln odraz tega najdemo v brezžičnih slušalkah Huawei FreeBuds 4i, natančneje v čudovitem oblikovanju in brezhibni uporabniški izkušnji, ki z lastnim zgledom kažeta, kakšne morajo biti okolju prijazne rešitve.
Začutite dih narave
Ko iščete pristni stik z naravo, začnite z majhnimi koraki. Najprej v svoj dom dodajte »zeleno« noto. Nekaj sobnih rastlin, ki bodo zrak čistile bolje od električnih naprav. Ali pa tla pokrijte s preprogo iz okoljsko prijaznejših materialov od sintetičnih vlaken. Idej je še veliko. Podobno lahko razmišljate, ko se odločate za tehnične naprave. Odlika najboljših je uravnoteženost z naravo. Iščemo torej kombinacijo lepega in okolju prijaznega oblikovanja. Je ta sploh mogoča?
Brezžične slušalke Huawei FreeBuds 4i v beli ali črni barvi odlikujejo izjemna eleganca in nežne linije. Zaobljena oblika stebla slušalk daje slušalkam prijeten videz in omogoča udobno rokovanje. Za ovalno obliko polnilne škatlice s sploščenim hrbtom, primernim za odlaganje na ravno površino, pa so navdih našli v obliki kamnov znane črne plaže na Islandiji.
Poiščite notranji mir
Kljub vrvežu moramo znati najti trenutke miru. To ni lahka, je pa nujna naloga, če želimo ohraniti zdravje in dobro počutje. Povezana je s spoznavanjem samega sebe, kaj nas motivira, kaj sprošča, pri čemer je to najpreprostejše ugotoviti v spokoju narave. Zakaj? Ker hrepenimo po njeni čistosti in njeni bližini. Na dolgem sprehodu po gozdu boste zagotovo našli mir. A kaj, ko ta ni vedno mogoč. Takrat se odločimo za čim boljši približek. Poslušanje zvokov narave ali najljubših skladb v udobju svojega doma.
Če ste že uporabljali brezžične ušesne čepke, potem veste, da so izredno udobni, vendar imajo zaradi nizke teže in omejene prostornine majhne baterije, ki jih je treba neprestano polniti. Temu ni tako v primeru slušalk Huawei FreeBuds 4i, saj po zaslugi vgrajenih baterij z visoko energijsko gostoto v primeru izklopljenega aktivnega dušenja hrupa nudijo do 10 ur neprekinjenega predvajanja glasbe ali do 6,5 ure telefonskega pogovora. V polnilni zaščitni škatlici je dodatna baterija, prek katere se slušalke polnijo, medtem ko jih ne uporabljate. Skupaj z njo se čas uporabe podaljša na do 22 oziroma do 14 ur. Hitro polnjenje, ki je prav tako del novih slušalk, pa omogoči do 4 ure uporabe po le 10-minutnem priklopu na električno vtičnico.
Sprostite se v ritmu narave
Kaj pa vsakodnevno sproščanje v sožitju z naravo? Rešitev je joga, kajti njena vadba je odlično zdravilo za vsakdanji stres in izvrsten način za izboljšanje telesne pripravljenosti. Pomaga tudi pri sproščanju in doseganju boljše koncentracije. Še več, zaradi joge vam po glavi ne bodo hodila negativna čustva, medtem ko jo lahko izvajate povsod in ob vsakem času. To so razlogi, zakaj sta joga in meditacija vse bolj priljubljeni med uporabniki različnih starosti.
Skrb, da smo zadovoljni sami s sabo in da se znamo pomiriti, zna biti ključna. Pri tem lahko pomagajo slušalke Huawei FreeBuds 4i. Sistem dinamičnega dušenja hrupa (ANC) z mikrofoni prisluškuje zvokom okolice, da ustvari povratne zvočne valove, ki zmanjšajo neželen hrup. Algoritem pri tem upošteva razmere v okoljih, kjer slušalke največkrat uporabljate, npr. hrupna nakupovalna središča, sredstva javnega prevoza, železniške postaje in pisarniški prostori, da zagotovi učinkovito izkušnjo odpravljanja hrupa.
