Že dodobra smo zakorakali v veseli december, ko po stojnicah zadiši po kuhanem vinu. Po našem receptu si ga lahko pripravite tudi doma. Tokrat predstavljamo alternativo tradicionalni različici rdečega kuhanega vina, ki je obogatena z vinom rosé, aromatičnimi začimbami in kančkom likerja iz črnega ribeza.
Recept za kuhano rose vino
V nadaljevanju prispevka najdeš seznam sestavin in navodila za postopek priprave omamne pijače, ki je kuhano rose vino.
Sestavine za kuhano rose vino
750 ml rosé vina
10 klinčkov
manjši ingver, narezan na rezine
½ žličke črnega popra v zrnu
5 jagod
¼ roza grenivke , narezane na rezine
2 žlici likerja črnega ribeza (tudi liker Cassic)
Postopek za pripravo kuhanega rose vina
Vino vlijemo v veliko ponev in vanj dodamo klinčke, ingver, črni poper, jagode in roza grenivko. Pustimo vreti na zmernem ognju okrog 10 minut, nato vmešamo liker. Precedimo in postrežemo v kozarčkih, ki jih lahko po želji praznično okrasimo.
Kuhano rose vino
Za tiste, ki pa si recept za kuhano rose vino lažje predstavljate v video obliki, smo priložili še spodnji posnetek. Nekoliko drugačen recept, a vredno je poskusiti oba. Če pa nisi končna publika za alkoholne pijače, potem preveri naš recept za brezalkoholno kuhano vino.
Prazniki so pred vrati, mnogi med nami pa se pripravljamo na okraševanje božičnega drevesca – če tega nismo storili že sredi novembra. V prispevku boš našel 5 letošnjih trendov in nasvetov za okrasitev božičnega drevesca.
DIY okraski za smrekco
Izdelava lastnih okraskov je čudovit način, da drevescu dodaš svojo osebnost. Razmisli o izdelavi okraskov iz slanega testa tako, da zmešaš moko, sol in vodo ter jih nato oblikuješ in spečeš. Ko se ohladijo, jih lahko pobarvaš in okrasiš s prazničnimi barvami in motivi. Druga ideja pa je: zberi družinske fotografije in jih postavi v prozorne plastične okraske. To ne doda le osebne note, ampak služi tudi kot sprehod po poti spomina, ko jih obesiš na drevo.
Če v svoj božični dekor vneseš naravo, ustvariš prijeten in rustikalen ambient. Naberi storže, želod ali majhne veje in jih prepleti z vejami božičnega drevesa. Dodaš lahko tudi umetne jagode ali bodičevje za popestritev z barvami. Za dodaten pridih rahlo poškropi vejice s pridihom zlate ali srebrne barve za nekaj glamurja. Ta kombinacija naravnih in prazničnih elementov zagotavlja harmoničen in vizualno privlačen videz.
Spominski okraski spremenijo božično drevo v pripoved o zgodovini vaše družine. Razmisli o okraskih, ki predstavljajo mejnike, kot je tvoj prvi božič, nov dom ali posebne počitnice. Ustvarit tradicijo vsakoletne izbire novega spominskega okraska in sestavi zbirko, ki pripoveduje tvojo ali vašo edinstveno zgodbo. Ročno izdelani okraski, ki so jih ustvarili domači ali pa tisti, ki se prenašajo skozi generacije, lahko postanejo cenjena dediščina in drevescu dodajo plast sentimentalne vrednosti.
Izbira trakov in girland lahko bistveno vpliva na celoten videz drevesa. Široke bleščeče trakove lahko uporabiš za dodaten božični učinek, ki doda še nekaj dramatike in elegance. Girlande iz vrvice ali vreče prispevajo k rustikalnemu ali kmečkemu motivu. Razmisli tudi o prepletanju luči s trakom ali girlandami za sijoč učinek. Mešanje različnih tekstur in vzorcev lahko ustvari vizualno zanimiv in dinamičen prikaz.
Na glavo obrnjeno božično drevo je drzna in sodobna izbira, ki se najbolj odmakne od tradicije. Ne služi le kot edinstvena osrednja točka prostora, temveč omogoča tudi več prostora za okraske in okraske. Razmisli o obešanju okraskov različnih dolžin za nor učinek. Ta slog ponuja tudi odlično priložnost za predstavitev vrhunskega vrha drevesa, ne glede na to, ali gre za veliko pentljo, prevelik okras ali kreacijo po meri, ki okrona obrnjeno drevo s pridihom izvirnosti.
Vstop na trg dela je za vsakega mladega človeka velika prelomnica in tega se zavedajo tudi pri telekomunikacijskem podjetju Telemach Slovenija. Zato drugo leto zapored organizirajo projekt Job Lab, s katerim pripravljajo mlade na prvo zaposlitev na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri izvajanju delavnic zaposlitvenega laboratorija sta se Telemachu pridružila tudi regionalni razvojni center United Cloud in Tehnološki park Ljubljana.
Z lansko prvo izvedbo Job Laba so bili v podjetju izjemno zadovoljni, prav tako so bili zelo pozitivni odzivi dijakov, zato ni bilo nikakršnega dvoma, da bodo v Telemachu projekt nadaljevali. So pa program še razširili ter nadgradili, da bodo dijakom kar najbolje predstavili nove dimenzije tehnologije sedanjosti in prihodnosti.
Tako kot v prejšnjem šolskem letu tudi v tem izvajajo delavnice za dijake Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije iz Šolskega centra Novo mesto, na novo pa so se povezali s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana in njihovim programom Tehnik elektronskih komunikacij.
