Ti še vedno dela težave zapis nekaterih slovenskih krajev? Ne veš, kdaj postaviti veliko začetnico? Je Opatje Selo ali Opatje selo? Morda kmalu ne boš več imel teh težav – z novo posodobitvijo slovenskega pravopisa 8.0 lahko namreč pričakujemo poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih imenih.
Sodelavci Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU so nedavno na spletni okrogli mizi predstavili spremembe dveh poglavij novega slovenskega pravopisa. Spremembe se obetajo v poglavjih Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica.
Že omenjena poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih imenih je bila v preteklosti predlagana že večkrat, predvsem s strani geografov. Zdaj jim je, kot kaže, očitno uspelo prepričati jezikoslovce, da se poenotijo. Tako se je Pravopisna komisija odločila za ukinitev izjem pri pisanju krajevnih imen in predlagala, da se tudi do zdaj izvzete sestavine (mesto, vas, naselje, selo, selce, vesca, trg) pišejo z veliko začetnico.
Če si bil do zdaj zmeden, upamo, da ti bo nov slovenski pravopis malo pomagal pri razumevanju slovnice. Če pa še vedno ne veš, ali bi uporabil veliko ali malo začetnico, se lahko zdaj preprosto izgovoriš, da še jezikoslovci niso več prepričani. 😇
Si do zadnjega odlašal z oddajo prijave za vpis? Nehaj čakati! Danes je zadnji dan, ko lahko oddaš prijavo za vpis na visokošolske zavode. Če obožuješ naval adrenalina, lahko sicer počakaš do pozne ure, ampak na tvojem mestu bi prijavo oddali ZDAJ.
Prijavo lahko oddaš v pisni ali e-obliki. V njej lahko zapišeš največ tri želene študijske programe, pri čemer moraš na prvo mesto napisati tistega, ki si ga najbolj želiš obiskovati. Podrobnosti o vpisih v preteklih letih si lahko ogledaš na posameznih straneh univerz, na katere se prijavljaš.
V kolikor na tvoje želeno mesto ne bi bil sprejet, te med 20. in 27. avgustom čaka drugi prijavni rok. Za vse tiste smeri, ki zahtevajo preizkuse nadarjenosti ali psihofizične sposobnosti, bodo med 8. in 10. septembrom razpisani termini za preizkuse.
Ne odlašaj s prijavo in dobro premisli, katero fakulteto in študijski program boš dal na prvo mesto. Obenem ne pozabi na dobro drugo izbiro, saj te v primeru omejitve pri vpisu lahko čaka prav ta. Drugače pa ne pozabi, da te kljub letošnji maturi čakajo nepozabna študentska leta.
V današnjem podcastu sem klepetala z mladim nadobudnim fotografom Alenom Milavcem. Alen je fant, ki se je zelo zgodaj podal na pot ustvarjanja odličnih fotografij. Kljub temu, da se je na začetku še malo iskal, je vedno vedel, da je fotografija tisto, kar si želi početi vsak dan. Vedel je, da je fotografija sreča, ki mu ob koncu dneva na obraz prinese največji nasmeh.
Šolal se je na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, tam pa je spoznal, da je praksa najpomembnejši del fotografije. Poleg šolanja je tako vanjo vložil ves prosti čas, kar se mu je zelo hitro začelo vračati.
Foto: Alen Milavec
Leta 2019 je po srečnem naključju na kolesarski dirki po Sloveniji spoznal piarovca našega kolesarja Tadeja Pogačarja. Po nekaj izmenjanih besedah je bilo jasno, da bo Alen prevzel pomembno vlogo. Postal bo Tadejev osebni fotograf.
Najljubše fotografije
Alen nam je zaupal, da zelo rad fotografira različne športe. Poleg kolesarstva se rad posveča smučarskim skokom in smučanju. A kljub temu ima pri njem zelo pomembno vlogo pokrajinska fotografija. Z veseljem zjutraj zgodaj vstane in lovi vzhajajoče sončne žarke, ki mu pomagajo do še boljše fotografije. Poleg tega obožuje fotografiranje ob sončnih zahodih.