Slušalke Huawei FreeBuds 4i, ki so kompatibilne tako z napravami Android kot iOS, so že na voljo v Sloveniji in sicer v biserno beli in kristalno črni barvi. Do konca aprila jih lahko kupite po promocijski ceni 69 €, nato pa bo maloprodajna cena znašala 79 €.
Pridružite se plesnemu izzivu na Instagramu in osvojite slušalke FreeBuds 4i
Z nekaj spretnosti pa lahko slušalke FreeBuds 4i tudi osvojite v posebnem plesnem izzivu, ki ga med 19. 4. in 3. 5. organizira Huawei na družbenem omrežju Instagram.
Akciji so se na družbenih omrežjih Instagram in TikTok pridružila številna velika imena slovenskega javnega prostora, med drugim plesalec Arnej Ivkovič, balerina Ana Klašnja in plesalka Jona Slaček.
Za sodelovanje si morati najprej ogledati koreografijo na profilu enega od zgoraj omenjenih »izzivalcev«, nato pa jo odplesati še sami, se pri tem posneti in video objaviti na svojem profilu na Instagramu. Svojo objavo pa morate obvezno opremiti še s sledečimi oznakami:
#10UrPlesa
#FreeBuds4i
@huaweimobilesi
Po koncu izziva bo strokovna žirija izbrala 20 najboljših izvajalcev, ki bodo prejeli čudovito in uporabno nagrado.
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, na katerega se spomnimo slovenskega odporništva skozi zgodovino, predvsem pa protifašističnega boja. Kot vsako leto ga bo tudi letos pospremila državna proslava, ki bo letos na Mali Gori nad Ribnico. Včeraj pa so v Rožni dolini razkrili tudi spominsko ploščo v počastitev 80. obletnice ustanovitve OF in njene vloge v uporu proti okupatorjem. Po napovedih naj bi današnji praznik minil tudi v duhu protestov, ki bodo potekali pred Univerzo v Ljubljani in parlamentom.
Dan OF
Včasih smo ta praznik imenovali dan OF oziroma dan osvobodilne fronte, a se je ime kaj kmalu zamenjalo. Na 27. april leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena organizacija odpora, ki se je junija isto leto preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Odkritje spominske plošče v Rožni dolini
Ob 80. obletnici sta predsednik Slovenije Borut Pahor in veleposlanica Nemčije Natalie Kauther v Vidmarjevi vili odkrila spominsko ploščo v času OF in slovenskega upora proti fašizmu. »Nimam pravice, da bi kot gostja v vaši državi delila nasvete. Zlasti kot Nemka ne. Lahko pa izrazim svojo hvaležnost za to, da smo bili Nemci po vsem tem trpljenju in grozotah, ki jih je naša država prizadejala neštetim ljudem, ponovno sprejeti v skupnost narodov. Za nas je to, da lahko do nekoč najhujših sovražnikov danes gojimo globoko prijateljstvo in se skupaj zavzemamo za boljši, pravičnejši svet, res veliko darilo,« je v našem jeziku povedala veleposlanica.
Predsednik Pahor pa je pozval k odpuščanju: »Gre za duh, na katerem je utemeljena naša skupna evropska domovina. Ne na tem, da pozabimo, vendar da se vsega spomnimo in kaj tudi odpustimo v prid sožitja.« Tako bo na praznik pred Vidmarjevo hišo položil tudi venec in nagovoril ljudstvo. Venec bo položen marsikje, med drugim tudi pri grobnici narodnih herojev in Zvezi združenj borcev za vrednoto NOB.