Delavnice so osredotočene na razvoj veščin, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo, zato lahko dijaki z njihovo usvojitvijo bolj samozavestno vstopijo na trg dela. Hkrati se spoznavajo tudi z virtualno resničnostjo in umetno inteligenco, ki se kažeta kot ključni za prihodnost tehnologije.
Telemach s projektom Job Lab prepoznava pomembnost sledenja trendom in razvoju na področju telekomunikacij, obenem pa se z njim odziva na pomanjkanje kadra s ključnimi kompetencami, ki so v industriji iskane in zaželene. Sodelovanje na delavnicah tako za dijake predstavlja edinstveno priložnost za oblikovanje uspešne kariere v digitalni dobi.
V mrzlih mesecih se lahko hitro zgodi, da se komu zgodi, da dobi ozebline. Ozebline so poškodbe, ki jih povzroči mraz oziroma izpostavljenost nizkim temperaturam. Področja, ki bodo najverjetneje prizadeta, so konice prstov, prsti na nogah, ušesne mečice, lica, brada in konica nosu.
Ozeblin poznamo več stopenj. Glede na to kako huda je poškodba ločimo stopnjo 1, 2, 3, 4. Stopnja ena je najbolj blaga oblika, ki je reverzibilna. Zgodnji znaki in simptomi ozeblin so lise rdečkaste kože in pekoča bolečina. Ko se približujemo stopnjam 2, 3 in 4 poškodba napreduje v mrzlo, otrplo, belo ali sivkasto kožo, ki je na otip toga ali voskasta. Žal lahko določene ozebline vodijo tudi do amputacij, zato je pomembno, da se pred njimi zaščitimo.
Prva pomoč pri ozeblinah
Blage ozebline (omrzline) lahko zdravimo sami. Vse druge ozebline zahtevajo zdravniško pomoč. Koraki prve pomoči pri ozeblinah so naslednji:
Preveri hipotermijo (preverimo torej, ali je oseba podhlajena).Če sumiš na podhlajenost, poišči nujno medicinsko pomoč. Znaki podhladitve vključujejo močno drgetanje, zaspanost, zmedenost, migajoče roke in nejasen govor. Če srčni utrip ni zaznaven potem začnemo z oživljanjem. Nihče namreč ni mrtev, dokler ni topel in mrtev.
Zaščiti kožo pred nadaljnjimi poškodbami. Če obstaja možnost, da bodo prizadeta območja ponovno zmrznila, jih ne odmrzni. Če so že odmrznjene, jih zavij, da ne bodo ponovno zmrznile.
Če si zunaj, si ogrej ozeble roke tako, da jih daš pod pazduhe. Zaščiti obraz, nos ali ušesa tako, da jih pokriješ s suhimi rokami v rokavicah. Prizadete kože ne drgnite s snegom ali čim drugim. In ne hodite po ozeblih nogah ali prstih, če je mogoče.
Umakni se z mraza. Ko si v toplem prostoru, sleci mokra oblačila in se zavij v toplo odejo. Nujno si obleci suha oblačila.
Nežno segrej ozebline. Ozebline prstov na rokah, nogah ali drugih okončinah namoči v toplo vodo približno 40 do 43 C. Če termometer ni na voljo, preizkusi vodo tako, da vanjo položiš nepoškodovano roko ali komolec – na otip mora biti zelo topla, ne vroča. Namakaj 20 do 30 minut oziroma dokler koža ne postane normalne barve ali ne izgubi otrplosti. Za obraz ali ušesa uporabi toplo, mokro krpo.
Pazi pri temperaturi vode, saj lahko hitro nastanejo še opekline. Prav tako nikoli ne segrevaj ozebline kože z neposredno toploto, kot je štedilnik, grelna svetilka, kamin ali grelna blazina. To lahko povzroči opekline.
Pij tople tekočine. Čaj, kava, vroča čokolada ali juha te lahko ogrejejo od znotraj. Ne pij alkohola. Sploh zdaj ko je decembrsko obdobje, je res pomembno, da ne misliš, da te bo alkohol ogrel, ker te ne bo. Najhujše podhladitve so pogosto posledica pijanega stanja in mrzlega vremena.
Razmisli o zdravilu proti bolečinam. Če imaš hujše bolečine, razmisli o lajšanju bolečin s tabletami. Res pomembno pa je, da pri tem veš, da če bolečina ne mine, moraš nujno obiskati zdravnika. Sploh če okončine ne postajajo bolj podobne svoj pravi barvi.
Vedi, kaj lahko pričakuješ, ko se koža odmrzne. Občutili boste mravljinčenje in pekoč občutek, ko se bo koža segrela in normalen pretok krvi se bo povrnil.
Pazi, da ne predreš mehurjev, ki bi lahko nastali na prizadeti koži. Ne glede na to ali je v mehurjih bistra tekočina ali krvavkasta tekočina, mehurjev nikoli ne prediraj!!!
Poišči zdravniško pomoč za kaj resnejšega od blagih ozeblin.
Moko zmešamo s sodo bikarbono, kakavom in sladkorjem v prahu. Dodamo med, jajci, maslo sobne temperature in začimbe. Količino začimb lahko prilagodimo svojemu okusu.
Gnetemo tako dolgo, da dobimo gladko piškotno testo. Po potrebi med gnetenjem dodamo še malo moke.
Testo zavijemo v prozorno folijo in ga za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se popolnoma ohladi in malo strdi.
Testo valjamo na rahlo pomokanem papirju za peko. Iz testa z modelčki izrežemo želene oblike in piškote polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko.
Temno čokolado, maslo in olje stalimo nad vodno kopeljo in med taljenjem večkrat premešamo. Mešanico nato odstavimo s štedilnika in jo ohladimo do mlačnega.
