Menstruacija, ta naravni proces, ki nosi s seboj nešteto tabujev, je več kot le “neprostovoljna joga” – je izjemna priložnost za povezovanje s ciklično energijo ženske. V tem članku bomo raziskale, kako lahko menstruacija postane vir moči, če se zavemo svojega notranjega ritma.
Starodavna modrost in sodobni tabuji
Menstruacija je skozi zgodovino veljala za nekaj posebnega in močnega. Različne kulture so cenile to obdobje kot ključno za obnavljanje kreativne energije žensk. A sodobna družba je to moč pogosto napačno interpretirala, kar je privedlo do stigmatizacije in poskusov skrivanja te naravne izkušnje.
Pogled nazaj v zgodovino
V številnih starodavnih kulturah so ženske veljale za nosilke posebne energije med menstruacijo. To obdobje ni bilo le fizično, temveč tudi duhovno obnovitveno. Ženske so se povezovale z ritmom lune, prepoznavale svoje faze in živele v sozvočju s svojim ciklom.
Ciklična energijska narava žensk
Energija ženske je ciklična, nasprotno od moške linearne energije. Povezana z luninimi menami, omogoča ženskam, da vsak mesec doživijo novo rojstvo. Štiri faze – Energija, Ljubezen in Dajanje, Moč, Umik – odražajo različne vidike ženskega cikla, ki ji omogočajo povezavo z notranjo modrostjo.
Pravilno razumevanje in sprejetje cikla
Kljub tabujem in napačnim prepričanjem o menstruaciji lahko ženske izkoristijo to moč za svojo rast. Menstruacija je priložnost za čiščenje negativnih energij znotraj sebe in v okolici. Pravilno razumevanje in sprejetje cikla omogočata ženskam, da se povežejo s svojo notranjo modrostjo.
Osvoboditev od stigmatizacije
Sodoben življenjski tempo ne sme ovirati žensk pri počitku med menstruacijo in povezovanju z notranjimi nivoji. Osvobodimo se stigmatizacije in tabujev, ki obkrožajo menstruacijo. Spoštujmo to naravno “neprostovoljno jogo” kot izvor moči in rasti.
Pridružite se raziskovanju tem, ki so v glavnem tabu, na La Vita Blog ter odkrijte več o življenju v sozvočju z lastnim ciklom.
Vsi poznamo ime Atlantida. Gre za pretresljivo zgodbo o civilizaciji, izgubljeni v času, potopljeni pod valovi. Verjetno bi bila tudi vaša prva asociacija ob besedi Atlantida, otok nekje v Atlantiku, ki je danes dom zgolj še morskim živalim. Ta koncept Atlantide se res zdi tako namišljen, da ga je celo preveč enostavno odpisati le kot zgodbo. Kaj pa, če vam zaupam, da morda v resnici že vemo, kje je Atlantida? Kaj, če ni tako izgubljena, kot mislimo? Nedavna znanstvena odkritja še naprej poglabljajo naše razumevanje geografske zgodovine, kar posledično pomaga konstruirati argument za resnični obstoj Atlantide.
Kaj pravzaprav je Atlantida?
Atlantida je zgodba, stara kot čas sam, vendar se o njenem izvoru ne govori pogosto. Čeprav so kinematografija in literarna dela senzacionalizirali ta izgubljeni otok, je bila prva omemba te civilizacije zasluga znanega grškega filozofa Platona. V svoji nedokončani knjigi Timaj je filozof poskušal opisati svet okoli sebe in kako je nastal.
Filozof Platon je zahodni civilizaciji predstavil zgodbo o Atlantidi Foto: GDJ iz Pixabay
Knjiga, napisana leta 360 pr. n. št., podrobno opisuje potovanja modreca Solona v Egipt, kjer je srečal neko svečenico. Svečenica je omenila veliko civilizacijo, kamor je njeno ljudstvo zbežalo po veliki kataklizmi. Njihova prestolnica je bila obdana z zelenjem in sestavljena iz treh koncentričnih krogov zemlje, ki so obdajali dva vodna kroga. Na severu je ležalo veliko gorovje in reka, ki je tekla proti jugu skozi ali tik nad mestom. Vendar pa je svečenica opisala, da je 9000 let pred tem mesto pogoltnilo morje.
Nekateri verjamejo, da Saharsko oko v Mavretaniji razkriva skrivnosti, za katere smo si dolgo lahko zgolj predstavljali, da so resnične. Oko ima premer dobrih 23 kilometrov in zdi se, kot da je iz drugega sveta. Če upoštevamo Platonov opis Atlantide, je možno, da je ta neverjetna struktura zadnje počivališče milijonov prebivalcev te izgubljene civilizacije.
Kako bi lahko civilizacijo potopilo morje v puščavi?
To je verjetno prvo vprašanje, ki se nam pojavi pri raziskovanju te teorije. Ko nekdo omeni, da je morda Atlantida bila v Sahari, danes daleč od morja, morda pomislite, da se dela norca iz vaše zdrave pameti. Pa vendar Sahara vedno ni bila puščava. Špekulacije o tem lahko opazimo že v Koranu, torej v času, ko strokovnjakov za podnebne spremembe še ni bilo.
Saharsko oko morda razkriva lokacijo Atlantide! Foto: Elen11 iz iStock
Smithsonian je ocenil, da je bilo pred 11.000 leti to precej tropsko območje. Poleg tega so topografske in gravitacijske študije, izvedene v Sahari, odkrile obsežno mrežo rek in jezer, izgubljenih zaradi podnebnih sprememb. Na primer, reki Senegal in Niger sta imeli obsežna porečja, ki bi lahko dala verodostojnost zamisli o zeleni Sahari.