Odkritje spominske plošče v Vidmarjevi hiši
Napovedani protesti na simboličen dan za upor
Dan boja proti okupatorju pa se mnogim zdi kot idealen dan za protest, saj lahko pobudo zanj vidimo že skoraj povsod. Tako kolesarski protesti, ki se naj bi zgodili pred parlamentom, kot študentski protest pred Univerzo v Ljubljani. Prvi naj bi se zgodil po 17. uri, drugi petnajst minut prej.
Če se boš protesta udeležil ali ne, naj ti v vsakem primeru v mislih ostanejo besede predsednika ZZB, Marjana Križmana: »je ponovno nastopil čas osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki mora združiti vse ljudi, ki jim ni vseeno, kam gre ta svet in kam nas vodijo vladajoči«
Rusi so 23-letno vesoljsko postajo po poročanju državne televizije označili za »katastrofo«, ki čaka, da se zgodi.
Rusija je ta teden sporočila, da bi se lahko 23-letno partnerstvo med ZDA in Rusijo, ki je v orbiti obdržalo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), končalo.
Ruski podpredsednik vlade Yury Borisov naj bi na vladni seji dejal, da bi se država leta 2025 lahko umaknila z ISS, poroča državna televizija. Borisov je navedel poslabšanje stanja vesoljske postaje, ki je bila lansirana leta 1998 s strani Nase in ruske vesoljske agencije Roscosmos, kot glavni razlog za morebiten odhod.
Je ISS res v tako slabem stanju?
»Ne moremo tvegati življenj naših kozmonavtov,« je po poročanju BBC dejal Borisov. »Konstrukcija in kovina se starajo, kar lahko privede do nepopravljivih posledic – do katastrofe.«
Kasneje tistega dne je Borisov dal izjavo, v kateri se je obregnil datuma odhoda leta 2025 in rekel: »Potreben je tehnični pregled, nato pa lahko sprejmemo odločitev in o tem obvestimo svoje partnerje.«
Osrednji modul nove ruske postaje že v izgradnji
Medtem so uradniki Roscosmosa sporočili, da so se že začela dela na nacionalni vesoljski postaji, ki bo služila kot naslednica državnih postaj Salyut in Mir, izstreljenih v nizko zemeljsko orbito v sedemdesetih in osemdesetih letih. Dmitrij Rogozin, vodja Roscosmosa, je v aplikaciji za sporočila Telegram objavil video, v katerem pravi, da »je v pripravi prvi osrednji modul nove ruske orbitalne postaje« in bi lahko bil dokončan do leta 2025, poroča BBC.
Rogozin je dodal, da Rusi ne bodo odšli z ISS, dokler ne bo dokončana nova potencialna postaja. Kljub temu pa bi ruski potencialni odhod lahko močno obremenil NASO in druge agencije, ki se zanašajo na ISS.
»Partnerji ISS bi res težko ohranili postajo funkcionalno brez Rusije,« je za revijo Science povedal Vitaly Egorov, industrijski opazovalec in nekdanji predstavnik ruske družbe Dauria Aerospace. SpaceX bi lahko pomagala zapolniti vrzeli s tovorom materila in potnikov, ki jih je zapustil Roscosmos, je še dodal.
Končana je 93. podelitev oskarjev, ki je tudi letos postregla z nekaj presenečenji. Zaradi nekaj nejasnosti pri kriteriju, ki ga je narekovala epidemija koronavirusa, so se med nominiranci in dobitniki pojavili tudi filmi, ki so premiero doživeli letos. Tri kipce je prejel film Dežela nomadov (Nomadland), kar je bilo tudi največ kipcev, ki jih je ponoči prejel katerikoli izmed filmov. Da nek film ni prejel več kot tri kipce se je zgodilo prvič po letu 2006.
