Ministrstvo za infrastrukturo je pred nekaj dnevi v javno obravnavo podalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Zakon predvideva uvajanje subvencionirane vozovnice za javni potniški promet (JPP) tudi v poletnih mesecih.
Kaj bi to za študente in dijake pomenilo?
Trenutno imajo dijaki in študentje pravico do subvencionirane vozovnice za 9 ali 10 mesecev. Dijaki tako lahko koristijo vozovnico 10 mesecev, študentje pa 9. Vsako leto do zdaj pa je veljala praksa, da so dijaki in študentje, ki so kupili polletne, mesečne ali letne vozovnice bili upravičeni do brezplačnega potniškega prometa tudi poleti – torej julija in avgusta. Po novem ta praksa ne bi več veljala.
Cilj predloga naj bi bil povečati privlačnost in učinkovitost javnega potniškega prometa za vse prebivalce ter tako prekiniti trend upadanja števila uporabnikov javnega potniškega prometa. A jasno je, da s tem predlogom tega ne bo mogoče doseči, saj bi to za študente in dijake pomenilo povečanje stroškov.
ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) opozarja, da je finančno dostopno koriščenje JPP za dijake in študente pomembno skozi celotno leto, tudi v poletnih mesecih, saj se šolske aktivnosti izvajajo tudi takrat. To vključuje na primer popravne izpite, zagovore in priprava zaključnih del ter izpite na fakultetah. Prav tako pa ŠOS opozarja, da nekateri študentje in dijaki v poletnih mesecih v večjih mestih opravljajo študentsko delo, katerega ponudba je največja prav tam. Študentje in dijaki niso upravičeni do nadomestila za prevoz na delo, zato to zanje predstavlja dodaten strošek. Če bi jih želeli izenačiti z zaposlenimi delavci, bi jim morali zagotoviti vsaj brezplačni prevoz z JPP do kraja opravljanja dela.
Predsednik ŠOS Klemen Peran še dodaja: »Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da za dijake in študente uvede brezplačni JPP, kot to velja za upokojence. Dejstvo je, da večino dnevnih uporabnikov JPP predstavljajo prav dijaki in študenti, katerim nakup vozovnice pomeni nujen strošek za prihod v šolo oz. fakulteto. Zato o dostopnem izobraževanju ne moremo govoriti, dokler do šol in fakultet lažje dostopajo dedki in babice, kot pa dijaki in študenti.«
Letos bo praznični december zagotovo drugačen od vseh, ki smo jih bili vajeni doslej. Za razliko od poprejšnjih prazničnih zaključkov leta, bo letošnji minil v veliko ožjem, pravzaprav najverjetneje kar v družinskem krogu. Je pa morda zato v teh dneh še zlasti pomembno, da si polepšamo prav vsak prosti trenutek. In se pri tem morda naučimo še česa novega. Na primer ustreznega postopka okušanja vin, pri čemer lahko z malo domišljije degustacijo vin spremenimo v pravo pravcato nepozabno doživetje.
Najprej morate poskrbeti za primerno ozračje
Ko se lotijo degustiranja vina profesionalci, je ključnega pomena, da je prostor ocenjevanja vin dobro osvetljen, prezračen, brez vonjev, hrupa ter segret na temperaturo med 18 in 24 stopinj. Pri ljubiteljskem degustiranju v ožjem družinskem krogu tako strogi pogoji vsekakor niso potrebni, vendarle pa se je pomembno zavedati, da pri degustiranju vin sodelujejo vsa čutila in je potrebno upoštevati tudi te dejavnike.
Izbira kozarca je pomembna
Velikost in oblika kozarca, pa tudi debelina stekla – vse to so dejavniki, ki vplivajo na pravilno okušanje in zaznavanje vina. Vino namreč, kakor hitro ga vlijemo v kozarec, spremeni okus in vonj. Prava oblika kozarca je zato ključnega pomena, če želimo vino okusiti v vsej njegovi veličini. O tem, kakšen kozarec uporabiti za kakšno vino, si lahko več preberete tu.