Foto: Alen Milavec
V pogovoru nam je zaupal še veliko zanimivega. Kam ga je zanesla pot po srednji šoli in kaj si želi v prihodnosti ter še ogromno drugega. Ob koncu je poudaril, da sta pri vsaki stvari, ki se jo človek loti, pomembni vaja in vztrajnost. Tega načela se drži in z njim uspeva.
Prisluhni temu mlademu talentiranemu fotografu in v pogovoru boš našel nove ideje ter motivacijo, da bo vsak dan lažji in lepši.
Foto: Alen Milavec
Alenove fotografije lahko najdeš na njegovem Instagram profilu alenmilavec, prav tako pa jih lahko občuduješ na njegovem Facebooku alen.milavec.
? Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala
Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.
Materinski dan je pravzaprav neformalen praznik, posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer naj bi ga praznovali že od davnega leta 1910. V Evropo se je navada razširila po prvi svetovni vojni. Na naših tleh se praznik od druge svetovne vojne dalje načeloma ni praznoval, saj smo 8. marca praznovali dan žena. Zadnja leta pa praznik ponovno pridobiva na veljavi.
In če smo nedavno ob dnevu žena razvajali vse žene, matere, dekleta in hčere, je 25. marec posvečen izključno materam. Če se ne veste, s čim bi razveselili žensko, ki vas ima najraje na svetu, smo za vas pripravili tri predloge.
Odpeljite jo na nepozaben izlet
Ko ste bili še majhni, so vas na izlete vodili starši. Morda je čas, da se vloge zamenjajo. Zagotovo ste že kdaj slišali svojo mati izraziti željo, da bi si rada ogledala nek kraj ali pa morda neko zgodovinsko ali kulturno znamenitost. Sedaj imate idealno priložnost, da ji željo uresničite! Po vseh teh mesecih, ko smo bili več ali manj prikovani na dom, ji bo dogodivščina zagotovo všeč. Hkrati pa bo to čas, posvečen izključno vama in zato še toliko bolj dragocen.
Priredite ji zabavo presenečenja
Koliko je bilo vaših rojstnodnevnih zabav, za katere je poskrbela ona? Ona je pekla torto, ona je skrbela za glasbo in pijačo, ona je poskrbela, da ste bili vi in vaši prijatelji in prijateljice siti in zadovoljni. Čas je, da vi zabavo organizirate zanjo. Naj bo to zabava presenečenja – na materinski dan česa takega od vas zagotovo ne bo pričakovala. Če tega ne veste, se pozanimajte, kakšna glasba ji je všeč. Povabite njene najboljše prijatelje. Specite ji torto – kar tako! Podarite ji šopek njenih najljubših cvetlic. In zanjo odprite steklenico vrhunske Konjiške penine Vintage. Ker je to ona, za vas edina na svetu, vaša mati.
Skuhajte ji njeno najljubše kosilo
Spet, samoumevno se nam zdi, da vso našo mladost za to, da je miza polna, skrbijo naše matere. Pa je kuha precej zahtevno opravilo in večina naših mater je kar nekaj let ali celo desetletij zapored po napornem delu v službi doma nemudoma še skuhala kosilo. Vse to iz ljubezni do nas. Dajmo, potrudimo se in enkrat skuhajmo njeno najljubše kosilo mi njej. S predjedjo, glavno jedjo ter sladico. Posedite jo za pripravljeno mizo in ji postrezite kot da bi stregli kraljici. Saj za vas ona je kraljica. Ne pozabite niti na kozarec dobrega vina – pestro izbiro kakovostnih vin ponuja Vinska klet Zlati grič. In tokrat seveda tudi pomivate vi.