Nekaj presenečenj, a načeloma po napovedih
Prvič po 44. podelitvi oskarjev se je zgodilo tudi, da se podelitev ni končala s kategorijo najboljšega filma, temveč najboljšega igralca. Verjetno zaradi pričakovanja, da bo nagrado posthumno prejel Chadwick Boseman, a je ta zasluženo romala v nagrade legendarnemu Anthonyju Hopkinsu.
Prav Hopkins je tako postal najstarejši dobitnik oskarja za najboljšega igralca. Z vlogo v filmu Oče (The Father) si ga je brez dvoma zaslužil. Štirikratna dobitnica je postala Frances McDormand, po drugi strani pa je že osmič brez nagrade ostala Glenn Close. Nagradi za stranski vlogi pa sta romali v roke Danielu Kaluuyi (Juda in črni Mesija) in Youn Yuh-jung (Minari), ki je s svojimi prisrčnimi in malenkost kritičnimi komentarji »ukradla sceno«.
Chloe Zhao je prejela oskarja za najboljšo režijo za film Dežela nomadov, kar je bila že skoraj zabetonirana zmaga (popolnoma zaslužena, seveda). Emerald Fennel pa je svojega (tudi prvega) oskarja prejela za izvirni scenarij filma Obetavna mladenka.
Oskarja za mednarodni film je prejel Nažgani (Druk) režiserja Thomasa Vinterberga in glavnega igralca Madsa Mikkelsena. Zelo pričakovano, a vseeno bom tu ponudil svoje mnenje. Lepo bi bilo, če bi nagrado prejel film Quo Vadis, Aida? režiserke Jasmile Žbanić o srebreniškem genocidu.
Še ena podelitev pod vplivom epidemije
Tako kot sta posledice čutili podelitvi baft in zlatih globusov, so ustvarjalci podelitve oskarjev vse izvedli nekoliko drugače. Prenos iz različnih destinacij po svetu, trenutki posneti vnaprej in daljši govori nagrajencev. Ni veliko, a nekaj so mogli predstaviti javnosti. Verjetno je bila gledanost spet nižja in počasi bo morala Akademija nekaj spremeniti tudi v tem kotičku.
Oskarji so bili letos predvajani z več destinacij
Najboljši film
Oče (The Father) – David Parfitt, Jean-Louis Livi in Philippe Carcassonne
Juda in črni mesija (Judas and the Black Messiah) – Shaka King, Charles D. King in Ryan Coogler
Mank – Ceán Chaffin, Eric Roth in Douglas Urbanski
Minari – Christina Oh Dežela nomadov (Nomadland) – Frances McDormand, Peter Spears, Mollye Asher, Dan Janvey in Chloé Zhao
Obetavna mladenka (Promising Young Woman) – Ben Browning, Ashley Fox, Emerald Fennell in Josey McNamara
Zvok metala (Sound of Metal) – Bert Hamelinck in Sacha Ben Harroche
Sojenje čikaški sedmerici (The Trial of the Chicago 7) – Marc Platt in Stuart Besser
Najboljša režija
Thomas Vinterberg – Nažgani (Another Round)
David Fincher – Mank
Lee Isaac Chung – Minari Chloé Zhao – Dežela nomadov (Nomadland)
Emerald Fennell – Obetavna mladenka (Promising Young Woman)
Najboljši igralec v glavni vlogi
Riz Ahmed – Zvok metala
Chadwick Boseman – Ma Rainey’s Black Bottom Anthony Hopkins – Oče
Gary Oldman – Mank
Steven Yeun – Minari
Najboljša igralka v glavni vlogi
Viola Davis – Ma Rainey’s Black Bottom
Andra Day – The United States v. Billie Holiday
Vanessa Kirby – Pieces of a Woman Frances McDormand – Nomadland
Carey Mulligan – Obetavna mladenka
Najboljši igralec v stranski vlogi