Pravilno zaznavanje vonja
Vino ima tri glavne skupine arom: primarne arome, ki prihajajo iz grozdja in vključujejo vonj sadja, zelenjave in cvetlic, sekundarne arome, ki prihajajo iz fermentacije in kvasa, ter terciarne arome, ki nastanejo zaradi oksidacije in staranja v sodih, v katerih je vino shranjeno. Običajno so v belem vinu v večjem deležu prisotne lahkohlapne aromatične snovi, ki se sprostijo pri nižjih temperaturah – zato je idealna temperatura okušanja belih vin med 8 do 12 stopinj. Po drugi strani v rdečih vinih prevladujejo težje hlapne aromatične snovi, ki najbolje pridejo do izraza pri temperaturah med 16 do 18 stopinj. In morda še mali trik: če želite, da vino v kozarcu razvije pravo aromo, potem kozarec, ko je ta napolnjen do polovice, primite za pecelj ter ga dvakrat zavrtite, da vino omoči steno kozarca skoraj do roba. Na ta način se sprosti največ eteričnih olj, ki so pomembna za pravo zaznavo vonja.
Okus vina
Pri senzoričnem ocenjevanju vina je okus zagotovo najpomembnejši. Prijetnost in harmoničnost vina okušamo z brbončicami. Za harmoničen in eleganten okus morajo biti snovi v vinu v primernem razmerju. Kadar je v vinu preveč alkohola in premalo mineralnih snovi, zaznamo v vinu pekoč okus. Kisline pa zaznamo kot ostrino.
Pomemben je tudi videz
Za ustrezno dojemanje in posledično tudi pravilno ocenitev vina je poleg vonja in okusa pomemben tudi njegov izgled. Vzemite si čas in premotrite vino. Sam izgled vina nam namreč ogromno pove o starosti vina, njegovi žlahtnosti ter strukturi. Pozorni morate biti na barvo, sijaj, viskoznost in bistrost oz. motnost vina. Če je vino motno, brez sijaja in brez sortno značilne barve, se z vinom najverjetneje nekaj dogaja.
In zdaj, ko veste, na kaj vse morate biti pri pokušanju vin pozorni, vam preostane le še, da izberete pravi asortiment vin, na katerem boste preizkusili svoje čute in brbončice. Priporočamo vina vinske kleti Zlati grič, ki so letos prejela kar osem prestižnih mednarodnih nagrad. Vsa njihova vina, tudi nagrajena, lahko kupite v njihovi spletni trgovini.
Štiriinštiridesetletni astronavt Victor Glover je postal prvi temnopolti astronavt, ki bo na MVP (Mednarodna vesoljska postaja) preživel dlje časa. S kapsulo SpaceX Resilience je med drugim postal tudi del prve posadke SpaxeX misije. Naslednjih šest mesecev bo s svojo posadko preživel v vesolju.
Izjemen dosežek Victorja Gloverja
Njegov dosežek je še večjega pomena, ko pomislimo, da države svoje posadke na postajo (MVP) pošiljajo že dvajset let. Skupaj z njim so na postajo odšli Mike Hopkins, Shannon Walker in Soichi Noguchi. Ne smemo pa mimo dejstva, da Glover ni prvi temnopolti astronavt, ki bo postajo videl »od znotraj«. Več kot 300 astronavtov NASA je že bilo na mednarodni vesoljski postaji, a le petnajst je bilo temnopoltih. Edina razlika je ta, da bo Victor Glover na postaji preživel veliko več časa kot njegovi so-astronavti. Tako bo član Ekspedicije 64 in Ekspedicije 65.
»To bo vsekakor predmet praznovanja, ko bo cilj dosežen. In v čast si štejem, da sem del tako odlične in izkušene posadke. Zelo se veselim, da pridem tja gor, do takrat pa se bomo vsi skupaj trudili, da se nam bo ves trud izplačal in poplačal,« je povedal Glover nekaj dni pred vzletom na MVP.