Najbolj zanimivo pa je, da so raziskovalci našli dokaze o veliko večji reki, imenovani Tamanrasset. Podobno kot Nil bi velikost te reke zlahka vzdrževala skupnost, sposobno kmetijstva, prevoza in trgovine. Ta reka naj bi izvirala iz gorovja Atlas in tekla proti jugu proti strukturi Richat (Saharsko oko), preden se je obrnila proti zahodu in se izlila v Atlantik. Čeprav ni dokazov o tej reki na površini puščave, bi se lokacija, omenjena v Timaju glede prestolnice, ujemala z izgubljeno reko.
Kako je torej možno, da je poplavilo mesto v osrčju Sahare? Dejstvo je, da je svet okoli nas precej nepredvidljiv. Na primer, pred 50-100 milijoni let je obstajala vodna pot, ki je potekala od juga Sredozemlja skozi Saharo in se povezovala z Atlantikom. Znana je kot Transsaharska morska pot. Čeprav je ta dogodek daleč pred propadom Atlantide, vemo, da je ogromna količina vode zagotovo sposobna prečkati severno Afriko.
Ogromna reka sredi puščave očitno lahko oskrbi civilizacijo Foto: Anton Aleksenko iz iStock
Kaj se je zgodilo z Atlantido?
Kot omenjeno, je morje uničilo Atlantido 9000 let pred Solonovim obiskom Egipta, ki je opisan v 2500 let stari knjigi. Če bi bili ti izračuni točni, se je to zgodilo pred približno 11.500 leti. Edini logičen način, da voda priteče v in čez območje strukture Richat, bi bil hiter dvig morske gladine. Kako se je to lahko zgodilo?
Med podnebnimi znanstveniki velja splošno prepričanje, da je Zemlja prestala vrsto ledenih dob. Najpogosteje naj bi se led postopoma kopičil, preden se je hitro stopil, kar je povzročilo drastičen dvig morske gladine. Verjamejo, da se je najnovejša ledena doba končala pred 11.500 leti, ko so temperature lokalno poskočile celo do 11°C v samo nekaj letih. Čeprav je bil zaton ledene dobe očitno postopen in trajen, so podobnosti časovnic zanimive. Če se strinjate s teorijo o podnebnih spremembah, je jasno, da bi taljenje ledenih plošč lahko povzročilo velik dvig Sredozemskega morja, ki bi povzročil poplavo saharske Afrike in pokopal mesto. Danes vidimo številna nahajališča soli vzdolž Sahare, ki so jih nosili ti valovi.
Za nenaden dvig morske gladine je verjetno krivo hitro taljenje ledu Foto: sumos iz iStock
Še nekaj argumentov v podporo teoriji zarote:
Bližnje gore so veljale za predstavnike bogov in so bile slavljene zaradi bujnih rek in slapov. Te gore naj bi bile na severu, torej natančno tam kot pri Saharskemu očesu. Ko pogledate satelitske slike Očesa, lahko vidite reke in vodne linije, ki se pojavljajo po vsej pokrajini.
Platon je opisal morje južno od Atlantide in puščavo, ki obdaja to območje, kar se pojavlja tudi na satelitskih posnetkih. Opisal je tudi, da naj bi sladka voda tekla s središčnega otoka Atlantide, ki prav tako obstaja v središčnem krogu Očesa.
Satelitski posnetki kažejo, da so vremenski pojavi nanesli blato po regiji, kar bi zlahka pripisali cunamiju, enemu od mnogih možnih pojavov, ki bi lahko uničili Atlantido.
Mavretanija še danes izvaža baker in zlato, ki ju je bilo v izobilju po celotnem imperiju Atlantide.
Platon je poročal, da je bilo na Atlantidi veliko slonov in mnogih drugih živali – v bližini Očesa so našli veliko slonjih kosti.
V strukturi Richat in okoli nje so našli na tisoče artefaktov. Večina jih je starih 12.000 let in več, kar jih uvršča v časovni okvir Atlantide. Ti predmeti vključujejo konice puščic, sulice, kamnite krogle, vesla, trupe ladij in drugo.
Tudi Troja je veljala za mit! Foto: FSYLN iz iStock
Platon je bil že za časa svojega življenja znan kot zelo verodostojen. Njegova zgodba o Atlantidi tako ostaja edina, ki je bila kadar koli izpodbijana ali sporna. Malo čudno za tako znanega in spoštovanega filozofa, se vam ne zdi? Če še vedno niste prepričani, da je Oko Sahare resnična lokacija Atlantide, zgolj pomislite na to, da smo tudi za Trojo včasih mislili, da je bila zgolj mit. Dokler je čez tisoče let niso našli in, glej ga zlomka, točno na tisti lokaciji, ki jo je opisal Homer.
V Evropski Uniji sta se v preteklosti oblikovala dva bloka glede vprašanja jedrske energije. Nekatere države so začele množično opuščati oz. so že a priori prepovedale ta način pridobivanja električne energije. Spet druge, med katere sodi tudi Slovenija, pa v jedrskih elektrarnah vidijo prihodnost.
Zaradi opuščanja fosilnih goriv postaja vprašanje pridobivanja energije vse pomembnejše. Pojav električnih avtomobilov in drugih od elektrike odvisnih naprav ima za posledico vse večje potrebe, virov pa je premalo. Kakšno vlogo igrajo v tej zgodbi jedrske elektrarne?
Zapiranje in opuščanje jedrskih elektrarn
Gotovo vsak pozna zgodbo o nesreči v Černobilu. To ukrajinsko mesto je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovalo Evropo in ves svet. Čeprav so gibanja, ki se zavzemajo za prepoved jedrskih elektrarn, obstajala in bila uspešna že prej, je Černobil močno vplival na nadaljnji razvoj atomske energije.
Naši zahodni sosedi Italijani so eno leto po omenjeni nesreči, tj. leta 1987, o jedrski energiji odločali na referendumu. Velika večina volivcev je podprla zaprtje elektrarn, med drugim tudi jedrske elektrarne Montalto di Castro, ki še sploh ni bila dokončana. Leta 1990, le tri leta po referendumu, so Italijani zaprli zadnjo nuklearko.