Jajca stepemo skupaj s kristalnim sladkorjem, sladkorjem v prahu in vaniljevo pasto. Stepamo nekje 8-10 minut, da dobimo penasto maso.
V jajčno maso dodamo ohlajeno čokoladno mešanico in vse skupaj dobro zmešamo.
Ločeno zmešamo še moko, kakav, pecilni prašek in sol. Mešanico suhih sestavin umešamo k mokrim, da dobimo enotno maso.
Pripravljeno maso pokrijemo s prozorno folijo in jo damo za približno 3 ure (ali čez noč) v hladilnik, da se ohladi in strdi.
Preden začnemo oblikovati kroglice, si v krožnik stresemo sladkor v prahu, v katerega jih bomo povaljali.
Maso iz hladilnika jemljemo postopoma, da se nam na sobni temperaturi ne zmehča.
Oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v sladkor v prahu, da se le ta dobro oprime celotne kroglice.
Kroglice polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko.
Pečemo jih v pečici, ogreti na 180°C. Za bolj mehko notranjost jih pečemo okoli 10 minut. Če pa želimo bolj hrustljave piškote, jih pečemo 12-14 minut.
Cillian Murphy je dobesedno zašel v igranje. Pri dvajsetih letih je stopil pred vrata gledališke skupine Corcadorca v svojem rojstnem mestu Cork na Irskem in potrkal. Osebi, ki mu je odprla, je povedal, da ga zanima sodelovanje v prihodnjih predstavah, in ta mu je predlagal, naj se preizkusi v novi igri z naslovom Disco Pigs o parunepremišljenih najstnikov. To je bila Murphyjeva prva avdicija in dobil je vlogo.
Igra Ende Walsha je bila zelo uspešna, saj se je selila v vedno večja gledališča, leta 2001 pa jo je režiserka Kirsten Sheridan priredila za film. Ta film je pritegnil pozornost režiserja Dannyja Boyla, ki je takrat iskal nov obraz za svoj postapokaliptični triler »28 dni pozneje«.
Še danes Cillian blesti
Vse ostalo je zgodovina – ali zgodovina v nastajanju, saj Murphy 20 let pozneje še naprej išče drzne projekte z najboljšimi filmskimi ustvarjalci današnjega časa. Med njimi je tudi Christopher Nolan, ki je Murphyja prvič popeljal med zvezde superjunakov v filmu Batman: Na začetku (Batman Begins) se začenja in ki igralca režira v naslovni vlogi v filmu Oppenheimer. To je njuno šesto sodelovanje in Murphyjeva največja vloga doslej, saj v več letih in treh urah igra zapletenega fizika in očeta atomske bombe. To je ena najboljših Murphyjevih vlog.
Ni žanra ali medija, ki bi se ga igralec v zadnjih letih izogibal. In čeprav nekateri filmi morda ne delujejo kot celota, Murphy vedno blesti. Je tudi pravi igralec, ki se zaveda, da je vsaka vloga sestavni del, in z veseljem sprejema tudi stranske vloge. V nadaljevanju si oglejte 10 njegovih najboljših vlog iz njegove kariere na odru, filmu in televiziji.
28 dni pozneje (28 Days Later, 2002)
Tako je večina sveta spoznala Murphyja – par neverjetno modrih oči je napolnil platno, ko se njegov lik, kolesarski kurir Jim, prebudi iz kome v napovedanem akcijskem epu Dannyja Boyla. Spal je manj kot mesec dni, a v tem času se lahko zgodi marsikaj – tudi popoln propad družbe zaradi virusa, imenovanega »bes«, ki svoje žrtve spremeni v brezumne agresorje.
Murphy, ki je takrat imel le 24 let, je v tem filmu postal zvezda, saj ne le nosi film, ampak se tudi odlično znajde ob tako impresivnih igralcih, kot sta Brendan Gleeson in Naomie Harris v vlogah preživelih. Jim odkriva vse hkrati z gledalci, Murphy pa je odličen nadomestni gledalec, ki vse sprejema z ustrezno šokiranim, a umirjenim vedenjem. Ni tradicionalni akcijski junak, in prav v tem je bistvo: je le običajen človek, ki se poskuša znajti v povsem novem svetu.
Pred trilogijo The dark knight Christopherja Nolana so bili filmi, prirejeni po stripih, večinoma vzpodbudna zadeva, polna osnovnih barv in svetlih lokacij. Zlahka pozabimo, koliko stvari je moralo iti v pravo smer, da je film uspel, a začelo se je z iskanjem zlobneža, ki je bil enako prepričljiv kot njegov sovražnik. Čeprav se je Murphy sprva preizkusil v vlogi Brucea Wayna/Batmana, je bilo genialno, da ga je Nolan določil za doktorja Jonathana Crana, znanega tudi kot Scarecrow.
S karizmo, ki je lahko tako strašljiva kot zapeljiva (kar je v prihodnjih letih postala Murphyjeva posebnost), Craneu ni treba razkazovati, da je zlobnež. Raje izžareva mirno samozavest in si vzame čas z metodično natančnostjo. Celo način, kako izgovori besedo »Batman«, ko jo razdeli v dve ločeni besedi, je mrzel. Od Nolana je bilo pametno, da je Scarecrowa vključil v obe nadaljevanji filma.
Tesen triler Wesa Cravena, ki se večinoma dogaja na letalu rdečega očesa, v katerem terorist grozi sopotnici, da bi izvedel atentat v hotelu, ki ga vodi, bi zlahka zavrnili, saj je tako prekleto zabaven. Vendar je to tudi pameten, vitek triler, ki ga spodbujata dva igralca na začetku svoje filmske kariere. Murphy je morda preveč posrečeno imenovan Jackson Rippner, Rachel McAdams pa njegova žrtev, Lisa Reisert. Del bistrosti scenarija Carla Ellswortha je, da se prvih nekaj minut odvija kot romantična komedija; dva neverjetno lepo videti človeka se srečata na letališču in takoj preskočijo iskre. Murphy razume, da Rippner ne more telegrafirati zla – to je človek, ki je bil izbran za nalogo, ker ima globoke vire šarma.
