V svetu, kjer zavedanje o okoljskih vplivih predstavlja in njihovo reševanje novo realnost, blagovne znamke, kot je Royal Robbins, postavljajo nove standarde trajnosti. Njihova najnovejša kolekcija puloverjev za jesen 2023 predstavlja inovativno združevanje stila in okolju prijaznih materialov v čudovite, tople in trajnostne kose.
Ambasadorka Royal Robbins, Irena Cerar, deli svoje navdušenje nad puloverji Westlands Fairisle Crew, ki so izdelani iz mešanice merino volne, plastenk in lupin ostrig. Navdušuje jo možnost zmanjševanja odpadkov na kopnem in v morju, ki so jo pri Royal Robbinsu ujeli v to kolekcijo. Pulover je narejen iz posebne mešanice merino volne in morske volne – ta pa je ustvarjena iz zavrženih plastenk in lupin gojenih ostrig. Izjemno zanimivo je dejstvo, da vsak pulover vsebuje v povprečju 10 recikliranih plastenk in eno lupino ostrig. To ni le moda, to je trajnostna filozofija v vsakem vlaknu.
Royal Robbins nadaljuje s svojim nenehnim iskanjem inovacij v trajnostnem oblikovanju, pri čemer širi uporabo SeaWool® v novi kolekciji ženskih puloverjev. Reciklirana polipreja SeaWool je rezultat predelanih lupin ostrig in plastenk, kar predstavlja pomemben korak k zmanjševanju odpadkov in ohranjanju morja ter kopnega. Ne gre le za trajnost, ampak tudi za udobje in funkcionalnost. Mešanica pletenine Seawool in merino volne v zagotavlja številne prednosti, med katerimi so odpornost na vonjave, izolacija in regulacija temperature. To pomeni, da ne gre le za modni izdelek, ampak za oblačilo, ki se prilagodi vašemu življenjskemu slogu in ga hkrati dopolnjuje.
Nova kolekcija SeaWool puloverjev združuje najboljše iz tradicionalnega stila na prostem z udobno, naravno in učinkovito tkanino. Klasični ovratnik z vzorci Fair Isle okoli vratu je ne samo eleganten, ampak tudi funkcionalen za zimske aktivnosti. Ti puloverji vas brez težav spremljajo v svežih dneh raziskovanja v prijetne noči v mestu.
Oblačila Royal Robbins najdete na policah prodajaln Annapurna in Emporiuma ter na royalrobbins.eu.
Če je med vami še kdo, ki mračnosti novembra še ni povsem naveličan, dovolite, da vas popeljemo na kratko potovanje do sosednje Italije. V bližini Benetk se skriva zapuščen otok, ki gotovo spada med najstrašnejše kraje v vsej Evropi. Poveglia je sicer zaprta za obiskovalce, vendar si jo lahko od daleč ogledate z bližnjih otokov.
Poveglia, otok trpljenja v Italiji
Na zapuščenem otoku Poveglia v Italiji, kjer domnevno straši, leži uničena in razpadajoča bolnišnica. Foto: Wirestock iz iStock
Med otokoma Benetke in Lido se nahaja otok Poveglia, ki ga lokalni prebivalci pogosto imenujejo Kužni otok. Malo je krajev na svetu, ki so videli toliko trpljenja kot ta mali otok. Prebivalci Benetk se otoku zelo neradi približujejo, saj pravijo, da na njem straši ogromno nemirnih duš.
Otok Poveglia se v dokumentih prvič pojavlja leta 421. V 9. stoletju so otok naselili predvsem begunci iz Padove in Este. Leta 1379 je Benetke napadla Genova in prebivalci so bili primorani Poveglio zapustiti in zbežati na sosednji otok, Giudecco. Po tem je bil otok zapuščen do leta 1527. Nato pa je Benetke v času napoleonskih vojn prizadela kuga.
Otoška karantena
Ob koncu 18. stoletju so na otok priplule prve ladje, natovorjene z žrtvami kuge. Benetke, ki so seveda tudi otok, so bile zato hudo ranljive za epidemije. Če bi mrtve in bolne pustili v Benetkah, bi imelo to za mesto katastrofalne posledice. Zato so žrtve vozili na Poveglio, ki je bila takrat ponovno zapuščena. Mrtve so metali v globoke jame. Ko so bile te »jame smrti« polne, so jih zažgali ali prekrili z zemljo. Ljudje še danes trdijo, da je Poveglia sestavljena iz 50 % zemlje in 50 % človeškega pepela. Na tem malem otoku naj bi samo v času kuge umrlo kar 160.000 ljudi, še mnogo več pa je tam pokopanih.