Italija je leta 2020 kar 73,7 % električne energije proizvedla iz obnovljivih virov (hidro, geotermalna, sončna, vetrna, biomasa) in le 26,3 % iz fosilnih (nafta, plin), pri čemer so premog že popolnoma opustili. Številke se na prvi pogled slišijo lepo, dokler ne omenimo, da Italija proizvede le 25 % energije, ki jo porabi. Fosilna goriva še vedno predstavljajo 77,7 % celotne porabe v Italiji.
Še bolj zanimivi so Avstrijci, ki so o nuklearnih elektrarnah odločali že v sedemdesetih letih. S tesno večino (50,5 %) so odločili proti jedrski energiji. Gradnja jedrske elektrarne Zwentendorf je bila že dokončana, vendar je njen zagon preprečil referendum leta 1978. Kmalu po referendumu je bil sprejet zakon, ki prepoveduje gradnjo jedrskih elektrarn v Republiki Avstriji. Zgrajena elektrarna Zwentendorf je danes muzej, Avstrija pa mora uvoziti 74,5 % energije.
Belgija
Gibanja za opustitev nuklearne energije so bila vplivna tudi v Belgiji, vendar postopoma izgubljajo podporo. Ankete, izvedene v drugi polovici lanskega leta, kažejo, da 85 % Belgijcev želi obdržati jedrsko energijo, 87 % vprašanih pa podpira investicije v gradnjo manjših jedrskih elektrarn.
Nemčija
Nesreča v Fukušimi. Na sliki je dobro vidna posledica cunamija. Foto: RyuSeungil iz iStock
Slon v trgovini s porcelanom je v kontekstu opuščanja jedrske energije Nemčija. Na prelomu tisočletja so začeli Nemci sprejemati prve ukrepe in pravne akte za postopno opuščanje nuklearnih elektrarn. Le-te naj bi nadomestili obnovljivi viri energije. Celoten proces je pospešila jedrska nesreča v Fukušimi leta 2011, po kateri je Merklova vlada z veliko ihto zaprla 8 od 17 reaktorjev. Ostale elektrarne so postopoma sledile in spomladi 2023 je Nemčija zaprla zadnje 3 nuklearke.
Posledice teh odločitev so bile negativne. Pustimo ob strani rast cen energije v Nemčiji in razburkano politično klimo, saj so ekološke posledice v tem kontekstu bolj relevantne. Kmalu po začetku vojne v Ukrajini so Nemci začeli ponovno zaganjati že zaprte termoelektrarne na premog. Odločitev je podprla celo predsednica koalicijske stranke Zelenih, čeprav je po njenih besedah to storila »s težkim srcem«.
Raziskava ameriškega National Bureau of Economic Research iz Cambridga iz leta 2019 (tj. še pred zaprtjem vseh nukleark) je ocenila, da je jedrsko energijo v Nemčiji skoraj v celoti nadomestila energija iz termoelektrarn in uvožena elektrika. Strošek te tranzicije naj bi po njihovi oceni državo stal 12 milijard evrov letno, uporaba fosilnih goriv pa ima za posledico 1100 človeških smrti zaradi povečanega onesnaževanja. Če bi Nemčija obdržala jedrske elektrarne, medtem ko izvaja tranzicijo na obnovljive vire, bi porabila za četrtino manj plina in kar za tretjino manj premoga.
Kam stremi Slovenija?
Slovenija pridobi daleč največ električne energije iz jedrske elektrarne Krško. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Krškem leta 2022 proizvedenih kar 47 % slovenske elektrike. Sledijo obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) z 32 % in premog z 21 %. Vendar pa Slovenija ni samozadostna, saj z domačimi viri energije zadovolji manj kot polovico svojih potreb (48 %), preostanek mora uvoziti.
Rast porabe in vprašanje TEŠ 6
Energetska odvisnost naše države z leti narašča. Tako se je energetska odvisnost z leta 2021 na 2022 povečala za kar 5 %. Jasno je, da bomo morali zaradi vse popularnejših električnih avtomobilov, centralnih ogrevanj, klim in ostalih porabnikov ter geopolitičnih dogajanj le še povečati proizvodnjo elektrike. Prav tako je treba upoštevati, da se je vlada zavezala zapreti termoelektrarno Šoštanj do leta 2033. Zaradi omenjenih dejavnikov vse bolj dvomim, da nam bo ta cilj uspelo doseči.
Šesti blok termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je najsodobnejša termoelektrarna v Evropski Uniji, grajena je bila med letoma 2008 in 2014. Z elektrarno je povezana predvsem korupcijska afera, saj je cena projekta s prvotnih 691 milijonov € narastla na več kot 1,4 milijarde €. Življenjska doba TEŠ 6 je 40 let, tj. nekje do leta 2054. Zato se upravičeno pojavlja vprašanje, ali je smiselno zapreti preplačano elektrarno že čez 9 let, medtem ko Nemci ponovno zaganjajo veliko starejše in s tem okolju nevarnejše elektrarne.
Slovenija podpira jedrsko
Kljub nejasni prihodnosti termoelektrarne mora biti iskanje alternativ prioriteta vsakokratne vlade. V Sloveniji vlada precejšnja naklonjenost jedrski energiji. Gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne podpira 68,6 %ljudi, le 21,1 % pa ideji nasprotuje (anketo je pred kratkim objavil časopis Dnevnik). Največ podpore za JEK 2 je med mladimi in posamezniki z univerzitetno izobrazbo.
Še prepričljivejšo podporo jedrska energija uživa – na presenečenje vseh – med slovenskimi politiki. Izgradnjo JEK 2 podpirajo vse parlamentarne stranke, hkrati pa zagovarjajo izvedbo posvetovalnega referenduma. Določeno neenotnost je moč zaznati glede časa izvedbe omenjenega referenduma. Opozicijski stranki SDS in NSi in zunajparlamentarna SLS si želijo referendum izvesti čimprej, zato je SDS pred dnevi že vložila predlog za razpis referenduma.