Murphy že od začetka svoje filmske kariere ni želel, da bi ga uvrstili v neko drugo skupino, saj je iskal edinstvene projekte in zanimive vloge, ne da bi se kaj dosti menil za blagajniške rezultate. Istega leta, ko je debutiral kot superjunak v filmu Batman se začenja, se je preusmeril v vlogo Kitten, transseksualne junakinje, ki išče ljubezen in svojo biološko mater v priredbi romana Pata McCaba, ki jo je posnel Neil Jordan. Čeprav bi lahko danes postavitev cis-moškega v to vlogo sprožila vprašanja, je Murphyjeva upodobitev ljubeč poklon vztrajnosti in nežnosti tega lika. Kitten je očarljiva in odločna, Murphy pa najde veselje v njenem življenju, tudi ko se stvari obrnejo v temo.
Murphyjev celovečerni prvenec je priredba igre Ende Walsha, v kateri je debitiral v gledališču (in kot igralec). Murphy igra vlogo »Pig«, Elaine Cassidy pa »Runt«, najstnika, ki sta drug drugemu predana že od rojstva. Pig je besen idiot, popolnoma nepredvidljiv in nagnjen k nasilnim izbruhom. Toda Murphy pokaže tudi svojo globoko ranljivost in naklonjenost do prijatelja, zlasti ko se njun odnos začne odmikati od zgolj platonske ljubezni. To je osupljiv prvenec, v katerem sta Murphyjev surovi talent in potencial v celoti vidna.
Veter, ki trese ječmen (The Wind That Shakes the Barley, 2006)
Ken Loach se tako odlično ujema z Murphyjem, da je škoda, da od te zgodbe o dveh bratih, ki sta bila v vojni med irsko vojno za neodvisnost, nista sodelovala še pri enem filmu. Murphy je Damien, zdravnik, ki sprva noče sodelovati v spopadih in se sprijazni z mislijo, da v vojni ni mogoče zmagati. Toda ko je priča številnim krivicam, se impulzivno pridruži Irski republikanski armadi. Murphy upodobi preobrazbo v radikaliziranega vojaka, ki na koncu za svoj cilj žrtvuje vse, ne da bi kdaj zadel na laž. To je srce parajoče, čustveno potovanje, ki je temelj filma, ki je leta 2006 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo in ga mnogi štejejo za Loachov najboljši film.
Murphyja je vedno privlačila pisana beseda, ne glede na medij. Zato se je po nastopu v filmih Dannyja Boyla in Neila Jordana odločil, da se vrne na oder, in brez zadržkov se je prijavil v televizijsko serijo, ki jo je napisal priznani pisatelj Steven Knight. Igralec se odlično znajde v Knightovem svetu moralno kompromitiranih moških, od katerih ne morete odvrniti pogleda. Njegov Thomas Shelby je vojni veteran, ki je postal vodja kriminalne organizacije Peaky Blinders. Njegovo delo je pragmatično: Pogosto je stoičen, medtem ko manipulira in preračunava. Vendar ga tudi preganja – tako tisto, kar je videl v vojni, kot njegova globoka in trdna ljubezen do pokojne žene Grace. Murphy je seveda tako magnetičen, da je treba oboževalce serije pogosto opomniti, da je pravzaprav zlobnež. Pustimo ob strani množične umore in korupcijo – še vedno nisem prebolel, da je ustrelil tistega konja.
Po petih sodelovanjih z Nolanom je režiser končno prepustil glavno vlogo Murphyju – in bilo je vredno počakati. Murphy upodobi vzpon in padec J. Roberta Oppenheimerja, teoretičnega fizika, znanega kot ustvarjalca atomske bombe. Murphy se vrti skozi čas in prikaže Oppenheimerja v mladosti, ko je bil krhek študent, v času slave, ko je vodil projekt Manhattan, in v poznejših letih, ko se bori proti vladi, ki ga je nekoč slavila. Te tri časovne linije običajno zlahka ločimo eno od druge, včasih pa se prelivajo skupaj, brez očitnega razlikovanja – vendar je Murphy vedno točno tam, kjer mora biti. Čeprav je Oppenheimer množica protislovij – lahko je nadzorovan, a hkrati neracionalen, naiven, a hkrati aroganten -, je z Murphyjevo interpretacijo vedno smiseln.
Cillian Murphy kot Robert J. Oppenheimer zabeleži eno najbolj imenitnih igralskih predstav vseh časov Foto: on oppenheimermovie
Misterman (2011)
Igra Thomasa Magilla, samotarja in fanatika, ki je na misiji, da svoje majhno irsko mestece očisti grehov. Murphy je edini igralec na odru ves čas predstave, vendar ta ni mirna – dobesedno se odbija od sten, meče predmete in dirka sem ter tja – vse to, medtem ko svojo zgodbo gradi do mogočnega vrhunca. Že samo gledanje je naporno, a kljub temu ne boste mogli odvrniti pogleda. Film je nastal v produkciji Landmark Productions in Galway International Arts Festival, posnet pa je bil v National Theatre.
