ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Bakterijske okužbe so v zimskem času v porastu, najbolj pogoste med njimi so to pnevmokokne okužbe, ki marsikomu predstavljajo strah in trepet, še posebej, ko pride do omembe besede . Skupni imenovalec vseh pnevmokoknih okužb je streptococcus pneumoniae oziroma bakterija pnevmokok, katera je vzrok za številne bolezni, ki nas teh mesecih lahko ustavijo, spravijo v posteljo ali celo v bolnišnico.

Pnevmokoki so bakterije, ki jih poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni – največkrat resda pljučnico, nadalje pa lahko privede tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Pa čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je to tveganje največje pri otrocih, starih do dve leti, ter odraslih nad 65 let. Pnevmokokne bolezni so povezane s precejšnjo obolevnostjo in smrtnostjo. Pnevmokokne bolezni razdelimo v dve skupini: neinvazivne in invazivne. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo.

Sama okužba se prenaša zelo preprosto – kapljično, torej ob tesnem stiku dveh ljudi. Gre za okužene kapljice, ki jih ob dihanju, kihanju in kašljanju izločamo v okolico.

Okužba s pnevmokoki je eden izmed najpogostejših razlogov za nevarna obolenja dihal in pljučnico pri starejših osebah ter tudi eden najpogostejših razlogov za prezgodnjo smrt. Zakaj so prav bolniki s KOPB bolniki, astmatiki tako ogroženi?

»Bolniki s kroničnimi respiratornimi boleznimi, še posebno bolniki s KOPB, imajo spremenjene obrambne mehanizme v dihalnih poteh, ob tem pogosto tudi druge pridružene bolezni (srčno-žilne  bolezni, sladkorno bolezen, metabolni sindrom, osteoporozo, depresijo, rakasta obolenja). Vsa prej našteta stanja naredijo bolnike še posebej ranljive za virusne in bakterijske respiratorne okužbe, ki so glavni vzrok za poslabšanje osnovne bolezni, hospitalizacijo in napredovanje bolezni.« je razložila Ilonka Osrajnik, dr.med., spec. interne medicine in pnevmologije na oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor.

Pnevmokok je najpogostejši povzročitelj pljučnice domačega okolja. Približno tretjina bolnikov s pnevmokokno pljučnico potrebuje bolnišnično zdravljenje, od tega 10-30% v enotah za intenzivno zdravljenje. Smrtnost pri bolnikih, ki potrebujejo hospitalizacijo, je do skoraj 30%.  Pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah, se smrtnost giblje med 20 do 50%.

Dejavniki tveganja za težji potek pljučnice so starost 65 let in več, pridružene kronične bolezni, sočasna maligna obolenja, stanja in zdravila, ki oslabijo imunski sistem v telesu, odvisnost od alkohola ali drog, kajenje. Najhujši zapleti invazivnih pnevmokoknih okužb so razvoj septičnega šoka, odpoved dihanja in potreba po mehanski ventilaciji (respirator), odpoved ledvic in nadomestno dializno zdravljenje.

Pa vendarle so tu posebne ogrožene skupine, v katere spadajo astmatiki, sladkorni bolniki, bolniki s KOPB in ostali kronični bolniki. Ti pacienti so toliko bolj ogroženi zaradi oslabljenega imunskega sistema v organizmu, saj je to posledica vseh kroničnih bolezni. Oslabljen imunski sistem imajo tudi majhni otroci, starejši in bolniki, ki so zdravljeni z zdravili, ki delujejo na imunski sistem (kemoterapija, dolgotrajna terapija s sistemskimi glukokortikoidi).

»Vsem kroničnim bolnikom svetujemo čimbolj zdrav življenjski slog, dobro nadzorovano kronično bolezen, v preventivi pa cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokoku.« pove dr. Osrajnik.

Dr. Osrajnik, okužba s pnevmokoki je razlog št. 1 pri smrti zaradi težkih bolezni dihal. Ali bi lahko to preprečili?

Ker je cepljenje med najbolj učinkovitimi načini preprečevanja infektivnih bolezni in njihovih posledic, bi preprečevanje pnevmokoknih okužb s cepljenjem lahko učinkovito zmanjšalo obolevnost in smrtnost ter dolgotrajne posledice po preboleli okužbi.

Kaj lahko naredijo bolniki, da bi se izognili pnevmokokni okužbi in posledični bolezni?

Bolniki naj se izogibajo ljudi z znaki respiratorne okužbe. Tisti, ki so bolni, naj se čimbolj izogibajo zdravim ljudem, da jih ne okužijo.

Pri preprečevanju respiratornih okužb je pomembno tudi pogosto umivanje rok,  čiščenje in razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikamo, kašljamo in kihamo v robec ali komolec. Priporočljivo je prenehanje kajenja. Zelo pomembno je tudi redno jemanje zdravil za bolnikovo kronično bolezen (npr. astmo, sladkorno bolezen, srčno obolenje…)

Dr. Osrajnik iz UKC Maribor o preventivi pove: »Vsako bolezen je bolje preprečiti kot pa zdraviti. Cepljenje predstavlja enostavno in varno zaščito proti številnim boleznim. Še po 2. svetovni vojni so pri nas otroci obolevali in umirali zaradi davice, ošpic, oslovskega kašlja… To so bolezni, ki jih danes več ne srečujemo. In edini razlog, da so pri nas praktično izkoreninjene, je dobra precepljenost otrok.«

Pnevmokokne okužbe so pogoste in zlasti v rizičnih skupinah predstavljajo pogost vzrok obolevnosti in smrtnosti. Stroka zato cepljenje priporoča, saj je cepivo varno (je mrtvo) in učinkovito (v 23-valentnem cepivu se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen).

Potreben je le en odmerek cepiva, zato cepljenje proti pnevmokoknim okužbam lahko opravimo istočasno s cepljenjem proti gripi.

Kot smo omenili, pnevmokok ni ena sama bakterija, poznamo več kot sto podtipov.  Najbolj agresivni podtipi, ki lahko povzročijo invazivno pnevmokokno okužbo, so združeni v pnevmokoknem cepivu. Tudi, če je bolnik prebolel pnevmokokno pljučnico, ni odporen na vse agresivne podtipe pnevmokoka. Tako je po preboleli pnevmokokni okužbi cepljenje še zmeraj smiselno in priporočljivo.

Želja je, da se doseže kolektivna imunost, a za to je potrebna 80 do 85-odstotna precepljenost. S tem bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt.

Mnogi, žal, še vedno ne vedo za novost v cepilni shemi, ki od leta 2022 omogoča brezplačno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za vse kronične bolnike in starejše od 65 let. Ta novost je odprla novo možnost zaščite proti pljučnici in ostalim pnevmokoknim okužbam. 

»Cepljenje je priporočljivo za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, torej za male otroke, starejše od 65 let in kronične bolnike. Za te skupine prebivalstva je cepljenje tudi brezplačno. Nizko tveganje za okužbo s pnevmokoki imajo najverjetneje zdravi ljudje med 18. in 50. letom starosti, ki ne kadijo ali prekomerno uživajo alkohol.« še doda dr. Osrajnik.