Biti psiholog je izziv!

Tako posamezniki, kot odnosi, inštitucije in družba, se neprenehoma spreminjajo. Psihologi smo v te spremembe vedno na nek način in do določene mere vpleteni. Nanje smo vedno pozorni in nas zanimajo. Zato jih z radovednostjo raziskujemo in o njih vedno kaj novega spoznamo ter se drug od drugega vedno znova učimo. Do spoznanj smo odprti in zavzeti. Prav zato je psihologija veda, ki posega na mnoga področja človekovega in družbenega življenja; zdravje, razvoj posameznika, šolstvo, šport, mediji, policija, delo z živalmi, management in še mnoga druga.

Psihologi imamo tako skoraj neomejene možnosti razvoja v svojem poklicu, saj je to poklic, ki je že sam po sebi razvojni, pa tudi delo je pogosto timsko. Le to prav tako pripomore k osebnostnemu razvoju in k razvoju spoštljivih, strpnih, varnih ter empatičnih odnosov med ljudmi. Posebej zanimivi stranski produkti razvoja sebe so npr. potrpežljivost, samozavedanje in empatija, radoživost pa tudi etičnost, ki nas psihologe še posebej zavezuje s kodeksom poklicne etike psihologov.

Če imaš rad novosti, študij, raziskovanje, delo z ljudmi, reševanje problemov in vedno nove izzive, potem je psiholog zagotovo eden izmed poklicev, ki ti bo v veselje!

Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v LjubljaniV študijskem letu 2018/19 je novi študijski program psihologije prvič v Sloveniji ponudila tudi Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. V letu 2019/20 vpisujemo drugo generacijo.

Poleg teoretičnih in metodoloških znanj so v študijski program psihologije na SFU Ljubljana vključene tudi vaje iz samozavedanja, kjer se študenti učijo čustvenih in komunikacijskih spretnosti, ki so osnova za zdrave in kvalitetne odnose. Prav tako študij na SFU Ljubljana študente opremi s praktičnimi znanji, kot npr. moderiranje, vodenje pogovorov, priprava projektov, itd. kjer se učijo konkretnih tehnik in strategij dela za bodoči poklic. Velik del študija predstavlja tudi praksa, kjer študenti v različnih inštitucijah spoznajo čim več različnih področij dela psihologa. Tako se lahko študenti po končanem študiju strokovno suvereno znajdejo v različnih poklicnih situacijah.

Na programu SFU so študenti vključeni v tutorske skupine, kjer rešujejo morebitne sprotne težave, podajajo nove ideje, evalvirajo, se družijo in učijo poslušanja različnih mnenj ter drug drugega, kar je za poklic psihologa izrednega pomena.

Študentje lahko izbrane predmete poslušajo celo v tujini: na Dunaju, kjer poteka mednarodni program v angleščini, v Milanu, Berlinu in Linzu.

Biti psiholog je zanimiva in pestra kombinacija neprenehnega razvoja samega sebe ter svetovanja in pomoči ljudem na njihovi življenjski poti.

Kaj pomenijo pike tipala in koliko jih potrebujemo?

0

Kupovanje novega pametnega telefona pomeni poznavanje najnovejših zmožnosti in razumevanje tehničnih podatkov. Med njimi tudi podatkov o ločljivosti fotografskega tipala, ki se zdijo, kot bi bili zapisani v neznanem jeziku. Vse se namreč vrti okoli nekakšnih milijonov slikovnih pik. Toda kaj točno te pike so?

Da bi razumeli, kaj so milijoni (MP) morate najprej razumeti »piko«. Preprosto povedano je majhna površina na tipalu v soseščini sebi enakih, ena majhna pikica z nalogo izmeriti svetlobo, ki pade nanjo. Na tipalu pa jih je ogromno, na milijone. Kamera pametnega telefona z oznako 12 MP ima namreč 12 milijonov svetlobnih pik, z oznako 16 MP pa 16 milijonov. Več kot je pik, bolje je. Pomeni več podrobnosti na fotografiji, možnost, da fotografijo natisnete na večji izpis ter uporabnejšo digitalno povečavo.