Pri navajanju Murphyjevih sodelovanj z Nolanom bi bilo smiselno dati prednost filmu »Dunkirk«, v katerem kot travmatizirani vojak ponudi pretresljiv prikaz posttravmatske stresne motnje, ali filmu »Oppenheimer«, v katerem kot zvezda filma zaseda skoraj vsak kader. Zame pa je Murphy glavni lik v eni najboljših, najbolj ambicioznih in najbolj čustvenih Nolanovih mojstrovin, bizantinskem trilerju »Inception«. Igra Roberta Michaela Fischerja, dediča poslovnega imperija, ki je zaradi nerešenih očetovskih težav tarča ekipe »izvabljačev«. Zlikovci, ki jih vodi Dom Cobb v vlogi Leonarda DiCapria, uporabljajo tehnologijo sanj, s katero prodrejo v podzavest tarče, da bi prišli do informacij. Fischer je človek z malo besedami, Murphy pa je fantastičen pri tihem izražanju njegove bolečine, zaradi česar vam je mar za lik, ki je v mnogih pogledih mišljen kot šifra. Murphy pokaže, da »najboljši« ne pomeni nujno »najbolj« – tako v smislu velikosti vloge kot tudi igre, saj odigra vzvišeno stransko vlogo, na kateri sloni celoten film.
Skupina nakupovalnih centrov Supernova vsako leto z donacijo podpre eno izmed vseslovenskih dobrodelnih organizacij. Letos je z veseljem pristopila k projektu Božiček za en dan – socialno ogroženim družinam po Sloveniji podarja Darilne kartice Supernova v skupni vrednosti 10.000 €.
V Supernovi, največji verigi nakupovalnih centrov v Sloveniji, so se letos povezali z Zavodom 364, ki že 12 let uspešno organizira prepoznaven projekt Božiček za en dan. Z njihovo pomočjo bo Supernova z Darilnimi karticami Supernova obdarila in osrečila 36 slovenskih družin oz. gospodinjstev, med katerimi so tako otroci kot starostniki. Da bodo tudi ostala darila popolna, bo del donacije zavod porabil tudi za dopolnjevanje prejetih pomanjkljivo pripravljenih paketov posameznikov in dokup manjkajočih daril.
V želji, da družine vsaj malo razbremenijo vsakodnevnih skrbi in jim polepšajo praznične dni, bodo skupaj s centri za socialno delo, šolami, mladinskimi centri in drugimi tovrstnimi organizacijami pravočasno poskrbeli za izbor prejemnikov in predajo darilnih kartic. Da bo predaja stekla čim bolj enostavno, so prejemnike Darilnih kartic Supernova iskali s pomočjo ustanov v občinah, kjer se nahajajo nakupovalni centri Supernova. Obdarovanci bodo darilne kartice koristili v 19 nakupovalnih centrih Supernova po Sloveniji in si izbrali darilo po svojem okusu.
Pristop k projektu Božiček za en dan je eden v vrsti letnih dobrodelnih projektov, s katerimi skupina Supernova skrbi za višjo kakovost življenja lokalnih skupnosti, družin in posameznikov, saj je skrb za druge del poslanstva in ciljev skupine.
Božiček za en dan obdaruje že 12 let
Tudi letos so akcijo Božiček za en dan pričeli v začetku novembra, ko so objavili Božičkov seznam otrok in starostnikov. Gre za projekt z osebno noto, ki s pravo mešanico ustvarjalnosti in humanosti nudi ljudem edinstveno priložnost razdajanja. Božički po vsej Sloveniji si izberejo točno določenega otroka in/ali starostnika ter zanj pripravijo darilce. Skrbno pripravljeno darilo dostavijo na eno izmed številnih zbirnih mest akcije, odgovorni v projektu pa poskrbijo, da ta dragoceni tovor nato pride v prave roke. V lanskem letu so obdarili kar 10.595 otrok in 3.979 starostnikov.
Letošnje zbiranje daril so že zaključili, zato se projektu lahko priključite drugo leto in tudi vi pričarate nekomu nasmeh na obraz. Za več informacij obiščite bozicekzaendan.si.
Kolesarjenje je sicer tipičen poletni šport, a tudi pozimi in celo v snegu je mogoče kolesariti. To je lahko precej neprijetno in neudobno, lahko pa tudi izredno zabavno. Odvisno od tega, kako se pripraviš in opremiš, ko se odpravljaš na zimsko avanturo s kolesom.
Preberi si nekaj nasvetov in napotkov, ki ti bodo koristili pri kolesarjenju v snegu – če moraš s kolesom priti do najbližje avtobusne postaje, ali pa če preprosto tako uživaš v tem športu, da te niti sneg ne zaustavi.
Imaš zimske gume?
To sploh ni hec! Pomisli: na avtu se ti zimske pnevmatike v snegu zdijo samoumevne, čeprav imaš tam kar štiri kolesa s precej večjo stično površino s tlemi kot na kolesu. Za vožnjo po snegu so najprimernejši tako imenovani fat bike-i, ki imajo posebej široke gume in s tem omogočajo boljši oprijem v snegu. Ker verjetno ne boš kupoval posebnega kolesa za kolesarjenje v snegu, preveri vsaj, če lahko namestiš širše gume in plašče, ki imajo čim boljši profil za vožnjo po snegu. O tem se pozanimaj na spletni strani proizvajalca kolesarskih plaščev.
Najboljša izbira (predvsem če te na trasi lahko presenetijo tudi poledeneli odseki) pa so tako imenovane gume ježevke – gume z žebljički.