Med koalicijskimi strankami ni mogoče zaznati take zagnanosti. Premier Golob je, kot poroča RTV, izvedbo referenduma napovedal takrat, ko bodo znani stroški in druge podrobnosti gradnje bloka. V Levici poudarjajo tudi ustrezno informiranost državljanov, saj gre, kot navajajo, za zelo pomembno odločitev. Kljub trenutni previdnosti se je vlada za izvedbo projekta JEK 2 zavezala v koalicijski pogodbi, zdaj pa kaže, da želijo referendum prestaviti za kar nekaj let. Po nekaterih napovedih šele na leto 2027 ali 2028.
Gradnji jedrske elektrarne nasprotujejo nekatere nevladne organizacije. Leta 2021 so Focus, društvo za sonaraven razvoj, Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo Prihodnost vložile tožbo proti Ministrstvu za infrastrukturo zaradi izdaje energetskega dovoljenja za JEK 2. Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, vendar so se nevladniki pritožili. Pritožba je bila maja 2023 na Vrhovnem sodišču zavrnjena.
Prepričan sem, da bodo nasprotniki jedrske energije pred referendumom precej aktivni. Zato je še toliko bolj pomembno, da si pridobimo objektivne informacije in da o odločitvi dobro premislimo. Poraba električne energije se bo namreč do leta 2050 podvojila, sončne elektrarne in vetrnice pa, kot kaže, ne bodo uspele zadovoljiti naših potreb. Napačne odločitve glede energetske prihodnosti ne bodo vplivale le na to, ali nas bo pozimi zeblo, ampak bodo bistveno zaznamovale evropsko geopolitiko naše generacije.
Ukrajinski nacionalni urad za boj proti korupciji je uvrstil ameriško verigo prodajaln sendvičev Subway na svoj seznam »sponzorjev vojne«.
Pritisk na korporacije, ki »sponzorirajo« vojno
Tako so se odločili, ker podjetje v Rusiji vzdržuje več kot 500 restavracij, ki spodbujajo rusko gospodarstvo. Ne gre le za poslovanje, ampak tudi promoviranje blagovne znamke prek ruskih družbenih medijev in sodelovanje z rusko multinacionalno korporacijo za dostavo hrane, poroča BNN.
Katera podjetja so sponzorji vojne? Foto: Random Institute on Unsplash
Odločitev urada, da označi Subway kot sponzorja vojne, odraža stališče Ukrajine do vseh mednarodnih podjetij, ki poslujejo v Rusiji kljub vojni. Namen seznama mednarodnih sponzorjev vojne je pritisk na korporacije, da odgovarjajo za svojo vpletenost v ruski trg, s čimer prispevajo k trajajoči vojni. Na seznamu je več deset podjetij, med njimi Nestlé, PepsiCo, Xiaomi in Bacardi.
Kompleksnost franšiznega modela
Kot piše BNN, je prisotnost podjetja Subway v Rusiji znatna – več kot 500 restavracij deluje v 122 mestih, ki omogočajo približno 6000 delovnih mest. Podjetje je že leta 2022 sicer izrazilo podporo Ukrajini, vendar so že takrat zatrdili, da poslovanja ne morejo ustaviti, ker njihove restavracije neodvisno upravljajo lokalni podjetniki, piše CBS.
Ukrajinski nacionalni urad za boj proti korupciji pa to izpodbija s trditvijo, da je Subway z rusko odvetniško pisarno našel pravne mehanizme za pobiranje licenčnin od lokalnih podjetnikov, kljub omejitvam, ki so jih ruske banke uvedle zaradi geopolitične situacije. Gre za primer kompleksnosti delovanja franšiznih modelov v regijah z geopolitično napetostjo, poroča BNN.
Kateri je najboljši burger v Ljubljani v letu 2024? Vodič InYourPocket je z glasovanjem prišel do odgovora, ki nam razkrije najboljši burger v Ljubljani in skupno 10 najboljših ljubljanskih burgerjev.
Vrstni red je abecedni, najboljši ljubljanski burger pa te čaka na koncu seznama.
Ajda Premium Burger
Skoraj brez prekinitve odprto 24 ur na dan že zadnjih 30 let, si lahko prepričan, da bo Ajda vedno na voljo, da zadovolji želje in potrebe po hitri hrani. In v tistem trenutku ni skoraj nič boljšega kot eden od njihovih burgerjev! Privoščiš si lahko tudi izbor balkanskih jedi z žara, kot so čevapčiči in pleskavice ter seveda rezine slastnega bureka.
Pripravi se na burger popotovanje v Central Burger House v Ljubljani! Tam se ne grejo samo obračanja polpet; izdelujejo užitne mojstrovine. Od klasičnih cheeseburgerjev do divjih, inovativnih kreacij, vsak grižljaj je eksplozija okusa. Ambient je kul in udoben, kar je pravi kraj za ljubitelje burgerjev.
Legendarni Horseburger ni samo izvirna slovenska stvaritev, je tudi zdrav burger z malo maščobami, bogat z beljakovinami in železom. Zdaj se lahko pohvali z večjim menijem kot kdajkoli prej, vključno z wrapi, zrezki, hrenovkami in okusnim konjskim namazom. Vse opremljeno s čudovito izbiro prelivov in začimb, Hot Horse nosi status ikone v Ljubljani.
Ljubljanski člen najbolj priljubljene in znane verige hitre prehrane na svetu ponuja zanesljiv in nenavadno pomirjujoč jedilnik, ko si zaželimo okusa doma, kjer koli že smo. Z veliko lokacijami po mestu, je »mek« preprosto klasika.
Park Žibert je svoji zelo priljubljeni restavraciji in sobam dodal še drive througha. Ta dokaj osupljiva postavitev se je rodila med pandemijo, ko so se hitro misleči domislili varnega načina, da nas nasitijo z njihovo okusno hrano. Skočimo v današnji čas in Park Žibert je močan kot še nikoli. Jedilni list vsebuje vse, kar bi pričakovali od takega lokala – seveda burgerje, burgerje in še več burgerjev, skupaj z nekaj neverjetnimi sladicami, za katere moramo prihraniti prostor v trebuhu.