Sacha Baron Cohen – Sojenje čikaški sedmerici Daniel Kaluuya – Juda in črni mesija
Leslie Odom Jr. – One Night in Miami
Paul Raci – Zvok metala
Lakeith Stanfield – Juda in črni mesija
Najboljša igralka v stranski vlogi
Maria Bakalova – Borat Subsequent Moviefilm
Glenn Close – Hillbilly Elegy
Olivia Colman – Oče
Amanda Seyfried – Mank Yuh-jung Youn – Minari
Najboljši mednarodni film
Quo Vadis, Aida? – BiH: Jasmila Žbanić Nažgani – Danska: Thomas Vinterberg
Boljši časi – Hong Kong: Kwok Cheung Tsang
Kolektiv – Romunija: Alexander Nanau
Mož, ki je prodal svojo kožo – Tunizija: Kaouther Ben Hania
Najboljši prirejeni scenarij
Borat Subsequent Moviefilm – Sacha Baron Cohen, Anthony Hines, Dan Swimer, Peter Baynham, Erica Rivinoja, Dan Mazer, Jena Friedman in Lee Kern Oče – Christopher Hampton in Florian Zeller
Dežela nomadov – Chloé Zhao
One Night in Miami – Kemp Powers
The White Tiger – Ramin Bahrani
Najboljši izvirni scenarij
Juda in črni mesija – Berson in Shaka King
Minari – Lee Isaac Chung Obetavna mladenka – Emerald Fennell
Zvok metala – Darius Marder in Abraham Marder
Sojenje čikaški sedmerici – Aaron Sorkin
Najboljša izvirna glasba
Da 5 Bloods – Terence Blanchard
Mank – Trent Reznor in Atticus Ross
Minari – Emile Mosseri
Novice sveta – James Newton Howard Duša- Trent Reznor, Atticus Ross in Jon Batiste
Najboljša fotografija
Juda in črni mesija – Sean Bobbitt Mank – Erik Messerschmidt
Novice sveta – Dariusz Wolski
Dežela nomadov – Joshua James Richards
Sojenje čikaški sedmerici – Phedon Papamichael
Najboljši zvok
Greyhound – Warren Shaw, Michael Minkler, Beau Borders in David Wyman
Mank – Ren Klyce, Jeremy Molod, David Parker, Nathan Nance in Drew Kunin
Novice sveta – Oliver Tarney, Mike Prestwood Smith, William Miller in John Pritchett
Duša – Ren Klyce, Coya Elliott in David Parker Zvok metala – Nicolas Becker, Jaime Baksht, MichelleCouttolenc, Carlos Cortés in Phillip Bladh
Najboljša montaža
Oče – Yorgos Lamprinos
Dežela nomadov – Chloé Zhao
Obetavna mladenka – Frédéric Thoraval Zvok metala – Mikkel E.G. Nielsen
Sojenje čikaški sedmerici – Alan Baumgarten
Najboljši vizualni učinki
Ljubezen in pošasti – Matt Sloan, Genevieve Camilleri, Matt Everitt in Brian Cox
Polnočno nebo – Matthew Kasmir, Christopher Lawrence, Max Solomon in David Watkins
Mulan – Sean Faden, Anders Langlands, Seth Maury in Steve Ingram
Eden in edini, Ivan – Nick Davis, Greg Fisher, Ben Jones in Santiago Colomo Martinez Tenet – Andrew Jackson, David Lee, Andrew Lockley in Scott Fisher
Najboljša scenografija
Oče – Peter Francis in Cathy Featherstone
Ma Rainey’s Black Bottom – Mark Ricker, Karen O’Hara in Diana Stoughton Mank – Donald Graham Burt in Jan Pascale
Novice sveta – David Crank in Elizabeth Keenan
Tenet – Nathan Crowley in Kathy Lucas
Najboljša kostumografija
Emma – Alexandra Byrne
Mank – Trish Summerville Ma Rainey’s Black Bottom – Ann Roth
Mulan – Bina Daigeler
Ostržek – Massimo Cantini Parrini
Najboljši make-up in frizura
Emma – Marese Langan, Laura Allen in Claudia Stolze