Tekma, kdo jih bo imel več?

Prvi mobilni telefoni so imeli tipala nizke ločljivosti in čeprav so bile fotografije na majhnih zaslonih videti v redu, smo bili razočarani, ko smo jih natisnili na za tiste čase običajno velikost 10×15 cm. Zaradi tega so si izdelovalci tipal prizadevali dvigniti ločljivost in dosegli dovoljšno kakovost omenjene velikosti fotografije, ko so tipala presegla ločljivost 2 milijona slikovnih pik. Nato pa se je tekma razplamenela in številke so se hitro višale. Kar nekaj časa pa je bilo tudi res, da več svetlobnih pik pomeni bolj kakovostne fotografije.

Huawei P30 liteKoliko pa jih potrebujete?

Koliko slikovnih pik potrebujete, je odvisno od, kaj želite s fotografijo početi in kako jo nameravate prikazati. Če jo boste natisnili na tiskalniku, potem splošna modrost pravi, da 8 milijonov pik zadošča za kakovosten izpis velikosti papirnatega formata A4. Za tiskanje na velikost oglasnih panojev pa mora biti pik mnogo več.

Ni pa velikost izpisa edina prednost višje ločljivosti. Sodobni pametni telefoni znajo po štiri »fizične« pike združiti v eno. Tipalo z na primer 48 milijoni pik tako naredi fotografijo z le 12 milijoni. Vendar mnogo boljše kakovosti kot tipala z le 12 milijoni pik. Združevanje več pik v eno je enako, kot bi imelo tipalo sicer manj fizično večjih pik, prednost pa je v tem, da ima lahko v zares dobrih svetlobnih pogojih fotografija veliko višjo ločljivost.

Poleg števila je pomembna tudi velikost

Večja je pika, več svetlobe zazna in v tem je razlog, da so fotografije posnete v slabih svetlobnih pogojih in s takšnim tipalom, preprosto boljše. Združevanje pik ali že v osnovi večja pika, učinek je enak. Dobre fotografije tudi v slabih svetlobnih razmerah skoraj brez digitalnega šuma. Pri kakovosti pa po pomembno vlogo igra tudi programska oprema. Ta mora biti prilagojena značilnostim tipala ter optike nad njim, da iz golih podatkov naredi čim boljšo fotografijo.

Digitalna povečava

Veliko število slikovnih pik je priročno tudi pri digitalni povečavi. Pri tem postopku telefon iz fotografije izreže želeno področje ter ga ustrezno poveča. Vendar to pomeni, da ima »izrez« ustrezno nižjo ločljivost. Tipalo z velikim številom pik zatorej dopušča večje digitalne povečave skoraj brez izgube kakovosti. Če pa imate pametni telefon z manj zmogljivo kamere, se zmanjšana ločljivost povečane, pozna v zamegljeni fotografiji. Dobri morda za prikaz na majhnem zaslonu, a za nič drugega.

Popolne podrobnosti od daleč

Huaweiev pametni telefon P30 lite ima tri kamere in zato lahko mobilnemu fotografu tudi veliko ponudi. Glavna kamera ima tipalo ločljivosti kar 48 milijonov slikovnih pik ter zaslonsko f/1.8, kamera z ultra širokim objektivom 8 milijonov (f/2.4) in kamera za zaznavo globine 2 milijona (f/2.4). Skupaj ponujajo impresivno kakovost fotografije. Zaradi uporabe tehnike združevanja pik so fotografije glavne kamere ločljivosti 12 milijonov pik, zato pa so dobre tudi v slabših svetlobnih pogojih. Visoka ločljivost pa se še dodatno izkaže pri digitalni povečavi skoraj brez izgube kakovosti.