Pizzaburger je namenjen ustvarjanju mešanice med burgerjem in pico. Predstavljaj si sočne burgerje, umeščene v testo za pico, ki ustvari okusno simfonijo, ki kljubuje kulinaričnim normam. Vsak grižljaj je okusna pustolovščina, od klasičnih pripravkov za čizburgerje do eksotičnih prelivov, ki na novo definirajo slasten kaos.
Pop's Place, ki se nahaja v središču mestnega jedra, je edini ljubljanski “hamburger bar”, ki se v žaru nenehne burgermanije zna ločiti od konkurence s 100-odstotno slovensko govedino, starano v hiši. Na žemlji ga spremljajo najkakovostnejše sestavine v nekaj resnično edinstvenih kombinacijah. Na meniju so tudi ribe in krompirček, čebulni obročki in rebrca na žaru v slogu Kansas Cityja, medtem ko Taco Thursday daje navdih tudi ljubiteljem mehiške hrane. Burger v živahnem vzdušju z obrtnim pivom ali vrhunskim koktajlom.
Super Pšanc je po nekaj letih enega bolj priljubljenih food truckov v širši Ljubljani dobil stalni dom na Trubarjevi cesti v središču mesta. Super Pšanc, ki ga takoj prepoznamo po maskoti superjunaka – zamaskiranem piščancu z ogrinjalom – pripravi nekaj najokusnejših hamburgerjev v mestu. V čem je skrivnost? Podrobnosti ne želijo izdati, a je vse na njihovem jedilniku tako okusno, da jim oprostimo.
Dovolj je samo en sam obisk, da je Zbornica postala ena najljubših restavracij v Ljubljani. Vse se začne s prijazno, gostoljubno in razkošno postrežbo, zaradi katere se počutimo kot stalni gost, tudi če še nikoli nismo stopili tja. In hrana! Konkurenca je huda, vendar v mestu ne boste našli boljšega burgerja, ki je tako okusen v primerjavi z nizkimi cenami.
Najboljši burger v Ljubljani za leto 2024 je Hood Burger! Priljubljena hitra prehrana in stalnica na seznamu najboljših ljubljanskih burgerjev. Ključ do priljubljenosti ameriških hamburgerjev se v Hoodu začne domačimi krompirjevimi žemljicami in konča z obveznim naročilom pravega pomfrija. Vse je sveže kuhano, zato ne gre tako hitro kot pri nekaterih tekmecih, vendar ob oddaji naročila dobimo pozivnik, ki zabrenči in utripa, ko je čas, da prevzamemo obrok. Medtem ko čakate, pa se sprostimo ob brezalkoholni pijači ali pivu.
Sedma edicija Zimskega festivala Ljubljana se bo odvila med 18. in 23. februarjem v Cankarjevem domu in Slovenski filharmoniji. Za ljubitelje španskih in italijanskih ritmov bo posebno zanimiv večer 21. februarja, ko bosta nastopila pevka Lidia Rodriguez Gonzales in trobentač Vicente Campos, pod taktirko Miguela Á. Navarra pa bo zaigral Ensemble Dissonance.
Campos: »Slovensko občinstvo je glasbeno izobraženo«
Trobentač Vicente Campos se bo predstavil z dvema koncertoma za trobento G. Torellija in T. Albinonija. Kot nam je zaupal, gre za tehnično zahtevna koncerta, s katerima bo skušal občinstvu »pokazati vso muzikalnost, ki jo lahko izrazi inštrument, kot je trobenta, in kako nanj igra, da se poveže z občinstvom.«
Campos je že večkrat nastopil v Ljubljani in kot se spominja, je slovensko občinstvo sicer zahtevno, a hkrati »zelo spoštljivo in glasbeno izobraženo«. Zaigral bo v Slovenski filharmoniji, ki se nahaja pri sedežu Univerze v Ljubljani.
Tudi sam je ugledni profesor za trobento. »V pravo veselje mi je, da učencem pokažem občutke, ki jih čutim, ko igram trobento. Eden največjih izzivov v mojem življenju je, da jim razložim tehniko, ki se je lahko naučijo in uporabijo, da postanejo boljši igralci,« je strnil užitke profesorskega poklica.
Rodriguez Gonzalez prinaša flamenko iz Andaluzije
Kot obljubljajo organizatorji, bo zlasti zanimiv nastop španske pevke Lidie Rodriguez Gonzalez, ki se s flamenkom profesionalno ukvarja že od 18. leta. K tej zvrsti glasbe so jo pritegnile melodije: »Te melodije so težke, zlasti za tiste, ki jih poslušajo prvič; zato je bil zame izziv, da se jih naučim in lahko izvajam,« nam je povedala.
Kot pravi Lidia Rodriguez Gonzalez, je flamenko relativno nov žanr, ki se je uveljavil v 20. stoletju. Nekateri se držijo ortodoksnega flamenka, drugi pa dopuščajo sodobnejše vplive: »Od konca 20. stoletja do 21. stoletja je prišlo do zlitja flamenka in različnih zvrsti, kot so jazz, pop in rock, zato se flamenku dodajajo bolj sodobni elementi.«
Četudi sama posluša razne glasbene zvrsti, poje le flamenko in flamenko-pop. Na koncertu v Ljubljani bo zapela Ljubezenski urokManuela de Falle, ki pripoveduje zgodbo mlade andaluzijske ciganke Candele, ki jo preganja duh pokojnega moža.
Ensemble Dissonance: »Brez odklona od norm ni napredka«
Španska glasbenika bo pospremil Ensemble Dissonance, ki ga bo dirigiral priznan glasbenik, profesor in dirigent Miguel Á. Navarro.
»Ker gre za komorni koncert, bodo glasbeniki v Slovenski filharmoniji pričarali intimno vzdušje, zaradi katerega bo doživetje glasbe še močnejše,« so nam povedali organizatorji.