Hillbilly Elegy – Eryn Krueger Mekash, Patricia Dehaney in Matthew Mungle Ma Rainey’s Black Bottom – Sergio Lopez-Rivera, Mia Neal in Jamika Wilson
Mank – Kimberley Spiteri, Gigi Williams in Colleen LaBaff
Ostržek – Mark Coulier, Dalia Colli in Francesco Pegoretti
Najboljši animirani celovečerni film
Naprej
Over the Moon
Bacek Jon: Farmagedon Duša
Wolfwalkers
Najboljši animirani kratki film
Burrow
Genius Loci If Anything Happens I Love You
Opera
Yes-People
Najboljši dokumentarni celovečerni film
Kolektiv – Alexander Nanau
Crip Camp – James Lebrecht, Nicole Newnham
Tajni agent – Maite Alberdi My Octopus Teacher – Pippa Ehrlich, James Reed
Time – Garrett Bradley
Najboljši dokumentarni kratki film
Colette – Anthony Giacchino in Alice Doyard
A Concerto Is a Conversation – Ben Proudfoot in Kris Bowers
Do Not Split – Anders Hammer in Charlotte Cook
Hunger Ward – Skye Fitzgerald in Michael Scheuerman
A Love Song for Latasha – Sophia Nahli Allison in Janice Duncan
Najboljši igrani kratki film
Feeling Through
The Letter Room
The Present Two Distant Strangers
White Eye
Spet je tu pomlad in z njo je prišla tudi sezona špargljev, ene izmed prvih vrst spomladanske zelenjave, ki smo jo številni že težko pričakovali. Ta navidezno preprosta zel je že od nekdaj močno cenjena.
Šparglji namreč že vsaj od Hipokrata dalje veljajo za zdravilno rastlino. Od nekdaj so jih uporabljali kot diuretik oziroma sredstvo za razstrupljanje telesa. Učinkovina, ki spodbuja delovanje ledvic in izločanje urina, je asparagin. Zaradi te uživanje špargljev spodbuja izločanje odvečne vode iz telesa, čisti kri, krepi imunski sistem, šparglji pa naj bi odpravljali tudi bolezni srca in ožilja.
Poleg tega so šparglji ali beluši, kot jim tudi pravimo, bogati z vitamini. V njih najdemo: vitamin A (ta med drugim skrbi za boljši vid, reprodukcijske sposobnosti, zdrave kosti, zobe, kožo in celice, dviguje pa tudi imunsko sposobnost); različne vrste vitamina B (ti izboljšujejo presnovo, koristijo pa tudi živčevju, mišicam, jetrom, koži, lasem in očem), vitamin C (dviguje imunsko sposobnost telesa, varuje pred rakom in deluje protivnetno) in vitamin E (spodbuja proizvodnjo spolnih hormonov, zaradi česar šparglji slovijo kot naravni afrodiziak).
Za nameček pa v špargljih najdemo številne minerale (jod, fosfor, kalcij, žveplo, magnezij, baker, mangan in fluor) ter folno kislino, zaradi katere jih priporočajo predvsem nosečnicam, saj preprečuje napake pri novorojenčkih.
Več kot preveč razlogov torej, da šparglje vsaj enkrat uvrstite na vaš spomladanski jedilnik. In če slučajno potrebujete idejo, kako jih pripraviti, je vrhunski chef Andrej Smogavc, ki sicer skrbi za razvajanje vaših brbončic v Gostilni GRIČ by Andrej Smogavc v Škalcah nad Slovenskimi Konjicami, za vas pripravil recept za slastno špargljevo rižoto. Mljask!
Špargljeva rižota by Andrej Smogavc
Sestavine:
– 500 g špargljev
– 400 g riža arborio
– 150 g šalotke
– 3,5 dcl jušne osnova
– 150 g masla
– 80 g sira parmezan
– sol
– beli poper.