Bolj ko spoznavamo svet, bolj ugotavljamo, da se nam lahko zdijo nekatere navade in tradicije drugih kultur in narodov nekaj povsem bizarnega. In obratno: drugim kulturam se morda tudi nekateri naši običaji zdijo strašno smešni. Da si malce razširiš obzorje, si poglej nekaj navad po svetu, ki se ti bodo verjetno zdele precej nenavadne.
Če se do 25. leta ne boš poročil …
… te bodo na Danskem prijatelji nekam privezali in posuli s cimetom.
Če se tam ne poročiš do 30. leta, te morda čaka še kaj hujšega. V Sloveniji bi prva usoda doletela številne mlade, vedno manj ljudi se pri teh letih že odloča za poroko.
Da imaš doma savno …
… je povsem običajno, če si prebivalec Finske. Tam jih ne najdemo le v zdraviliščih, savne so običajen del številnih domov na Finskem. Zanje je to popolno mesto za sprostitev, verjamejo tudi v njihovo zdravilno moč.
Vztrajno zavračanje hrane
Na Irskem je v navadi, da se braniš ponujene hrane, če si na obisku pri prijatelju. Ko ti njegovi domači ponudijo hrano, je vljudno, da jo večkrat strogo zavrneš (tudi če stradaš!).
Na koncu hrano vendarle dobiš, a mora pred tem glede tega poteči še ceremonija dolgega pregovarjanja.
Japonke kot najpomembnejši kos obutve.
Japonke za vsako priložnost
V Avstraliji so japonske izredno priljubljena obutev. Rečejo jim tudi kar »tangice«, obujejo pa jih za marsikatero priložnost. Najbrž je temu tako, ker imajo v tej državi sila lepo vreme.
Na Slovaškem
Na Slovaškem je poseben običaj na veliko noč
Če se za veliko noč odpraviš na Slovaško (in si ženskega spola), moraš biti še posebej pozorna. V tem času po vaseh hodijo skupine moških, ki mimoidoče ženske razigrano polivajo z vedri vode in jih nežno tepejo s palicami.
Ta tradicija je najbrž bolj všeč moškim kot ženskam, sploh, ker se morajo te za »uslugo« še zahvaliti.
Pozdrav z dotikom nosu
V Združenih arabskih emiratih se moški pozdravljajo na nenavaden način: dvakrat se dotaknejo z nosovi. To so v času koronakrize morali najbrž nekoliko prilagoditi.
Dva potna lista
Če si prebivalec Rusije, imaš lahko kar dva potna lista, ne le enega. Prvi je za interno uporabo, podoben je osebni izkaznici, le da je večji, vsebuje pa tudi zaupnejše informacije: kje živiš, kdo so tvoji otroci … Drugi potni list je za mednarodno rabo. Ker je dražji, si ga vsak ne more privoščiti.
Dostop do osebnih podatkov
Na Švedskem je na internetu dostopnih kar nekaj osebnih podatkov o državljanih.
Medtem ko pri nas na internetu težko najdemo informacije o posameznih ljudeh, lahko na Švedskem tam najdeš kar precej zasebne podatke vsakega državljana: njegovo ime, datum rojstva, kraj bivanja, avto, ki ga vozi, in koliko zasluži. To se zdi velika kršitev zasebnosti, a na Švedskem vztrajajo pri tem.
V Braziliji si zobe umivajo pogosteje.
Umivanje zob
V Braziliji ne bo prav nič nenavadno, če opaziš ljudi, si v javnih straniščih umijejo še zobe. Poleg tega se pogosteje tudi tuširajo, prav tako so izjemno vljudni pri hranjenju: pico recimo jedo kar z nožem in z vilico.
Dojenčki na mrazu
Na Norveškem je povsem običajno, da pustiš svojega dojenčka v vozičku samega zunaj, (tudi na mrazu pozimi), medtem pa opraviš kakšne opravke. Tako je videti vrste vozičkov pred kavarnami ali restavracijami. Norveška na srečo ni država, ki bi imela visoko stopnjo ugrabitev otrok.