Ensemble Dissonance, ki združuje priznane glasbenike in profesorje slovenskih glasbenih ustanov, temelji na prepoznavnosti komorne glasbe ter oživljanju in širjenju te v slovenskem glasbenem prostoru.
»Komorno muziciranje velja med vsemi glasbenimi zvrstmi za najbolj ‘demokratično' izvajanje glasbe, ker interakcije potekajo enakovredno med vsemi glasbeniki, za razliko od denimo simfoničnega orkestra, kjer izvajanje glasbe poteka pod direktivo dirigenta,« so nam pojasnili svojo strast do te zvrsti.
Ensemble Dissonance je znan po svoji inovativnosti, saj povezuje različna stilska obdobja in žanre. Zase pravijo, da nenehno hodijo po robu, saj so »glasbeniki, zbrani v ansamblu, prepričani, da brez odklona od norm ni napredka.«
Vendar pa komorna glasba po njihovem mnenju ne zahteva le vrhunskih glasbenikov, ampak tudi vrhunske poslušalce. »Ker se odvija v manjših zasedbah, je zvok manj bleščeč in impozanten, glasba pa bolj transparentna in občutljiva,« so povedali. Glasba je intimna in zahteva poslušalca, ki »ima glasbo rad in se je pripravljen vanjo poglobiti ter ji dosledno slediti, da bi lahko slišal, doživel in občutil vse tisto, kar glasba ponuja.«
Podjetje TechInsights je pred kratkim objavilo poročilo o glavnih trendih na trgu pametnih telefonov in napovedalo, da bi lahko Huawei letos dosegel dvoštevilčno rast. V poročilu je tudi navedeno, da bo kitajski proizvajalec tehnologije ohranil položaj na globalnih trgih.
Napoved ni popolnoma nepričakovana in je povezana z napredkom, ki ga je podjetje doseglo na domačem kitajskem trgu. Proti koncu lanskega leta 2023 so namreč presenetili s predstavitvijo novega lastnega procesorja Kirin 9000S z modemom za mobilna omrežja pete generacije (5G). Vgradili so ga v vodilni pametni telefon Huawei Mate 60 Pro, ki je bil pričakovano lepo sprejet na domačem trgu. Da gre spet za izreden in vsestranski telefon, dokazuje zavzetje vrha lestvice DXOMARK z rekordno oceno 157 točk.
V poročilu je obenem zapisano, da bo Huawei ohranil svoj sloves na globalnih trgih, predvsem po zaslugi razvoja in vgradnje novih tehnologij v pametne telefone in druge naprave, med katerimi so zagotovo izredno zanimive zmogljive pametne ure z dolgimi življenjskimi dobami baterij ter brezžične slušalke z vrhunsko kakovostjo zvoka in učinkovitim odpravljanjem hrupa.
Nazadnje sta v omenjenem poročilu še oceni, da bo Huawei izboljšal dobavno verigo in dobavljivost izdelkov, kar ga postavlja na pot ponovnega doseganja dvomestne rasti.
Glavni trendi na trgu pametnih telefonov
Poleg podjetja Huawei so v poročilu TechInsights omenjeni tudi pomembni trendi, ki bodo v letošnjem letu 2024 vplivali na trg pametnih telefonov. Mednje štejejo vzpon naprav z umetno inteligenco, pri delovanju katere ne bo nujna povezava z internetom, svetlejše zaslone, ki bodo dosegli morda celo 4500 kandel, večje delovne pomnilnike (RAM) zaradi vse zahtevnejših aplikacij, funkcije, ki se osredotočajo na človeka, in omogočanje povezovanja pametnih telefonov s satelitskimi sistemi v namene klica v sili in komunikacije. Kot že nekaj let zapored bodo pomembno vlogo imele funkcije upravljanja z zdravjem, kjer Huawei že zdaj po zaslugi pametnih ur, kot so Watch GT 4, uživa vodilno vlogo.
Po prepovedi uporabe ameriških tehnologij se je Huawei na področju pametnih telefonov soočil s številnimi vzponi in padci. Vendar se je s telefonom Mate 60 Pro in procesorjev Kirin vrnil v tekmo. Obenem naj bi podjetje več pozornosti namenilo dobavljivosti pametnih telefonov s prepogljivimi zasloni, kot je na primer Mate X3.
AMPK je encim, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju energetskega ravnovesja v celicah. Najdemo ga pri vseh eukariotih, vključno z ljudmi. Zaradi svoje vloge pri presnovnem uravnavanju je AMPK privabil pozornost kot potencialna tarča terapevtskih posegov pri pogojih, povezanih z presnovnimi motnjami, kot so sladkorna bolezen tipa 2, debelost in srčno-žilne bolezni.
Zelo pomemben pa je tudi pri fizični aktivnosti. Posebej zanimivo je dejstvo, da encim vpliva na športno zmogljivost, športna aktivnost pa povratno vpliva na ravni in delovanje encima v telesu.
Kako deluje AMPK, energijski senzor tvojega telesa?
AMPK deluje kot celični energetski senzor. Nadzoruje ravni adenozin monofosfata (AMP) in adenozin trifosfata (ATP) znotraj celice. Ko so ravni celične energije nizke, torej je razmerje AMP proti ATP visoko, se aktivira AMPK. Nizko raven ATP med drugim lahko povzročijo dejavniki celičnega stresa. To so metabolični strupi: inhibitorji cikla trikarboksilne kisline, na primer arzenit, inhibitorji dihalne verige, kot sta antimicin A in azid, inhibitorji sinteze ATP v mitohondrijih, na primer oligomicin in razklopnik oksidativne fosforilacije, kot je dinitrofenol. Pogost dejavnik so tudi patološki stresi, torej ishemija (zmanjšana prekrvavljenost tkiv, ki vodi do pomanjkanja kisika in glukoze v celicah), hipoksija (nezadostna preskrba tkiv s kisikom), oksidativni stres in hiperosmotski stres.