Tom in Jerry sta risana junaka, ki sta zaznamovala mnoge generacije in zdaj sta na pohodu, da jih zaznamujeta še več. Po več letih odsotnosti se vračata na velika platna z novim filmom, ki ga bomo lahko videli že naslednje leto. V novi podobi se vrača največje rivalstvo animiranega sveta, saj jih v takem filmu še nismo videli. Film bo režiral Tim Story, junakoma pa se bodo pridružili še Michael Pena, Ken Jeong, Chloe Grace Moretz in drugi.
Film prihaja na platna naslednje leto
William Hanna in Joseph Barbera sta že leta 1940 ustvarila prvo risanko, ki se je nadaljevala še v 113 nadaljevanjih pod njunimi imeni. Do leta 1954 je bila risanka nominirana za kar trinajst oskarjev, od tega jih je dobila sedem. Po letu 1958 pa sta risanko prevzela Gene Ditch in Chuck Jones. Lika sta tako zaživela v več kot 160 risankah, 15 filmih, nekaj muzikalih in ogromno stripih, ki izhajajo še danes. Nihče od teh pa ne bo storil tega, kar nam bo predstavil nov film, ki bo igrani.
TOM & JERRY - Official Trailer
Film, v katerem bodo zaigrali Michael Pena (Ant-Man), Ken Jeong (Prekrokana noč), Chloe Grace Moretz (Sosedi, Kick Ass), Rob Delaney (Deadpool 2) in Colin Jost (SNL). Na režiserskem stolčku sedi Tim Story, ki je režiral filme Brivnica (Barbershop), Taxi, Svaka pod krinko (Ride Along), Razmišljaj kot moški (Think Like A Man), Shaft in Fantastični štirje.
Tom in Jerry se znajdeta v luksuznem hotelu New Yorka, kjer bo potekala poroka stoletja. Bitka mačke in miške tako ogrozi poroko in službe vseh zaposlenih, ki so odgovorni zanjo.
Bajeslovna kontroverznost risanke
Z mešanico animacije in resničnostnega sveta, bo Tom in Jerry še eden v vrsti filmov, ki so to poskusili. Najbolj slavna med njimi sta vsekakor Space Jam in Kdo je potunkal Rogerja Zajca. Ali bo dosegel tako slavo kot predhodnika? Verjetno ne, bo pa predstavil najbolj znano risanko vseh časov novi generaciji. Pred leti je bila risanka na udaru kritik zaradi nasilja, kajenja in drugih stereotipov. Če bo (tokrat) staršem uspelo otrokom razložiti, da je to le risanka, potem se težave iz preteklosti ne bi smele ponoviti.
Kakšna se je tebi zdela risanka kot otroku? In tvojim staršem?
Živimo v kriznih časih, pandemija je porušila zdravstvo in gospodarstvo, naše oči pa so nestrpno uperjene v cepivo. Vlada je sicer sprejela protikoronske ukrepe, ki naj bi blažili vpliv epidemije na gospodarstvo, ampak mladi smo bili pri tem spregledani, meni ŠOS.
Ta namreč opozarja, da se vlada igra z mladimi in prihodnostjo države. S sprejemanjem ukrepom se slabša dolgoročni socialni položaj mladih in upada kakovost visokega šolstva. Z zmanjševanjem financiranja študentskih organizacij bodo oškodovani študenti. Posledice so številne in vseobsegajoče.
ŠOS je v tem letu pristojnim ministrstvom predlagal več kot 40 ukrepov za izboljšanje socialnega položaja mladih in izobraževalnega procesa, sprejeti so bili le nekateri. Opozarjajo na nezavidljiv položaj mladih, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela.
Predsednik ŠOS-a Klemen Peran pravi: »Zaradi splošne ignorance te vlade do študentov in drugih mladih ter dejstva, da se na socialni dialog požvižga ter ukrepe sprejema brez dogovora z relevantnimi deležniki, zahtevamo sklic Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, ki se že več kot eno leto ni sestal, in pozivamo predsednika Vlade RS, da se seje sveta udeleži. Na njem bomo Vlado RS opozorili na dejstvo, da se igra s prihodnostjo te države, ko jemlje sredstva za izobraževanje, raziskovanje in podporne socialne politike, medtem ko deli denar ostalim družbenim skupinam.«
Tadej Maver Guštin je perspektiven minimoto dirkač. Čeprav bo šele januarja dopolnil 13 let, bo v naslednji sezoni tekmoval z odraslimi, v kategoriji Open.