Kitajsko prestolnico je v ponedeljek zajel gost oblak prahu in peska, ki je povzročil nevarno raven onesnaženosti zraka. Močan veter je iz puščave Gobi prinesel pesek in povzročil obarvanje prestolnice v rjavo-oranžno barvo. S puščavskim peskom smo se februarja srečali tudi v Evropi, ko je veter na staro celino nanesel pesek iz Sahare. Kljub temu da nevihte v trenutnih mesecih niso nič novega, so meteorologi kitajske prestolnice opozorili na resnost pojava, saj naj bi šlo za najhujšo peščeno nevihto v zadnjem desetletju.
Kaj sploh je peščena nevihta?
Peščeno nevihto povzroči velika količina vetra, ki je dvigne zgornjo plast peska in jo raznese na vse možne smeri. Tak pojav se zgodi v suhih in vročih puščavah, kjer je pesek bolj nasičen kot umazanija ali kamenje. Poleg peščene nevihte poznamo še prašno, ki z raznašanjem drobnih delcev prizadene urbana območja. Peščene nevihte se zgodijo zelo hitro, saj mora hitrost vetra znašati vsaj 40 kilometrov na uro.
Vpliv Mongolije
Mongolija, severna soseda Kitajske, velja za eno izmed bolj tradicionalnih živinorejskih držav, ki kaže vidne posledice globalnega segrevanja. Približno 70 % države se v različnih stopnjah sooča z dezertifikacijo, ki jo spremlja trend nenehnega širjenja. Dezertifikacijo oziroma širjenje puščave, povzroča prekomerna paša in ostali dejavniki, kot je neurejeno izkoriščanje mineralnih surovin.
Okoljske spremembe
Znanstveni sodelavec Raziskovalnega inštituta Kitajske akademije znanosti Chen Guangting je opozoril, da je za preprečevanje in nadzor vremena peščenega prahu potrebno globalno okoljsko sodelovanje. Raziskave so namreč pokazale, da približno polovica kitajskih peščenih neviht prihaja ravno iz prahu v Mongoliji.
Ključna razloga za večjo izpostavljenost Kitajske sta tudi krčenje gozdov in erozija tal na severu. V zadnjih letih si kitajske oblasti prizadevajo za obnovo gozdov, saj bi z njimi zadržali velike količine peska. V ta namen so posadili tudi »veliki zeleni zid« dreves, ki naj bi zajel pesek in prah.
Pokrajina v Mongoliji.
Onesnaženost zraka
Pekinški indeks kakovosti zraka je v ponedeljek zabeležil oceno »nevarnih« 999. Raven majhnih delcev so v mnogih delih mesta zabeležili nad 600 mikrogramov, kasneje pa dosegli 24-urno povprečje 200 mikrogramov. To je 175 mikrogramov več, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Povprečna dnevna koncentracija naj bi namreč znašala le 25.
Promet v Pekingu.
»Videti je kot konec sveta«
Nekateri prebivalci so povedali, da so se zbudili sredi noči, saj so imeli občutek nemogočega dihanja. Poleg tega so si čez dan svoje obraze zaščitili z maskami, šali in rutami. “Videti je kot konec sveta,” je za Reuters dejala 25-letna Flora Zou. Kitajski športni komentator Weiba se je pošalil, da se mu zdi, kot da se mora naučiti jahati kamelo. Peščena nevihta je na Kitajskem povzročila zelo slabo vidljivost, zaradi česar so bile pekinške oblasti prisiljene odpovedati približno petino vseh letov. Pesek in prah, ki ga prinese nevihta, je namreč izredno zaslepujoč in zadušljiv. Prav tako pa je zajel tudi sosednjo Mongolijo, kjer so naj bi na dan nevihte pogrešali najmanj 341 ljudi.
Če v prihodnjem študijskem letu načrtuješ podiplomski študij na Dunaju, je to novica zate. Knafljeva ustanova na Dunaju je namreč objavila razpis za štipendije Knafljeve ustanove za študijsko leto 2021/2022.