Tudi ti lahko rešiš Rubikovo kocko

0

Če si se že kdaj lotil reševanja Rubikove kocke, verjetno veš, kako nemogoče se zdi. Brez pomoči se je ne da rešiti, zato ti lahko pomaga internet.

Na spletu lahko najdeš na tisoče posnetkov, ki te naučijo, kako rešiti vseh šest strani kocke. Nekateri so tudi v Slovenščini.

Nik Škrlec je dramski igralec in TV voditelj, ima tudi YouTube kanal, kjer dokumentira svojo pot do postavitve rekorda za največ Rubikovih kock rešenih pod vodo.

Kako sestaviti Rubikovo kocko? (enostaven vodič)

Občutek, ko prvič rešiš kocko, je odličen. Ko ti uspe, jo želiš sestaviti še hitreje. Tu ti bo Nik spet lahko pomagal, saj te na njegovem kanalu čaka še več videov s še več navodili.

Šef, rad bi povišico

0

Veliko nas ob študiju tudi dela za dodaten zaslužek. Ta pa ni vedno številka s tremi ničlami. Vsi si želimo z denarjem kam iti, kaj kupiti ali za nekaj pomembnega.

Pri temu ti lahko pomaga višja plača. Trenutno je minimalna urna neto postavka za študente 4,89 €. Ta številka se spreminja, a nikoli za veliko. Če si delaven, priden in se razumeš s sodelavci in nadrejenimi, pa je tu dodatna možnost.

Pri sebi si pripravi spisek stvari, zakaj bi si zaslužil višjo urno postavko. Stvari kot delavnost, prijaznost, pridnost, točnost in prilagodljivost. To so stvari, ki govorijo tebi v prid. Če se razumeš s sodelavci in nadrejenimi, ki vse to opazijo, pa še boljše.

Tako pripravljen pojdi do svojega šefa. Vprašaj, če si lahko vzame pet minut časa in lahko začneš. To si vzemi kot malo predstavitev. Naslov, uvod, vsebina in zaključek. Svoje si povedal in sedaj čakaš na odgovor.

Lahko imaš srečo in zaključita hitro in uspešno. Vseeno pa bodi pripravljen na kakšna vprašanja. Kolikšno povišico si imel v mislih? Kaj bom imel jaz kot nadrejeni od tega?
Pripravljen bodi tudi na možno pogajanje glede višine urne postavke. Bodi vzdržen in ne popuščaj. A vse v meji normalnega, da ne pride do nepotrebnega prepira.

Srečno in veliko lepih trenutkov ob zapravljanju zasluženega denarja.

Slovenska noir detektivka Jezero premierno na sarajevskem filmskem festivalu

0

Priljubljena kriminalka Tadeja Goloba, Jezero, je nedvomno eden največjih bestsellerjev v Sloveniji zadnjih nekaj let. Napeto dogajanje, ki ga spremljajo in dopolnjujejo slikoviti opisi in razgibani dialogi, pa je bilo odlična podlaga za kriminalno serijo Jezero, ki je nastala v produkciji RTV Slovenija.

Kriminalno noir serijo so pričeli snemati decembra lani, na male zaslone pa prihaja v drugi polovici decembra 2019. Serija bo obsegala 6 daljših epizod, ki bodo dosledno uprizarjale dogajanje opisano v istoimenski knjigi Tadeja Goloba.

Čeprav bomo gledalci na serijo morali počakati do zime, so imeli obiskovalci sarajevskega filmskega festivala srečo in čast, da so si lahko premierno ogledali prvi dve epizodi. Festivala sta se udeležila tudi Sebastian Cavazza, ki v seriji igra lik Tarasa Birse, ter Nika Rozman, ki igra nadobudno Tarasovo sodelavko Tino. Prav tako se je premierne uprizoritve udeležil tudi režiserski tandem, ki ga sestavljata Klemen Dvornik in Matevž Luzar.