Kot lahko preberemo na njegovi spletni strani, se je s prvim minimoto motorjem srečal pri šestih letih, vendar se je nad njim navušil šele pri devetih, ko je prvič stopil na čisto pravo dirkališče. Pri desetih letih se je prvič udeležil slovenskega državnega prvenstva in dosegel skupno drugo mesto v kategoriji Otroci 2 ter že leto kasneje vadil pod budnim očesom trenerja Jana Poropata. Sezono 2019 je zaradi poškodbe končal na tretjem mestu, letos pa je uresničil cilj, ki si ga je zastavil na koncu lanske sezone, saj je prepričljivo postal državni prvak v minimotu v kategorijiOtroci 2.
Tadej s svojim trenerjem Janom Poropatom.
Zakaj si se odločil za ta šport?
Ko me je oče prvič posedel na minimoto, me je zanimalo, kako je voziti motor. Ko sem se začel resneje ukvarjat z minimotom, sem ponovno izbral ta šport, ker mi je všeč adrenalin in občutki, ki jih imam, ko prečkam ciljno črto. Ayrton Senna je rekel: »Nikoli ne boste vedeli, kako se počuti voznik, ko zmaga. Čelada skriva občutke, ki jih ni mogoče razumeti«. Prav je imel, to je potrebno občutiti.
Kako pomembna je priprava pri tem športu?
Priprava je bistvenega pomena. Dirkači moramo skrbeti za dobro fizično pripravo, saj je dirkanje naporno, čeprav mi marsikdo reče, da samo sedim na motorju. Za fizično pripravo porabim v povprečju 8 ur tedensko. Dvakrat tedensko vadim karate, enkrat tedensko pa delam vaje za koordinacijo, reflekse, raztezanje in gibljivost. To pa ne pomeni, da je moj cilj postati body builder, saj moram paziti, da ne pridobim preveč na teži – dirkači moramo biti čim lažji. Potem pa je tu še priprava za dirkanje. To pomeni, da moram stezo, če je še ne poznam, najprej naštudirati na papirju in si ogledati kakšen posnetek, preden grem nanjo. Če pa stezo že poznam, je potrebno najprej preveriti, kakšne so optimalne nastavitve motorja, saj se steza od steze razlikuje, potem pa skušam na stezi dobiti tisto res pravo idealno linijo, kjer lahko pridobim še kakšno stotinko.
Kolikokrat na teden in koliko časa na dan potekajo treningi?
Od februarja do konca novembra treniram tudi na motorju. Moja domača steza, kjer me dobite skoraj vsako soboto, je Vrtojba. Tu potekajo treningi celo popoldne, vendar se pogosto odpravim na trening tudi v Italijo. Včasih se je potrebno na trening zapeljati tudi 500 kilometrov ali dlje, da se navadim na novo dirkališče ali da se lahko učim z učitelji v tujini, vendar mi to ni težko.
Kaj je tisto, kar naredi dirkača dobrega? Mogoče motor, motivacija, ekipa? Bi rekel, da je za doseganje dobrih rezultatov pomembnejši motor, dirkač, mogoče ekipa?
Po pravici povedano je potrebno vse to in še dobra pripravljenost. Moje zmage že dolgo niso več naključje, ampak so rezultat trdega in dolgotrajnega dela, premišljene strategije, odpovedovanj in sodelovanja s pravimi ljudmi.