Skrbi za ravnovesje med katabolizmom in anabolizmom
Ko je aktiviran, spodbuja katabolične poti, torej tiste, ki generirajo ATP. Obenem zavira anabolne poti, ki ATP porabljajo. Poveča vnos glukoze, oksidacijo maščob in biogenezo mitohondrijev. Prav tako zavira glukoneogenezo (proizvodnjo glukoze), sintezo glikogena in sintezo lipidov. Poleg presnove pa encim vpliva tudi na rast celic, avtofagijo (celično recikliranje), vnetje in celo izražanje genov.
Poveča vzdržljivost
Pri številnih športih sta energetsko ravnovesje in presnova ključna faktorja, zato AMPK igra pomembno vlogo med vadbo. Mišicam pomaga, da se prilagodijo povečanim potrebam po energiji, spodbuja vnos glukoze in povečuje delovanje mitohondrijev, kar pripomore k vzdržljivosti. Gibanje omogočajo skeletne mišice, ki so hkrati tudi najbolj metabolično aktivno tkivo v telesu. Pri mišični kontrakciji se energija, torej ATP, porablja, kar poveča razmerji AMP/ATP in ADP/ATP ter tako aktivira AMPK.
Zanimivo je, da fizična aktivnost ravno preko aktivacije AMPK prinaša številne pozitivne učinke na zdravje. Povečuje recimo občutljivost celic na inzulin in vzdržuje metabolično okolje, ki znižuje verjetnost za razvoj diabetesa tipa 2 in debelosti. Poviša se raven oksidacije maščobnih kislin, poveča število mitohondrijev in vnos glukoze.
20. stoletje je bilo priča številnim grozodejstvom, ki jih je človek sposoben storiti sočloveku. Vojne zločine in zločine proti človeštvu lahko najdemo na vsakem kontinentu, verjetno pa se je v človeško podzavest najbolj zasidral holokavst. Množično ubijanje Judov, ki je bilo najbolj intenzivno med letoma 1942 in 1945, je terjalo okoli 6 milijonov življenj.
Na današnji dan, 27. januarja 1945, so zavezniške sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau. V njem je od leta 1942 do osvoboditve umrlo vsaj milijon Judov, hkrati pa še veliko Romov, Poljakov, Sintov in drugih narodov, med katerimi najdemo tudi Slovence. Nekaj več kot 2000 Slovencev je bilo interniranih v Auschwitzu, od tega je preživelo le 21 taboriščnic.
Na obletnico osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča obeležujemo 27. januar kot Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V tem članku na kratko opisujem ozadje in potek ene izmed največjih tragedij 20. stoletja.
Antisemitizem
Čeprav je bil antisemitizem pred drugo svetovno vojno močno razširjen po vsej Evropi (gl. npr. Dreyfusova afera v Franciji), ga je Hitler v Nemčiji uspešno uporabil kot močno in prepričljivo politično orožje. Jude je predstavljal kot sovražnike nemškega naroda in celotne Evrope ter jih okrivil za poraz Nemčije v prvi svetovni vojni.
Pomanjkanje, ki je po vojni in v času ekonomske krize vladalo v Nemčiji, je obupane in od poraza osramočene državljane Weimarske republike pripeljalo do tega, da so v Hitlerju in v NSDAP videli rešitev. Tako so ga leta 1933 izvolili za kanclerja ter v naslednjih letih postopoma skoraj popolnoma podlegli nacističnemu režimu.
Kmalu po tem, ko Hitler postane kancler, je ustanovljeno prvo koncentracijsko taborišče Dachau, v katerega so sprva zapirali politične nasprotnike (socialne demokrate, komuniste). Judom so na začetku prepovedali opravljati javne službe, odvzeli so jim diplome, zemljišča, kmetije in podjetja. Leta 1935 jim je bilo odvzeto državljanstvo in prepovedane so postale poroke med Nemci ter Judi. Vrhunec pa antisemitizem v predvojni Nemčiji doseže s Kristalno nočjo leta 1938.
Vojna in holokavst
Uspehi nemških oboroženih sil med letoma 1939 in 1942 napravijo Hitlerja za neizpodbitnega vladarja Evrope. Na okupiranih ozemljih, kjer je živelo veliko Judov, začnejo židovske družine izganjati iz njihovih domov ter jih naseljevati v geta. Največja geta so bila na Poljskem, kjer je pred vojno živelo nekaj več kot 3.3 milijona Judov.
Trenutek, ko je Hitler skoraj zavladal svetu Foto: on wiki
Prvo taborišče namenjeno množičnemu poboju Judov je bilo uničevalno taborišče Chełmno, ustanovljeno konec leta 1941. 20. januarja 1942 je potekala znamenita konferenca v Wannseeju, na kateri so vodilni nacisti zapečatili prihodnost evropskih Judov. Določili so podrobnosti dokončne rešitve židovskega vprašanja ter načrt, ki bi v smrt poslal 11 milijonov ljudi. Konferenca je trajala le uro in pol.
Po konferenci so začeli Jude prevažati v koncentracijska taborišča po vsej Evropi. Proces je opisala tudi Anne Frank, ki je v svoj dnevnik zapisala tako: »Zunaj je obupno. Podnevi in ponoči gonijo proč te uboge nesrečneže, ki jim pustijo samo nahrbtnik in nekaj denarja. Na poti jim še to vzamejo. Družine trgajo narazen, moške, ženske in otroke ločujejo. Otroci, ki prihajajo domov iz šole, ugotavljajo, da so starši izginili. Ženske se vračajo domov iz trgovine in njihovih otrok ni več.« (vir: C. L. Sulzberger: Druga svetovna vojna. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1970, str. 461. Citirano 26. 1. 2024)
Tako je od leta 1933 do konca vojne v Nemčiji, po okupiranih območjih in v državah nemških zaveznic zrastlo 44 000 različnih taborišč. V to so všteta geta, taborišča vojnih ujetnikov, delovna taborišča, uničevalna taborišča in ostali objekti.