Dogajanje v seriji zvesto sledi dogajanju v knjigi, nadaljevanka pa je bila snemana v idiličnem Bohinju, v Ljubljani in v njeni okolici. Vsaka epizoda se seveda po vzoru ameriških nadaljevank konča s cliffhangerjem, zato gledalci komaj čakajo na naslednjo epizodo. Kako bo inšpektor Taras Birsa v otožnem vzdušju reševal nerešljiv primer, pa si bomo na televizijskih zaslonih lahko ogledali kmalu. Do decembra pa si lahko ogledate trailer nadaljevanke. 

Kaj pa ti, že komaj čakaš?

Natečaj Falling walls lab Ljubljana 2019

0

Imaš inovativno idejo? Meniš, da ima potencial za širši razvoj? Prijavi se na natečaj Falling walls lab Ljubljana in prebij zid s svojo idejo!

Falling Walls Lab je interdisciplinarni format, ki pod okriljem fundacije Falling Walls vsako leto predstavi novo generacijo vrhunskih raziskovalcev. Eden od teh si lahko tudi ti. V triminutnem videu v angleščini predstaviš svojo idejo, projekt, poslovni model … Ogledala si ga bo žirija, in dobiš lahko priložnost, da se uvrstiš v finale.

Letos sta obvezni dve delavnici. Javno nastopanje in učinkovito pitchanje. V okviru brezplačnih delavnic se boš naučil, kako podati svojo idejo na najboljši način in si tako povečati možnost zmage ter predstavitve svoje ideje v Berlinu pred investitorji iz mednarodnega okolja.

Sodeluješ lahko, če izpolnjuješ enega od naslednjih pogojev:

  • Si študent in mladi raziskovalec
  • ni minilo več kot 10 let od datuma zaključka 1. stopnje študija ALI
  • ni minilo več kot 7 let od datuma zaključka 2. stopnje študija ALI
  • ni minilo več kot 5 let od datuma zaključka doktorskega študija

Zmagovalec bo odpotoval na Falling Walls Lab Finale, ki bo 8. in 9. novembra 2019 v Berlinu in prejel vstopnico za odmevno konferenco Falling Walls.

Pomembni datumi, ki jih rabiš vedeti so:

  • 8. september – Zadnji dan za prijavo na dogodek
  • in 18. september – Delavnice javnega nastopanja in učinkovitega pitchanja
  • 25. september ob 16.00 uri – Finalni dogodek v NLB CIP

Za več informacij si lahko pogledaš še spletno stran Falling Walls Lab. Sedaj pa ostane le še eno. Prijavi se!

Binge alert: The Good Place

0

Serija The Good place oziroma »Dobro mesto« je nastala pod rokami Michaela Schura. To je moški, ki je zaslužen za serije The Office, Brooklyn 99 in Parks and recreation. V seriji razen Kristen Bell (Veronica Mars) ne igra nihče zvezdniškega statusa. No sedaj so, saj je serija ena najboljših, ki je trenutno na sporedu.

O čem se gre

Zgodba se začne, ko Eleanor (Bell) umre in se znajde v nebesih oziroma dobrem mestu. Tam se ne dogaja nič slabega, dodelijo ji tudi sorodno dušo. Začnejo se dogajati čudne reči, ki naj se v dobrem mestu ne bi smele. Eleanor tako prizna svoji sorodni duši Chidiju, da se je zgodila napaka. Eleanor bi morala biti v slabem mestu.

Prekratka

Konec septembra bo prišla tudi zadnja, četrta sezona. Kratko in sladko pravi pregovor in bolj primernega za to serijo ne boš našel. Želel si boš, da traja dlje ampak so se ustvarjalci odločili, da daljše pač ne bo. Na like se močno navežeš tako, da ti je žal da gre hitro proti koncu.