Brez vrhunsko pripravljenega motorja ni vrhunskih dosežkov. Moj prvi mehanik je sicer oče, vendar za njim stoji tudi proizvajalec mojega motorja GHR, ki poskrbi, da stvari tečejo, kot je treba. Vendar tako kot prazna vreča ne stoji pokonci, tudi motor ne more zmagati brez dirkača, ki zna dirkati. Tega sem se zelo dobro naučil letos, ko sem izredno veliko dela vložil tako v fizično kot psihično in tehnično pripravo. Mama fotografira vse moje dirke ter skrbi za psihično pripravo. Za fizično pripravo skrbijo moji učitelji karateja in kineziolog. Za točne nastavitve in ključno vzdrževanje motorja skrbi GHR, o ovinkih in idealnih linijah pa rad govorim z Janom Poropatom, mojim prvim učiteljem minimota.
Ekipa pa poskrbi, da vse skupaj funkcionira, da me motivirajo, ko je to potrebno, mi pomagajo, ko sem v stiski in se z mano veselijo, ko dosegam uspehe. Poleg njih je še kup prijateljev, ki me spodbujajo in so zame zelo pomembni, saj mi dajejo dodatno moč in motivacijo.
Tadej z mehaniki GHR-ja v Franciacorti.
Na katere uspehe si najbolj ponosen?
Na letošnji naziv državnega prvaka in na prvo osvojeno zmago.
Tadej je letos osvojil naslov državnega prvaka.
Kdo je tvoj vzornik v motociklizmu in zakaj?
Moj vzornik je Jan Poropat, moj prvi učitelj, saj me je spremljal od prvih korakov in me je naučil, kako je potrebno voziti. Všeč mi je tudi njegovo razmišljanje in rad bi šel po njegovih stopinjah. Od velikih pa cenim Joana Mira in pot, ki jo je moral prehoditi, da je prišel do tu, kjer je sedaj.
Na kakšne nadaljnje dosežke ciljaš? Imaš željo v prihodnosti priti v Moto GP?
V naslednji sezoni ne bom več dirkal v kategoriji Otroci, temveč odhajam med odrasle, v kategorijo Open. Zavedam se, da se bo drugo leto najprej potrebno privaditi na nov, še močnejši motor, zato ne pričakujem zmag, saj je to tudi kategorija mojega učitelja in zavedam se, da še nisem na njegovem nivoju, vendar … počasi se daleč pride, morda tudi do Moto GP-ja!
Kdo so tvoji sponzorji? Kako težko jih je pridobiti ter kako ti pomagajo?
Letos so me sponzorirali Axle, EM-Soft sistemi, Nevtron & company, Parcom in PIU. Sponzorje je v našem športu precej težko pridobiti, ker nismo medijsko tako podprti kot npr. nogomet, a se ne damo. Sponzorji mi večinoma pomagajo s sponzorskimi sredstvi, vendar sem z nekaterimi navezal prave prijateljske stike, tako da me pridejo tudi spodbujati na dirke, kar mi veliko pomeni. Podjetje Nevtron pa mi pomaga tudi pri izdelavi spletne strani, kar zelo cenim.
Kako gledajo nate sošolci?
Na žalost je veliko sošolcev nevoščljivih, nekateri pa ob besedi minimoto mislijo, da sedim na majhnem motorčku, ki gre približno tako hitro, kot njihova kosilnica (kar seveda ni res, saj moj minimoto dosega hitrosti tudi do 120 km/h).
Kot si že povedal, vadiš tudi karate. Kakšne uspehe imaš tam?
Da, karate treniram že sedem let. Začel sem v klubu Samurai v Sežani, letos pa treniram pod vodstvom mojstrov Vojka Franka in Gorana Milovanoviča v klubu KK Bushi v Divači. Način treninga se precej razlikuje od tega, kar sem bil navajen, mi je pa zelo všeč in v klubu so me zelo lepo sprejeli, tako da na treningih uživam. V preteklosti sem se udeležil nekaj tekem državnega prvenstva in prinesel par medalj tudi domov, vendar priznam, da sem prednost vedno dajal minimotu.
Tudi v karateju Tadej (skrajno desno) dosega stopničke.
Boš enkrat v prihodnosti pustil karate in se osredotočil le na moto šport? Mogoče obratno?