Priprava:
Šalotko najprej sesekljamo in jo v kozici prepražimo, da zastekleni. Špargljem odlomimo oleseneli del in jih narežemo na kolobarje. Špargljev ne lupimo. Pripravljene šparglje in riž dodamo v kozico k šalotki. Pražimo toliko časa, da riž postekleni. Postopoma prilivamo jušno osnovo, da se riž skuha al' dente. Na koncu vmešamo maslo in sir ter začinimo.
Tistim, ki se vam ob izvrstni rižoti zahoče še kozarec belega vina, pa priporočamo sveže vino Sauvignon 2020 Vinske kleti Zlati grič, ki je pred kratkim na tekmovanju Sommelierska selekcija 2021 prejelo nagrado v kategoriji Špargelj vin – vin, ki se podajo k špargljevim in zelenjavnim jedem.
V času koronavirusa se pogosto znajdemo v zagati, ko nujno potrebujemo natisnjen dokument ali kakšno kopijo. Vse je zaprto in iskanje tiskalnice bo od nas zahtevalo veliko več organiziranosti, časa, truda in volje, če bi preprosto imeli tiskalnik doma. Pa bi se nam sploh izplačalo doma imeti tiskalnik? Preverili smo prednosti in slabosti lastnega tiskalnika.
Privarčeval boš čas in denar
Ker boš imel svoj lastni tiskalnik, se ti ne bo treba ukvarjati z iskanjem najbližje tiskalnice ali trgovine, ki ga ima na voljo. Ne bo se ti treba odpeljati kilometre daleč, ampak boš lahko samo pritisnil en gumb na svoji pisalni mizi. Prav tako boš privarčeval tudi denar za tiskanje dokumentov, kamor pa moraš všteti tudi čas, ki si ga vložil v pot do tiskalnice in nazaj. Velikokrat pa se zgodi tudi to, da tvoj dokument ne bo natisnjen dovolj hitro in se boš moral tja vrniti kasneje ali celo naslednji dan.
Dostopnost in priročnost
Verjetno se ti je že kdaj zgodilo, da si moral loviti rok za oddajo naloge ali dokumenta. Težava se je pojavila, ker si to ugotovil večer pred rokom oddaje in ni bilo odprtih tiskalnic ali česa drugega, kar bi ti pri tem lahko pomagalo. Tudi tu ti pride prav lastni tiskalnik, saj teh skrbi ne boš več imel. To pa seveda ne pomeni, da lahko vse delaš zadnji dan.
Sam odločaš o obliki
Morda se sliši nevsakdanje, ker je veliko dokumentov, ki jih ne smeš spreminjati. Tu mislimo predvsem na uradne dokumente, hkrati pa mislimo na tiste stvari, ki jih lahko spreminjaš po svojih željah. To so lahko vizitke, koledarji, organizatorji, fotografije, kazalke za knjige in še mnogo drugega. Vsaka podrobnost papirja, ki bo prilezel iz tiskalnika je odvisna od tebe in prav zato je pametno imeti svoj tiskalnik.
Ne le tiskanje, temveč še kaj drugega
Pri izbiri tiskalnika je pametno pogledati tudi druge funkcije, ki jih tiskalniki ponujajo. Večina naprav vsebuje tudi možnost skeniranja in kopiranja, kar ti bo še olajšalo tvoje delo. Skeniranje dokumentov za pošiljanje in kopiranje tistih, ki jih potrebuješ več.
Tiskanje za druge člane družine
Uporaba tiskalnika pa ni omejena le za eno osebo. Morda bi si tvoj mlajši bratec želel novih pobarvank, ker mu jih je zmanjkalo. Pri tem mu lahko pomagaš s svojim tiskalnikom. Je tvoja mami našla novo linijo receptov ali nasvetov? Spet sta tu ti in tvoj tiskalnik.