 

Problem in odličnost

Medtem, ko je prva sezona fenomenalna in polna preobratov so naslednji dve že dokaj predvidljivi. Ampak za to ti bo vseeno, ker so liki čisto preveč prisrčni. Bodo trenutki, ko se boš zamislil nad svojim življenjem in razmišljal o njem. Druge trenutke se boš smejal nedolžnosti likov, ki celo življenje delajo le dobro.

 

Serija je ena boljših, ki je kadarkoli obstajala in z nestrpnostjo čakamo na zadnjo sezono. Vsaka nagrada, ki prileti v smer ustvarjalcev in igralcev je čisto logična izbira.

Študentski abonmaji za Dramo 2019/2020

0

Predprodaja abonmajev za SNG  Drama se je že začela. Med raznimi vrstami abonmajev, kot so redni, super abonmaji in dijaški, tudi letos SNG Drama ponuja dva študentska abonmaja in abonma Študentski Plus. Razlika med njima je v količini predstav.

Če si zelo zavzet za gledališče, si privošči abonma Študentski Plus, ki ponuja šest predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri. Študentska abonmaja pa ponujata šest različnih predstav na velikem odru. Letos so v sklopu študentskega abonmaja naslednje predstave:

  1. Oscar Wilde Saloma
  2. Avtorski projekt Jerneja Lorencija in ekipe Pogovori o ljubezni Mednarodna koprodukcija (Slovenija, Italija, Črna gora, Albanija)
  3. Henrik Ibsen Gospa z morja
  4. Simon Stephens Maria
  5. Ivica Boljan 2020
    Koproducenta Cankarjev dom in Mestno gledališče ljubljansko v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
  6. Wajdi Mouawad Požigi

Cene študentskega abonmaja se gibljejo med 32 in 70 €, študentskega plus abonmaja pa med 37 in 78 €. Cena je odvisna od izbire sedeža, ki si ga izbereš za prvo predstavo in ta sedež ti pripada za vse nadaljnje predstave. Abonma lahko plačaš v enem ali dveh obrokih na blagajni SNG Drame ali preko spleta na njihovi spletni strani.

Velikokrat se zgodi, da so predstave odpovedane ali pride do zamenjave. O takih spremembah SNG Drama obvešča preko SMS sporočil, po e-mailu ali tudi po navadni pošti.

Obstaja tudi možnost preložitve ogleda predstave, in sicer – abonenti rednih abonmajev (študentski abonma), lahko enkrat preložijo predstave, medtem ko lahko abonenti super abonmajev ogled predstave preložijo dvakrat v sezoni. Preložitev se mora sporočiti najpozneje en dan pred prestavo.

Ob vpisu abonmaja študentje prejmemo 20 % popusta, zato si čim preje zagotovi svoj abonma in rezerviraj dober sedež, saj je zaradi odličnega repertoarja zanimanje veliko.

Najbolj instagrammable kotički naše Obale

0

Glavni razlog, da obiščemo neki kraj, bi seveda moralo biti to, da ga vidimo – in to ne skozi objektiv ali ekran telefona. Kljub temu se radi slikamo, svoje umetnine pa radi objavljamo na družbena omrežja. Tokrat o tem, kje na Slovenski obali lahko narediš čudovite fotke.

Piran

Tujci ga oblegajo z razlogom. Piran je za mnoge najlepše slovensko mestece. Najbolje je, da se povzpneš do obzidja: od tam lahko v sliko zajameš Piran, morje, pa tudi samega sebe.

Piran
Piran, slikan s Piranskega obzidja.

Bele skale

Pot od kampa in hotela Belvedere do plaže Bele skale odkriva fantastičen razgled na morje. To je tu veliko lepše barve kot na mestnih plažah v Izoli in Kopru.

Bele skale
Hoja do plaže Bele skale odkriva čudovit razgled na morje.