(Smeh) Ne, ne mislim pustiti ne enega ne drugega. Karate mi je všeč, ker se lahko sprostim in ker me je naučil določenih vrednot, na primer vztrajnosti. Poleg tega mi pomaga tudi kot fizična priprava za minimoto. Moto športi pa so mi všeč, ker imam, kot pravijo, bencin v krvi. Ko se usedem na mojega jeklenega konjička se počutim kot eno z motorjem. En šport torej ne izključuje drugega.
Imaš še kakšne druge interese? Slišal sem, da se učiš izdelovati spletne strani.
Ja, svojo spletno stran sem postavil skupaj z Nevtronom, vendar jo zdaj upravlja mama, jaz pišem le članke o dirki ali treningu. Bolj kot spletne strani me zadnje čase zanima programiranje in tudi učim se osnovnega programiranja. Hkrati pa se dodatno učim tudi angleškega jezika, ker mi jeziki ležijo. Že od drugega leta dalje govorim tudi italijanski jezik.
Kako je s tekmovanji v času pandemije, kako ohranjaš svojo pripravljenost?
Trenutno imamo v minimotu počitnice, saj je temperatura prenizka, da bi lahko dirkali ali trenirali, tako da pandemija ne vpliva na moj trening. Drugače pa je bilo marca, ko sem ves nesrečen čakal, kdaj bom lahko ponovno odšel na stezo. V času, ko ne morem dirkati, vzdržujem fizično kondicijo s tekom, kolesarjenjem, splošnimi in specifičnimi vajami. Nekaj si jih lahko ogledate tudi na moji spletni strani v zavihku Zdravje.
Bi še kaj dodal?
Če vam je bil članek všeč, mi lahko sledite tudi na spletni strani tadej96.eu, kjer je tudi povezava do mojega Facebooka in YouTube kanala.
Naslovna vprašanja so izziv za številna podjetja, saj današnje generacije in nove tehnologije zahtevajo drugačen pristop pri lansiranju izdelkov in storitev ter vzdrževanju konkurenčne pozicije na trgu. Za potrošnike danes (tako za mlajšo kot starejšo generacijo) je v splošnem značilno, da so informirani, neučakani, bolj povezani ter spretni pri uporabi sodobnih tehnologij. Vsako podjetje zato lahko tvega visoko ceno, če pri svojih glavni skupini naročnikov in uporabnikov ne vpraša, kar mora vedeti.
Dogodek se odvija že četrto leto, vsakič pa poveže med 200 in 300 študentov iz vseh slovenskih fakultet. Vir fotografije: arhiv
Innovative All-nighter je študentski poslovni hekaton na katerem tekmovalci iščejo rešitve za poslovne izzive podjetij in poteka skupaj 24 ur. Dogodek se odvija že četrto leto, vsakič pa poveže med 200 in 300 študentov iz vseh slovenskih fakultet. V preteklosti so sodelovali tudi že tuji študentje. Innovative All-nighter je namenjen iskanju novih idej in rešitev s ciljem približevanja podjetij mladim (njihovih proizvodov, storitev ali blagovnih znamk). Po izkušnjah organizatorjev so glavna vprašanja, s katerimi se soočajo slovenska podjetja: Kako se približati mladim? Kaj želijo od naših storitev? In Katerim blagovnim znamkam so zvesti in zakaj? Na letošnjem Innovative All-nighterju bodo študentje 24 ur pod mentorstvom predstavnikov iz sodelujočih podjetij in strokovnimi mentorji iskali rešitve in ideje na zastavljene izzive – med sodelujočimi so Triglav Zdravstvena zavarovalnica, Heineken, Porsche Slovenija, Slovenske železnice, Telekom in Engrotuš.