Are Studded Tires Worth It? Testing Studded Tires on Ice | Winter Cycling | Winter Biking
Primerna oblačila za kolesarjenje pozimi
Jasno je, da se moraš pozimi precej bolj obleči kot poleti. A vendar ne pretiravaj. Najslabše je namreč, da se oblečeš preveč, se hitro spotiš, preostanek poti (predvsem na spustih) pa te zebe. Zato je bolje vzeti več plasti, ki jih po potrebi lahko slečeš. Če boš kolesaril po razgibanem terenu, obvezno vzemi s seboj tudi dodatno vetrovko ali kolesarsko jakno za spuste. Pozimi za spuste vzemi tudi debelejše rokavice, ki si jih na vrhu klanca oblečeš kar čez tanjše rokavice. Podrobnejši dress code za vožnjo po snegu najdeš na spodnjem posnetku:
The Ultimate Cycling Kit Guide For Cold Weather Rides
Redno menjaj buffe
Buff – tista rutka, ki jo lahko uporabiš na 101 način, je odlična rešitev v mrzlem vremenu. Kadar je zunaj zares mrzlo, je najbolje, da si ga namestiš okoli vratu in potegneš čez spodnjo polovico obraza, torej čez usta in celo čez nos. S tem boš dihal nekoliko toplejši zrak. A že po kakih 20 min ta rešitev lahko postane neuporabna, saj z izdihanim zrakom buff počasi navlažiš. Ko je enkrat moker, te hladi namesto greje. Takrat je čas, da zamenjaš buff s svežim. Morda se zdi nekoliko potratno, a deluje. Na vožnjo torej vzemi več buffov in jih menjaj, ko postanejo mokri in ne opravljajo več svoje funkcije. Podobno lahko velja tudi za rokavice, če se hitro spotiš ali pa med vožnjo pogosto pristaneš v snegu.
Več prtljage
Kot si verjetno že opazil, boš pozimi med kolesarjenjem s seboj prevažal precej več »prtljage« kot poleti. Namesto, da si vsa dodatna oblačila, hrano in morebitno orodje tlačiš v žepe na kolesarskem dresu, si raje omisli manjšo torbico za na kolo. To lahko na primer namestiš pred krmilo, vanjo pa pospraviš odvečna oblačila. Kolesarjenje bo na ta način udobneje, lažje pa boš tudi pospravil dodatna oblačila, ki jih boš med vožnjo slekel.
V bidonu imaš lahko najboljši športni napitek, a če se bo ohladil na zunanjo temperaturo, ga ne boš spil niti požirek. Zato se splača investirati v kakovostne bidone, ki so dobro izolirani in namenjeni kolesarjenju v mrazu. Pozoren bodi, iz katerega materiala so izdelani: v plastične bidone raje ne nalivaj vročega čaja (če ne verjameš, si tu poglej, kako nevarno je pogrevanje plastike).
Če ti kolesarjenje v snegu še vedno ne diši preveč, je morda čas, da se odpraviš na dopust s kolesom v tople kraje. Gran Canaria in Tenerife sta preverjeno odlični kolesarski destinaciji 😉.
Kuščar Tympanocryptis pinguicolla, v angleščini poznan kot Victorian grassland earless dragon (viktorijanski travni brezuhi zmaj, op. p.), je veljal že za izumrlo vrsto. Okoljevarstvenike je tako novica, da so ga opazili prvič po letu 1969, močno razveselila. A zavedajo se, da drobni plazilci brez pomoči verjetno ne bodo preživeli prav dolgo. Tako so se obrnili na biotehnološko podjetje Colossal Biosciences, ki je že izrazilo željo po oživitvi mamuta in tasmanskega tigra.
Odkrili populacijo domnevno izumrlih kuščarjev
Mali kuščar, ki ga niso videli od leta 1969 Foto: MelbourneZOO on guardian
Ob prihodu Evropejcev na Avstralijo je tam domovalo vsaj 23 vrst »brezuhih zmajev«, a kombinacija vnosa novih plenilcev in degradacije habitata je številne med njimi postavila na rob. Tako že več kot 50 let ni bilo potrjenih opažanj vrste Tympanocryptis pinguicolla in več kot 30 let nikakršnih opažanj te vrste nasploh.
Izumrtje je do leta 2019 veljalo le kot lokalno, takrat pa so raziskave razkrile, da so populacije v severnem predelu v resnici pripadale drugi vrsti. Ko je vrsta štiri leta veljala za popolnoma izumrlo, pa so pripadnike odkrili na nerazkriti lokaciji v avstralski zvezni državi Viktorija (okoljevarstveniki namreč lokacije ne želijo razkriti, da bi vrsti povečali možnosti za preživetje).
Gojenje v ujetništvu je zahtevna naloga
Muzeji Viktorija so ohranjanje vrste takoj postavili med prioritete, trenutno pa že skrbijo za razmnoževalni program sorodne vrste, za katero so nekoč mislili, da prav tako pripada Tympanocryptis pinguicolla. Živalski vrtovi Viktorija so pri gojenju različnih v ujetništvu dosegli uspehe, ki jih drugi niso. Zato so zbrali nekaj 15-centimetrskih primerkov vrste za njihov program ohranjanja vrst. Upajo, da jim uspe doseči podobne pozitivne rezultate, kot so jih s sorodno vrsto kuščarjev. Gojenje drobnega plazilca je vse prej kot enostavno, saj je samica pri izbiri partnerja lahko precej zahtevna.
Baby Grassland Earless Dragons (ACT subspecies)
Colossal bo vrsto skušal bolje razumeti s pomočjo dednega zapisa
Tako majhna in ranljiva populacija potrebuje za preživetje vso podporo, ki jo znanost lahko ponudi. Zato se je podjetje Colossal Biosciences odločilo, da vskoči na pomoč in pomaga sekvencirati genom vrste. To bo omogočilo boljše razumevanje sorodstvenega odnosa med to vrsto in njenimi najbližjimi sorodniki. Morda pa bodo tekom raziskav odkrili tudi kak pomemben ključ, kako vrsto ohraniti na planetu.