Izbira kakovostnih tiskalnikov
Da tvoji dokumenti ali druge stvari ne bodo slabe kakovosti, je potrebno imeti kakovosten tiskalnik. Tiskalnik, ki ti bo hitro in učinkovito natisnil vsako zadevo, ki se je boš lotil natisniti, kopirati ali skenirati. Pri podjetju Secop bodo poskrbeli za vse tvoje potrebe, saj je prav njihov nabor tiskalnikov na prvem mestu kakovosti.
Samorog je oddaljen od Zemlje »le« 1500 svetlobnih let in je hkrati ena izmed najmanjših črnih lukenj, ki smo jih zaznali.
Astronomi iz Univerze v Ohiu so zaznali novo črno luknjo, ki je s svojo majhnostjo presenetila stroko in ji nadeli ime Samorog (Unicorn). Ime se ji kar prilega iz dveh perpektiv: prvič, nahaja se v ozvezdju Samoroga (Monoceros) in drugič, kot se je izrazil vodja raziskovalne skupine Tharindu Jayasinghe, je tako unikatna in redka kot samorog. Njena masa je približno trikrat večja od našega Sonca in kljub temu da je človeku taka veličina nepojemljiva, je v svetu črnih lukenj Samorog pravcati palček. Še več, njegova masa ga uvršča v t. i. mass gap, območje med največjimi nevtronskimi zvezdami (katerih masa je približno dvakratnik Sonca) in (do zdaj najdenimi) najmanjšimi črnimi luknjami (katerih masa je vsaj petkratnik Sonca). S tako majhno maso se približuje spodnji meji in ravno to je zanimivo – do pred kratkim je veljalo, da tako majhne (oziroma lahke) črne luknje teoretično ne morejo obstajati. Kot je povedal Jayasinghe: »Samorog je ena izmed najmanjših možnih črnih lukenj sploh.«
V bližini Samoroga kroži rdeči velikan, s katerim skupaj tvorita binarno osončje. Ravno ta rdeči velikan pa je ameriškim raziskovalcem izdal našo črno luknjo. Kot vemo, črnih lukenj namreč ne moremo opazovati neposredno. Ker njihova gravitacijska sila posrka vase vse informacije vključno s svetlobo (zaradi česar se jim reče črne luknje), jih ne moremo zaznati na enak način kot druge stvari. Zato znanstveniki opazujejo učinek gravitacije črnih lukenj na druga nebesna telesa. V tem primeru so zaznali periodično spreminjanje barve in oblike rdečega velikana, na katerega deluje sila Samoroga. To si lahko predstavljamo na enak način, kot Luna na Zemlji povzroča plimo in oseko, le da se v primeru tolikšne sile spreminja kar oblika cele zvezde.
Posredna metoda opazovanja ima težavo v tem, da lahko dovolj majhne spremembe »letijo pod radarjem« astronomov, vendar lahko z napredkom tehnologije in vedno natančnejšimi merjenji v prihodnosti pričakujemo še več odkritij takih miniaturnih črnih lukenj. Astronomi si prizadevajo izdelati boljši pregled velikosti in števila črnih lukenj v naši galaksiji, saj nam vsaka novonašla črna luknja da več informacij o življenjskem ciklu zvezd, njihovi smrti in splošnemu razumevanju kozmosa.
Vendar: kot pri vsakem novem odkritju tudi tu ne gre brez težav. Ravno zaradi njegove majhnosti, ki hodi po robu konsenza med teoretiki črnih lukenj, je Samorog trenutno le kandidat za črno luknjo. Ker njegovo prisotnost opažamo le posredno, bo potrebnih še nekaj raziskav, preden bo znanstvena srenja potrdila njegovo identiteto. Morda pa imajo dvomljivci prav in imamo v primeru Samorog res opravka z nečim, kar se obnaša kot črna luknja pa vendar to ni.