“Ponosni smo, da je kar nekaj idej tudi v realnosti zaživelo, da so se naši tekmovalci imeli priložnost srečati z različnimi direktorji in člani uprav in da smo bili krivci tudi za kakšno novo zaposlitev,“ pravita Maša Madon in Aina Reljič iz organizacijskega tima. “Sicer pa pogosto z inovativnimi idejami in poslovnimi rešitvami navdušujejo študentje, ki niso iz družboslovnih smeri, na katere navadno najprej pomislimo ob besedah poslovni hackathon ali iskanje Inovativnih poslovnih idej,” dodaja Nejc Jarm, še eden od članov organizatorjev. Tudi letos bo na Innovative All-nighterju študentom omogočeno povezovanje s kolegi iz različnih smeri, izmenjava znanja in izkušenj ter vzpostavljanje stika z realnimi poslovnimi izzivi, podjetji in potencialnimi prvimi delodajalci. Vsaka zmagovalna ekipa (letos jih pričakujejo 6) je tudi nagrajena s 1000 €.
Vsaka zmagovalna ekipa je tudi nagrajena. Vir fotografije: arhiv
Innovative All-nighter bo že četrto leto zaporedoma organiziralo društvo TopEF iz Ljubljanske Ekonomske fakultete. Tokrat glede na okoliščine v online izvedbi, kljub temu pa zagotavljajo, da ne bo manjkalo energije, idej, zabavnih vložkov in bogatih nagrad. Več informacij o dogodku Innovative All-nighter in o možnostih sodelovanja najdete na spletni strani.
»Se mi rosijo očala, so neudobne, me srbijo,« je le nekaj od najbolj priročnih izgovorov za nenošenje mask. Še vedno pa je najbolj priljubljen tisti klasični: »Ne morem dihati, maske me dušijo.« Da bi ovrgel to teorijo, se je angleški zdravnik odločil za zanimiv preizkus – pretekel je 35 kilometrov, ob tem pa ves čas nosil zaščitno masko in si na vsakih 30 minut izmeril vsebnost kisika v krvi.
Tom Lawton je britanski zdravnik z intenzivne nege bolnišnice v Bradfordu. Ker mu je bilo dovolj teorij, da zaščitne maske pri športnem udejstvovanju zmanjšujejo absorpcijo kisika, se je odločil za zanimiv preizkus, s katerim je želel dokazati nasprotno.
»Delam na intenzivni negi, poznam človeško fiziologijo in vem, da maske na stopnjo kisika ne vplivajo,« je za CTV News razložil Lawton. »Spraševal sem se, kako naj ljudem dokažem, da ta teorija ne drži. Nato sem prišel na idejo, da z masko pretečem 22 milj (35 kilometrov, op. a.), pri tem pa si sproti merim vsebnost kisika v krvi.«
Na vsake pol ure se je Lawton med tekom ustavil in si s preprostim oksimetrom izmeril nasičenost kisika v krvi (saturacijo, op. a.). »Izmerjene vrednosti so bile med 98 in 99 odstotki, kar je popolnoma običajna raven kisika v krvi,« je nadaljeval Lawton, ki je dodal, da med tekom ni imel nikakršnih težav z dihanjem. Normalna vrednost saturacije je sicer med 95 in 100 odstotki.
»Vem, maske zagotovo niso najbolj prijetne, sploh če jih je treba nositi več ur zapored. Razumem ljudi, ki jim maske niso všeč, a to je ena od stvari, ki nam bo v boju proti virusu zares pomagala,« je še zaključil Walton.
Bliža se magično obdobje, čas za gledanje filmov, branje knjig, preživljanje prostih trenutkov z ljubljenimi in seveda čas za pripravo vroče čokolade. Ne rabiš iti v lokal, da lahko piješ dobro vročo čokolado, lahko jo narediš doma. Vroča čokolada ne bi smela izgledati kot čokoladni puding ali kot navaden kakav, zato obstajajo štiri zakonitosti pri pripravi najboljše vroče čokolade.
Povej že, kakšna so ta pravila?
Da si boš pripravil najboljšo vročo čokolado, ki ne bo zgoščena s koruznim škrobom oziroma si je ne boš skuhal s pomočjo praška, ki ga kupiš v trgovini, boš moral upoštevati naslednje stvari.