Genetic Sequencing to Understand Life | Chris Mason #Shorts
Projekt precej manj kontroverzen kot glavni fokus podjetja
Projekt, ki bo sicer izkoristil najnaprednejšo tehnologijo podjetja Colossal, pa še zdaleč ni tako kontroverzen kot njihovi visokoleteči cilji oživitve že izumrlih vrst. Številni znanstveniki in filozofi so namreč ostro kritizirali predvsem ideje o oživitvi sesalcev in jih označili kot odvračanje pozornosti od ohranjanja še živečih vrst. Mnogim se je zdela ideja, da bi samica slona donosila in skotila mladiča druge vrste (mamuta), kruta. Pri projektu oživitve tasmanskega tigra pa so opozorili na dejstvo, da pomanjkanje biološke pestrosti primerkov tasmanskega tigra pomeni, da bi bila ponovno oživljena vrsta podvržena parjenju med sorodnimi posamezniki, kar bi prineslo težave. Vsi ti pomisleki pa ne veljajo za kuščarje, predvsem, če v naravi najdejo še več populacij in s tem razširijo genski bazen.
Woolly Mammoth De-Extinction | Restoring The Past for A Better Future | Colossal Biosciences
Mačke so izjemno priljubljene živali, ki jih imajo mnogi ljudje. Ampak mačke so lahko potepuške in pridejo k nam, lahko pa jih kupimo kot vzrejene pasme, ki lahko grejo celo na tekmovanja. Cena teh mačjih pasem oziroma njihovih posameznikov, pa lahko presega tudi vrtoglavih 100 000 €.
Britanske kratkodlake mačke so prilagodljive, ljubeče in navezane na svoje lastnike. So družabne živali in se zlahka razumejo z domačimi in drugimi hišnimi ljubljenčki. Vendar ne marajo, da se jih nosi.
Britanske kratkodlake mačke izvirajo iz domačih mačk že iz rimskega imperija. Bili so znani po svojih lovskih sposobnostih in moči, vendar je sodobna pasma postala nekoliko okorna. Najzgodnejši predstavniki te pasme so bili vzgojeni iz britanskih uličnih mačk. Rejci so se zelo trudili, da bi to vrsto naredili odporno na zdravstvene težave in bolezni.
Britanska kratkodlaka mačka je čudovito debela in bolj zaobljena kot njena ameriška. Prihajajo v številnih barvah in so znani po svojih bakrenih očeh, modrikasto-sivem kožuhu in širokem obrazu. Britanska kratkodlaka mačja mačka lahko stane med 800 in 1000 €. Britanska kratkodlaka mačka je tiha mačka, a rada izkazuje naklonjenost. Običajno niso energične ali aktivne, ampak ležerne in sproščene.
Ameriška zvitouhka je ljubeča in igriva ter priljubljena pasma med ljubitelji mačk. Njihove značilne fizične lastnosti so svilen ravno ležeč plašč, srednje veliko pravokotno telo, izrazite oči in zavihana ušesa. Izvoru te pasme je mogoče slediti nazaj do potepuške črne mačke z dolgo dlako in smešnimi ušesi, ki sta jo leta 1981 posvojila Joe in Grace Ruga v Lakewoodu v Kaliforniji. Par je mačko poimenoval »Shulamith« in vse ameriške dolgodlake kodraste mačke so izsledene nazaj k tej mačji.
Zaščitna znamka zvitouhk je nastala zaradi naključne mutacije. Ta mačka ima zelo ljubečo osebnost in se rada druži z ljudmi in drugimi mačkami. Ni zelo glasna, a je inteligentna pasma. Dolgodlake mačke te sorte potrebujejo veliko nege.
Ta mačka privablja opazovalce s svojimi pronicljivimi zelenimi očmi in srebrno modrim plaščem. Poleg tega je igriva in pametna, zaradi česar je popoln hišni ljubljenček za vsako gospodinjstvo. Ruska modra mačka je zvesta svojim gospodarjem in se hitro prilagaja njihovemu razpoloženju. Radi se družijo s svojimi lastniki, do tujcev pa so nekoliko sramežljivi. Ta pasma je lahko draga, približno 3000 evrov na mucka, vendar ni zahtevna za vzdrževanje.
Ruska modra je znana tudi kot »nadangelska mačka«, saj je njeno poreklo mogoče izslediti v mestu Arhangel v Rusiji. Ostalemu svetu so ga predstavili leta 1875 v Angliji. Kot že omenjeno, so ruske modre mačke zadržane do tujcev in se držijo zase. Kljub tej na videz hladni osebnosti so pogosto videti zadovoljni in srečni, saj njihova oblika ust spominja na majhen nasmeh.
Škotsko klapouhko je mogoče izslediti do farme v regiji Tayside na Škotskem leta 1961. Pastir William Ross je videl mačko, dobil mucka in razvil pasmo. Škotsko klapavo mačko odlikujejo prožna ušesa, ki se zavihajo navzdol in naprej, kar daje mačjemu obrazu videz plišastega medvedka, kar je pritegnilo številne ameriške ljubitelje mačk.
Blagovna znamka zavihana ušesa so posledica prevladujočega gena, ki vpliva na hrustanec celotnega mačjega telesa. Te mačke so na splošno žalostnega videza, a nasprotno je njihova osebnost je vesela in energična, uživajo v druženju in imajo radi pozornost. Vendar je zdravje lahko težava, saj lahko to pasmo prizadenejo degenerativna sklepna tkiva.
Sfinge so znane po svojem brezdlakem videzu, ki ga povzroča naravna genska mutacija, ki je ustvarila zdravo in močno pasmo. Njegov izvor lahko izsledimo nazaj do domače mačke, ki je leta 1966 v Torontu v Kanadi skotila brezdlakega mucka. Pasma je zelo odporna in ni nagnjena k resnim genetskim ali zdravstvenim težavam. Po osebnosti so zvesti, igrivi in uživajo v človeški pozornosti. Radi se družijo tudi z drugimi hišnimi mačkami in psi.