Komu je namenjena?
Štipendija je namenjena tistim diplomantom Univerze v Ljubljani, ki se vpišejo na magistrski ali doktorski študij na visokošolskih ustanovah na Dunaju.
V kakšni obliki?
Štipendija se bo dodelila za eno študijsko leto v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu ali domu Korotan na Dunaju. Mesečna vrednost posamezne štipendije znaša 375 evrov na mesec. Podelili bodo največ dve štipendiji za naslednje študijsko leto.
Izpolnjuješ pogoje?
Za štipendijo Knafljeve ustanove lahko zaprosijo:
– diplomanti ene od fakultet Univerze v Ljubljani,
– ki imajo povprečno oceno8 (osem) ali več in
– ob poteku roka za vložitev prošnje za štipendijo še niso dopolnili 30 let.
Kaj vse moraš pripraviti?
Prošnji za štipendijo moraš predložiti:
– overjeno fotokopijo diplome,
– potrdilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni,
– kratek življenjepis,
– motivacijsko pismo,
– priporočili dveh profesorjev,
– potrdilo o oddani prošnji za sprejem na podiplomski ali doktorski študij na dunajski univerzi,
– dokaz o državljanstvu RS,
– izjavo o rednih dohodkih in morebitni (drugi) štipendiji, ki jo prejemaš.
Do kdaj moraš oddati prošnjo?
Prošnjo za dodelitev štipendije moraš oddati do 25. junija 2021 na naslov:
Upravni odbor Knafljeve ustanove Kongresni trg 12 1000 Ljubljana
Upravni odbor ustanove bo kandidata izbral do 23. julija 2021.
Medicinska fakulteta Univerze v Zagrebu je bila ustanovljena leta 1917 in se že od nekdaj ponaša z visokim številom tujih študentov. Leta 2003 je tako ustanovila poseben program, kjer študij poteka v angleškem jeziku. Za vse bodoče zdravnike in zdravnice ta fakulteta ponuja odlično izhodišče za začetek hvalevredne kariere.
Različni programi in mobilnost študentov
Izbiraš lahko med različnimi študijskimi smermi. Na voljo je študij medicine (v hrvaščini in angleščini) ter magistrski študij zdravstvene nege. Študij lahko nadaljuješ tudi na doktorski stopnji ali se odločiš za različne specializacije. Fakulteta se že od nekaj prizadeva slediti napredkom v medicini, kar tudi vključujejo v študijski program.
Trenutni šestletni program tudi spodbuja študentsko mobilnost med institucijami Univerze v Zagrebu in drugimi hrvaškimi ter mednarodnimi partnerskimi šolami. Dodiplomski študij je enovit in traja 6 let, tako kot je to običajno na večini evropskih univerz. Poleg obveznih splošnih predmetov so študentom na voljo tudi 4 večje skupine profesionalnih predmetov: osnovna zdravstvena znanost, predklinična medicina, klinična medicina in javno zdravje.
Poudarek na praksi in raziskovalnem delu
Poleg teoretskih predmetov je veliko poudarka tudi na praksi. Ta poteka v obliki seminarjev, predstavitev, konzultacij in kliničnih vaj. Poudarjajo tudi profesionalno etiko, ki se ji posvečajo tekom celotnega študija in v obliki samostojnega predmeta v tretjem letniku. Po opravljenem zaključnem izpitu se od študentov pričakuje, da imajo dovolj znanja o najpogostejših boleznih, njihovem zdravljenju in okrevanju bolnikov.
Fakulteta je osredotočena tudi na raziskovanje. Medicinska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj z Medicinskima fakultetama v Reki in Splitu izdaja mednarodno priznano revijo Croatian Medical Journal. Na fakulteti se med drugim posvečajo reproduktivni in regenerativni medicini, nevroznanosti, nevroanatomiji, klinični endokrinologiji in diabetesu.