Pravilna izbira čokolade. Vedno uporabi čokolado z visokim deležem kakava. Priporoča se čokolada z vsaj 60-odstotnim deležem, najpogosteje pa se uporablja tista s 75-odsotnim deležem kakava. Da boš še bolj poudaril okus čokolade, v vročo čokolado dodaj ščepec soli.
Mleko in smetana. Čokolado raztopi v mešanici polnomastnega mleka IN smetane, da bo tvoja vroča čokolada gosta in bogata. Svetuje se razmerje 50:50, torej polovica smetane in polovica mleka, vendar če želiš bolj redko vročo čokolado, uporabi manj smetane. Pri veganski različici uporabi kokosovo mleko in smetano – rezultat bo vroča čokolada z okusom.
Ne uporabljaj zgoščevalnih sredstev. Vroče čokolade v prahu, ki jih kupiš v trgovinah, vsebujejo zgoščevalna sredstva, zato tudi končni izdelki izgledajo kot čokoladni puding.
Dvakrat zavri. Da bo čokolada gladka in svetleča, kakršna more biti, mora napitek dvakrat zavreti. Prvič, ko segreješ mleko in smetano ter z njima preliješ na koščke narezano čokolado in drugič, ko lonec postaviš nazaj na zmerni ogenj.
Zdaj pa recept
Za štiri osebe boš potreboval:
750 mililitrov polnomastnega mleka
200 gramov narezane čokolade z vsaj 60 % kakava
250 mililitrov smetane
špecec soli
dodatke po želji
Najprej v kozico vlij smetano in mleko, ko tekočina zavrne jo previdno prelij čez koščke čokolade. Mešaj toliko časa, da se čokolada stopi in jo nato prelij nazaj v kozico. Počakaj, da zmes ponovno zavrne in da čokolada zabrbota. Kozico odstavi, počakaj nekaj minut in nato nalij v šalice.
Vroča čokolada na sto in en način
Skuhano čokolado lahko obogatiš z žganimi pijačami in raznimi aromami, ki jih dodaš zmesi mleka in smetane na začetku. Kuhano čokolado lahko postrežeš tudi s penicami ali stepeno smetano, ki jo posuješ s cimetom, muškatnim oreščkom ali raznimi prelivi – čokoladni preliv, karamela, sadni preliv. Po mnenju mnogih pa je najboljša klasična vroča čokolada brez raznih dodatkov.
Preoblačenje posteljnine je še eno izmed mnogih gospodinjskih opravil, s katerimi se moramo ukvarjati. Kar tretjino življenja preživimo med rjuhami, zato je zelo pomembno, da tudi v postelji skrbimo za čistočo. Konec koncev je najlepše zaspati v sveže preoblečeni postelji, mar ne?
Glede pogostosti pranja posteljnine je zagotovo najboljše upoštevati mnenja dermatologov in mikrobiologov, saj umazana in preznojena posteljnina slabo vpliva na stanje naše kože in (kot vemo) v postelji nikoli nismo sami. ?
Dejstva, ki jih moramo upoštevati:
Dnevno izgubimo več kot 30 000 kožnih celic.
Odmrle kožne celice so idealno okolje za razmnoževanje pršic.
Posteljnina vsrka znoj in olja z naše kože.
Med spanjem se tudi premikamo.
Možne negativne posledice umazane postelje
Pogost problem so akne, redkeje se pojavi celo ekcem. Pršice so tudi eden izmed najpogostejših alergenov. Povzročijo lahko izcedek iz nosu, kihanje in solzenje. Če spiš gol, z umazanimi rjuhami reskiraš pink eye.
Kako pogosto torej?
Posteljnino operi vsaj enkrat tedensko. Tako bo tvoja postelja vedno sveža in bo v njej prijetno spati. Tudi če ti kdaj časovno ne znese, se ne bo zgodilo nič hudega, če to opravilo preložiš za nekaj dni.
Če spiš gol, se pred spanjem ne stuširaš, se sliniš, imaš probleme s kožo ali si posteljo deliš s hišnim ljubljenčkom, posteljnino menjaj vsaj dvakrat tedensko. Kako pogosto si menjal posteljnino do sedaj? Boš spremenil svoje navade?