Kot že omenjeno, izvor sfinge ni Egipt, temveč Toronto v Kanadi. Njegova blagovna znamka je brezdlačnost zaradi recesivnega gena. Sfinge se rade družijo in so prijazne do tujcev. Vendar jih je treba pogosto kopati, saj si na kožo nabirajo telesna olja. Poleg tega jim na prostem ni udobno.
Elegantna ruska mačka je lahko brez dlake ali ima dlako, ki spominja na breskev. Nekatere mačke te pasme imajo lahko žametno dlako, medtem ko imajo druge dlako, ki je videti kot moška ščetinasta brada. Prvi dokumentirani Peterbald je bil leta 1988, ko so poročila razkrila mačko z nenavadno dlako v Rusiji. Potem so Peterbalde izvažali v druge evropske države. Te mačke so čudoviti hišni ljubljenčki in so znane po svoji mišičasti zgradbi.
Prvi Peterbald je nastal s parjenjem med ruskim Donskoyem in orientalsko kratkodlako mačko. Podobno kot Donskoy mačka ima Peterbald dominanten gen, zaradi katerega je brez dlake. Je pametna in ljubeča mačka, ki bo mirno počivala v naročju. Vendar je njegova koža zelo občutljiva, zato morajo otroci z njim ravnati previdno. Poleg tega je ta pasma dovzetna za sončne opekline in zato ne more preživeti dolgo časa na prostem.
Številna poročila sledijo perzijskim mačkam v Perzijo 19. stoletja (sodobni Iran), vendar zgodovinski dokazi kažejo, da je pasma obstajala že več sto let pred Kristusom. Znani so po svojih odprtih obrazih, podobnih mačehi, in razkošnih dolgih laseh. Poleg tega so nežne in prijazne in se zlahka prilagodijo hrupnemu gospodinjstvu. Perzijske mačke so po naravi igrive in njihove izrazite oči jim dajejo ljubek in čudovit videz. Vendar pa morate biti pri njihovem vzdrževanju zapleteni in temeljiti, saj je njihova dolga dlaka občutljiva na kepice dlak in se zapleta.
Perzijska mačka je splošno prepoznavna po svojem mehkem obrazu in puhasti dlaki. Uživa v izkazovanju naklonjenosti in božanju, vendar ni zelo glasna. Njihov krznen plašč potrebuje vsakodnevno nego in krtačenje. Ta pasma je na voljo v več različicah in barvah.
Bengalske mačke imajo divji in eksotični videz, vendar so idealne mačje hišne ljubljenčke. Ta pasma je znana po svoji lisasti dlaki in mišičasti zgradbi. Bengalska mačka je udomačena, vendar je njen izvor mogoče izslediti v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so divjega azijskega leoparda parili z domačimi kratkodlakimi mačkami. Je zabaven ljubljenček, saj je aktiven in pameten. Toda to pasmo je lahko izziv obdržati doma, saj so radovedni in svojo radovednost potešijo s skakanjem v akvarije, igranjem s stikali, obešanjem z lestencev in drugimi norčijami.
Zaradi svojega divjega izvora je perzijska mačka veliko večja od vaše povprečne hišne mačke. Čudovit Bengal s pravim rodovnikom, generacijo in kakovostjo dlake lahko doseže do 25.000 €. Osebnostno gledano so bengalke ljubeče, prijazne do otrok in psov ter zelo družabne. Poleg tega so energične in izjemno igrive.
Hibrid divje afriške mačke serval in domače perzijske mačke. Prvo Savanko je leta 1986 vzredil bengalski vzreditelj Judee Frank. Ta pasma je kmalu postala priljubljena in sredi devetdesetih let so jo sprejela združenja rejcev. Tako kot psi so tudi savanske mačke izjemno zveste. Odprti so za druženje z drugimi hišnimi ljubljenčki in tujci, če jih vzgajamo v zgodnjem otroštvu. Savannah mačke, ki niso vajene tujcev, začnejo renčati in sikati. Te mačke so močne in gibčne ter zlahka skočijo na visoke omare, hladilnike in pokrove vrat. Poleg tega so pametne, radovedne, igrive in aktivne ter potrebujejo veliko gibanja.
Savannah mačke lahko razvrstimo v pet tipov od F1 DO F5. Mačke F1 vsebujejo približno 50 % servala, medtem ko imajo mačke F5 približno 11 % servala. Cena te pasme je odvisna od njihovega spola in klasifikacije, nagradna samica F1 pa lahko doseže do 50.000 €.
Ashera mačka lahko stane kar neverjetnih 125.000 €, ker je izjemno redka pasma. Podjetje s sedežem v Los Angelesu vsako leto proizvede samo 5 mačjih mladičev te vrste. Torej, če ga kupite, boste med redkimi lastniki te neverjetne pasme mačk. Estetsko Ashera po vzorcu spominja na snežnega leoparda. Toda njeno vedenje in temperament sta podobna savanskim mačkam. Pravzaprav nekateri strokovnjaki trdijo, da genetsko testiranje razkriva, da mačke Ashera niso nič drugega kot mačke Savannah F1.
Ta eksotična pasma je hibrid azijske leopardje mačke, domače hišne mačke in afriškega servala. Osebnostno gledano je zvest, ljubeč in zelo inteligenten. Kljub polemikam o njeni genetiki je Ashera najbolj cenjena hišna mačka na svetu in jo lahko vzamete domov, če zmorete izkašljati astronomsko ceno.
Mačka Ashera naj bi bila najdražja mačka na svetu Foto: Pierre Aden iz iStock