Študijski programi
Na voljo so ti naslednji študijski programi:
Enoviti študijski program Medicina: 6 let, 360 ECTS (v hrvaškem in angleškem jeziku)
Magistrski program Zdravstvena nega: 2 leti, 120 ECTS (v hrvaškem jeziku)
Doktorski program Biomedicina in zdravstvene vede: 3 leta (v hrvaškem in angleškem jeziku)
Doktorski program Nevroznanost: 3 leta (v hrvaškem in angleškem jeziku)
Več informacij o specializacijah najdeš tukaj, za nadaljnje medicinsko izobraževanje pa klikni tukaj. Medicinska fakulteta Univerze v Zagrebu te z veseljem pričakuje!
Ogromna potreba po zaščitnih maskah, odkar je pandemija covida-19 zajela svet, je povzročila veliko proizvodnjo mask za enkratno uporabo. Pojavlja se bojazen, da bomo povzročili veliko grožnjo našemu planetu, če jih ne bomo pravilno reciklirali.
Ocena, ki zajema cel svet kaže, da ljudje trenutno uporabijo neverjetnih 129 milijard mask za obraz vsak mesec. Povprečna poraba na minuto pa je 2,8 milijona mask, vsak dan!
Povečanje okoljskih tveganj
Raziskovalci zdaj opozarjajo, da celotna količina mask s svojo plastično sestavo pomeni povečanje okoljskega tveganja in si je treba prizadevati, da ne postane naslednja plastična kriza.
Okoljski toksikolog z Univerze na Južnem Danskem Elvis Genbo Xu in strokovnjak z univerze Princeton na področju civilnega in okoljskega inženiringa, profesor Zhiyong Jason Ren, sta pojasnila, da »imajo maske za enkratno uporabo plastične lastnosti, ki jih ni mogoče zlahka razgraditi, lahko pa se drobijo v drobna zrna iz plastike, znana kot nano in mikroplastika, ki je že razširjena v ekosistemih.«
Velika produkcija mask za enkratno uporabo je v podobnem obsegu kot plastične posode, kjer proizvodnja znaša približno 43 milijard kosov na mesec. Raziskovalci so pojasnili, da v nasprotju s plastičnimi posodami, katerih približno 25 odstotkov je ponovno uporabljenih, ne obstaja uradno priporočilo za ponovno obdelavo maske, kar daje več možnosti za neustrezno odstranjevanje.
Mikrokomponente
Če se maske za enkratno uporabo ne odstranijo za predelavo, lahko tako kot druge plastične smeti uničijo okolico, oceane in sisteme čiste vode, kjer lahko vremenske razmere v samo enem tednu ustvarijo ogromno mikro komponent.
Prejšnje poletje so morski biologi opozarjali, da neustrezno odstranjevanje smeti, povezanih s pandemijo pomeni, da bi lahko v Sredozemskem morju hitro prišlo do »več mask kot meduz«.
Skrb zaradi nanodelcev
Nanodelci polipropilena, ki so glavni pri delovanju zaščite maske, bodo morda povzročali težave v naših ekosistemih in njihovi biotski raznovrstnosti.
Raziskovalci trenutno opozarjajo, da sestava maske kaže, da se zelo hitro razgradi na škodljive mikro delce. Med razpadanjem v okolju lahko maske proizvedejo več mikro plastike, hitro in preprosteje kot velika plastika, kot so plastične vrečke.
Znanstveniki so poudarili, da ne razumejo še natančno, koliko maske prispevajo k velikemu številu plastičnih odpadkov, ki jih opazimo v okolju. Preprosto zato, ker še nimamo podatkov o razgradnji mask.