Poskusi na človeku v Auschwitzu Foto: on auschwitz
Med bolj znanimi uničevalnimi taborišči so poleg Auschwitzaše Treblinka, Sobibor in Belzec. V tovrstnih taboriščih je umrla skoraj polovica vseh judovskih žrtev druge svetovne vojne. Njihovo smrt je največkrat povzročil plin zyklon B, trupla pa so nato upepelili. Obseg nacističnih zločinov se je ugotovil šele ob koncu vojne oz. po vojni, ko so odgovornim tudi sodili na procesih v Nürnbergu.
V spomin in opomin
Holokavst bi moral biti opomin za vse prihodnje generacije po vojni. Žal pa je okrutnost globoko zasidrana v človekovi naravi. Evropo so ob koncu 20. st. pretresli prizori iz Srebrenice ter drugih krajev, kjer se je le pol stoletja po koncu druge svetovne vojne ponovno zgodil genocid. Tudi danes nedaleč od Slovenije vihra vojna v Ukrajini, kjer so žrtve nešteti nedolžni civilisti. Ob tem grozodejstev, ki se dogajajo na drugih kontinentih, nisem niti omenil.
Če si izposodim besede Franceta Prešerna: »Kako strašna slepota je človeka!«
Kje najdemo najboljšo pico v Ljubljani in okolici v letu 2024? V prispevku najdeš najboljše pice, ki jih v tem letu preprosto moraš obiskati. Kako in kdo je izbiral?
Vodič In Your Pocket je med nominiranci izbral najboljšo pico v Ljubljani in najboljšo pico v okolici Ljubljane.
Ne smeš pa spregledati prispevka, kjer razkrijemo najboljšo pico v centru Ljubljane. Če slučajno tvoje najljubše ni na tem seznamu, jo boš morda našel na tistemu. Ker ima Ljubljana preveč odličnih picerij.
Argentino
Argentino že nekaj časa streže odlične zrezke, vendar moramo imeti Argentino v mislih tudi, ko si zaželimo pice. Na priročni lokaciji v BTC-ju so odlična izbira za mnoge. V njihovi restavraciji lahko uživaš v vseh visokokakovostnih elementih obedovanja, le da naslednjič odloči za okusno pico, morebiti še za vrhunsko vino z njihove karte.
Veriga picerij Dodo ve, kaj ljudje hočejo. Vojska zvestih strank poskrbi, da je ta poslovalnica zaposlena sedem dni na teden, prijazno osebje pa se trudi izpolniti obljubo o 60-minutni dostavi hrane. Poleg zelo priljubljenih pic ponujajo tudi piščančje jedi, mocarele in solate. Imajo tudi veliko izbiro sladoledov in sladic. Zlahka je razumeti, zakaj je Dodo tako priljubljen med domačini.
Odlične pice in testenine ter izbor solat in sladic, vse dostavljeno v 30 minutah prek hitre dostave. Posebne ponudbe za nove stranke in enako kakovostne okusne dobrote za stalne. Če se znajdeš na tem območju, je na voljo tudi večerja v restavraciji ali hrana za s seboj.
Potopi se v sirarski raj Pizzerije Peruzza v Ljubljani, kjer se uresničijo sanje o pici. Vsaka rezina je simfonija okusov, od hrustljave skorjice do lepljivega sira. To ni samo picerija; to je kulinarični karneval, kjer testo in prelivi zaplešejo slasten tango. Vzdušje je živahno in prijetno, popolno okolje za zabavo s pico.
Imajo bazo zvestih strank in zlahka je videti, zakaj se ljudje vedno znova vračajo. Odlične pice, solate in sendviči, pred kratkim pa so na jedilnik dodali še čevape. Picerijo boš našel tik pred mestnim središčem in če pogledaš skozi vrata in zagledaš pecivo, ne boš mogel iti mimo!
Ko si zaželiš okusa pristne italijanske pice, se odpravi v Tia's Pizza, da potešiš to poželenje. Testo pustijo vzhajati 48 ur in tako dobijo rahlo, puhasto osnovo, ki kar poka od okusa v vsakem grižljaju. Našel boš tudi vse svoje najljubše prelive. Za ljubitelje mesa, vegetarijance in vegane je dobro poskrbljeno, tako da bodo vsi v družbi enako razvajeni. Prihrani si potovanje čez mejo in se preprosto odpravi severno od mesta – avtobus številka 8 te bo pripeljal v nebesa pice.
Včasih pride prav samo pica. Ta odlična picerija in bar ponuja ogromno pic, ki so spečene do popolnosti in hitro postrežene. Če se ne moreš odločiti, kateri preliv bi izbral, zakaj ne bi namesto tega poskusil nekaj njihovih slastnih tapasov? Združi svoj obrok s kozarcem lokalno pridelanega ekološkega vina in voilà, imel boš popolno izkušnjo obedovanja.
Včasih je dovolj samo en obisk, da picerija postane reden obisk. V Zbornici se vse začne s prijazno, gostoljubno in razkošno postrežbo, zaradi katere se počutiš kot stalni gost, tudi če še nikoli nisi stopil tja. In pice? Prekrasne, okusne in vrhunske.
Vsakdo lahko naredi pico, a pri Antici se dodatno potrudijo in številne svoje sestavine uvozijo direktno iz Neaplja. Pozorni so tudi na pripravo testa in ga potrpežljivo pustijo vzhajati do 48 ur. Ko nadaljuješ z dodatki mesa in sirov (mnogi z italijanskim DOP certifikatom), so fantastično okusni!
Najstarejša picerija v Ljubljani je še vedno neverjetno priljubljena tudi vsa ta desetletja kasneje. Z nekaj običajnimi mizami večina obedovanja še vedno poteka v velikem baru, od koder se hrana kuha in streže. Poišči prazen stol, oddaj naročilo in to je to. Tradicija narekuje, da zraven pice naročiš kozarec borovničevega soka.