Mesečev zaliv

Sprehod od Strunjana od plaže Mesečev zaliv je podobna zgodba kot Bele skale. Gre za še eno čudovito, toda težje dostopno plažo. Razgled je tudi v tem primeru vreden hoje.

Mesečev zaliv
Plaža Mesečevega zaliva je čudovita, čeprav nekoliko težje dostopna.

Koprski zvonik

Koper morda ni tako srčkan kot Piran, toda med turisti je vedno bolj priljubljen. Če se povzpneš na zvonik na Titovem trgu, se ti bo odprl pogled na celotno mesto ter na morje.

Koper
Koper (pogled z vrha ene od stolpnic, ne z zvonika). Se pa vidi zvonik 😉

Sicer pa si življenja ni treba preveč komplicirati. Če se slučajno znajdeš v enemu od naših obalnih mestec, bo dovolj, da si ob sončnem zahodu nekje ob morju. Pogled na sonce, ki se izgublja v morju, in na jambore ladjic je več kot insta worthy.

Koper
Sončni zahod v vseh obalnih mestecih je nekaj čudovitega.

»Pljuča Zemlje« še vedno v primežu požarov

0

Amazonski deževni gozd, imenovan tudi »pljuča Zemlje«, je že 3 tedne na udaru številnih požarov. Na pomoč je bila vpoklicana tudi brazilska vojska, Brazilija je razglasila izredno stanje. Svetovne organizacije iščejo najrazličnejše načine za zaščito naših najpomembnejših gozdov.

Da spomnimo: v primerjavi z lanskim letom …

… se je količina gozdnih požarov v Amazoniji povečala za kar 83 odstotkov! Od začetka leta do avgusta 2019 so zaznali kar 74.000 gozdnih požarov. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu so jih zaznali (le) nekaj več kot 37.000.

Gozd v obliki pljuč
Število požarov v Amazonski deževnem gozdu, ki ga lahko imenujemo tudi »pljuča Zemlje«, se je močno povečalo.

Divji požari so v Braziliji v času sušnega obdobja precej pogosti in veljajo za naravni pojav. Vendar v primerjavi s preteklim letom letos ni bilo nič zelo nenavadnega glede padavin in podnebja, zato za število požarov ne moremo kriviti le podnebnih sprememb.

Pljuča Zemlje gorijo, ker jemo preveč mesa?

Nenavadno, ampak dejstvo je, da je Brazilija največja izvoznica govedine. Proizvede namreč kar 20 % vsega govejega mesa na svetu. Zakaj pa gorijo gozdovi?

Požari so pogosto namenoma podtaknjeni. Gozdove nezakonito požigajo kmetje, ki za živinorejo potrebujejo zemljišča, vlada pa kmete k živinoreji spodbuja.

Nekateri okoljevarstveniki obtožujejo brazilskega predsednika Bolsonara, da spodbuja prekomerno sečnjo in uničevanje gozda ter ga zanima zgolj ekonomsko blagostanje Amazonije.

Bi morali prepovedati uvoz govedine iz Amazonije? Finska o tem že razmišlja. Finančni minister Mika Lintila je predlagal prepoved uvoza brazilske govedine v Evropsko unijo.

Bi to ustavilo požare? Odgovora zaenkrat še ne poznamo.

Kaj, če bi povsem zgorel?

To zares ne bi bil dober scenarij.

Amazonski deževni pragozd je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Proizvaja približno 20 % svetovnega kisika in je dom 10 % vseh poznanih bioorganizmov.

Poleg tega vpliva na oblikovanje oblakov in kroženje vode. Izjemno je pomemben pri blažitvi podnebnih sprememb, saj zadržuje ogromne količine ogljika.

Če Amazonija tega ogljika ne bi mogla več zadrževati in bi dosegel atmosfero, bi bile posledice naravnost katastrofalne.

Ne uničimo našega planeta.

Slika Zemlje, ki joka
Za svoj planet moramo skrbeti!