Odpadni zabojniki samo za maske
Dr. Genbo je pojasnil: »Čeprav razumemo, da se lahko podobno kot drugi ostanki plastike tudi maske za enkratno uporabo kopičijo in izločajo nevarne biološke in kemične snovi, kot je bisfenol-A. Ti lahko predstavljajo posredne negativne učinke na rastline, ljudi in živali.«
Znanstveniki so vladam svetovali, naj za zbiranje in odstranjevanje ustvarijo posebne zabojnike za smeti, da bi povečali uporabo bombažnih mask za večkratno uporabo, izdelavo biorazgradljivih mask za enkratno uporabo in izvajanje načrtnega odstranjevnja mask kot smeti.
Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih je podnaslov knjige Priročnik za izgnance avtorja Veliborja Čolića. Begunec vojne v Bosni se odpravi v Francijo z velikimi sanjami, raztrgano obleko in umazanimi rokami. Njegova duša je čista, njegovi spomini pa krvavi in nikakor podobni ugledu Francije. V knjigi spoznamo preteklost avtorja, ki danes velja za izjemno uspešnega, a pot do uspeha je bila vse prej kot lahka.
Priročnik za izgnance Veliborja Čolića
Živi v državi, ki ni njegova domovina. Govori jezik, ki ga njegova okolica ne razume. Piše besede, ki jih okoliški bralci ne morejo prebrati. Velibor Čolić nam opiše izkušnjo begunstva v Franciji. Kako se spopasti z osamljenostjo bivanja v državi, kjer nisi doma in se tako niti ne počutiš? Prišleki, ki jih spozna na svoji poti, se s tem spopadajo na vse mogoče načine, ki bi padli na pamet prav vsakemu izmed nas. Vseeno pa se sam s svojimi tegobami spopada na svoje načine, ki pa ga pripeljejo do naslednje točke. Ta točka velikokrat ni cilj, a je vsekakor pot v pravo smer. In branje knjige je korak v pravo smer tudi za bralca, ki največkrat stoji na drugi strani tega dogajanja.
Velibor Čolić: Priročnik za izgnance, prevedla Ana Barič Moder, 168 strani, založba Goga.
Marsikdo je begunec, a večkrat smo mi tisti, ki begunca sprejmemo. Tu se lahko bralcu porodi vprašanje o težavnosti bivanja v deželi, kjer ni domačega jezika, kulture, občutka in smisla pripadnosti. Z dobršno mero empatije si za nekaj prebranih strani lahko zamislimo, kako je bilo njemu in ostalim, ki so bežali pred vojno. Lahko si ob zaprtju knjige zamislimo, kako je tistim, ki zadnja leta bežijo pred vojno in jih čaka vse kaj drugega, kot je čakalo Čolića v Franciji.
Francija predstavlja oder dogajanju
Branje, ki spodbuja miselni proces
Za mnoge bralce pa te empatije oziroma končne misli ne bo in tudi to je v redu. Saj ne, da nam lik mladega avtorja pomaga pri tem, da bi čutili njegovo stisko. Neprestano zaljubljanje v mesto, dekleta in jezik so zelo prisrčni, a marsikdo v današnjih časih tega ne doživlja. Lahko pa, da je glavni cilj knjige prav ta, da ne vzamemo vsega preveč resno, tudi ko to od nas zahtevata družba in čas. Sprostimo se in vdihnimo. Poglejmo naokoli in se zaljubimo, zaljubimo v arhitekturo, knjigo v izložbi, turističnega vodiča ali veterinarko, ki pregleduje našo mačko. Za koga čudni primeri, a za nekega begunca so to morda trenutki, ki jih ne bo nikoli imel. V večini primerov pa mu ti trenutki ne bodo predstavljali veliko, saj jih ne bo imel s kom deliti.
Kakšno vlogo tu igramo mi? Ta odločitev čaka vsakega izmed nas in vsakega bralca, ki bo v knjigi Priročnik za izgnance morda videl, kako bi sam napisal knjigo z dejanskimi nasveti. Kako bi torej izgledal tvoj priročnik za begunce, če bi ga napisal za mladega moškega iz Sirije, ki je v bombardiranju izgubil ženo in dve hčerki?