Ptičje maske in vampirji
Predstavljajte si, da ste na smrt bolni. Odtrgajo vas od doma in vaše družine in vas dajo na ladjo, polno mrtvih ali skoraj mrtvih ljudi. Veste, da so vam dnevi šteti. In potem pride zdravnik. Nosi čudno masko s ptičjim kljunom. Kakšno grozo so morali ti ljudje prestati v svojih zadnjih trenutkih? Tisti zdravnikov kljun je bil mimogrede napolnjen z zelišči, ki naj bi »prečistila« bolezen. Kot si lahko predstavljamo, to ni bilo zelo koristno, saj vemo, da je kugo povzročila bakterija, ne virus.
Med otokoma Benetke in Lido se nahaja otok Poveglia, ki ga lokalni prebivalci pogosto imenujejo Kužni otok. Foto: morgan23 iz iStock
Ko so stoletje kasneje odkrili množična grobišča, so raziskovalci naleteli na nekaj še bolj vznemirljivega. V nekaterih grobovih so našli lobanje z velikimi kosi kamna, vpetimi med čeljusti. Vsakič, ko je nekdo umrl, so morali enega izmed grobišč znova odkopati. Včasih je nedavno pokopanemu truplu iz ust kapljala kri. Je krivo pokanje notranjih organov zaradi plinov, ki nastajajo ob razkroju, ali je ta otok res tako zaklet in poln trpljenja, da so se trupla prelevila v vampirje? Prepuščamo lastni presoji.
Zdaj pa si predstavljaj, da si zdravnik v 18. stoletju, ko o razkroju trupel niso ravno pisali in brali obsežnih razprav. Kakšna groza je doletela nekoga, ki je odkopal grob in videl trupla s polnimi usti krvi! Razlog za pojav kamnov v čeljustih pa je najučinkovitejši način, ki so ga beneški zdravniki poznali za uboj vampirja. V usta so tem truplom zataknili kamen, tako da vampir ne bi mogel več priti do hrane. Zdi se, da so bili kar uspešni, saj Benetke niso ravno znane po epidemiji vampirjev.
Srhljivi ulovi in psihiatrična bolnišnica
Ribiči se še danes na široko izogibajo otoku. Ko je vreme lepo, pravijo, da lahko vidite lobanje in kosti pod vodno gladino. Ko se lobanja ali kost po nesreči ujameta v mrežo, ves ulov vržejo nazaj v morje. Ribiči očitno raje izgubijo nekaj rib kot tvegajo srd 160.000 nemirnih duš.
Leta 1922 je otok dobil nove prebivalce. Tokrat so bili novi stanovalci psihiatrični bolniki. Direktor ustanove naj bi bil tipičen nori znanstvenik, ki je užival v izvajanju grozljivih poskusov na svojih pacientih. Tudi lobotomija mu verjetno ni bila tuja. Očitno s svojo vestjo ni mogel več živeti, zato se je na koncu vrgel s strehe bolnišnice. So ga k dejanju morda res gnali trpeči duhovi njegovih žrtev? Propadajoča psihiatrična bolnišnica na otoku še vedno stoji, a od leta 1968 tam ne živi nihče več. No, razen nekaj zelo nesrečnih duhov.
Aktivnost duhov na italijanskem otoku
Ribiči trdijo, da se z otoka slišijo kriki in stokanje, včasih pa tudi cerkveni zvon. Kar pa je po vsej logiki nemogoče, saj je bil sam zvon že v času Napoleona odstranjen, zvonik pa spremenjen v svetilnik. Najbolj znan duh je »Mala Maria«. Gre za duha deklice, ki je na otoku aktiven že več kot 400 let. Ta otrok je najverjetneje umrl zaradi kuge. Tava po plaži, medtem ko joka in kriči na srce parajoč način.
Ne manjka pa seveda tudi duhov iz časa psihiatrične bolnišnice. Pietro, moški brez nog, naj bi včasih dirkal z invalidskim vozičkom po bolnišnici. Obiskovalci otoka trdijo, da se lahko sliši njegov fantomski invalidski voziček, kako dirka gor in dol po hodnikih. Frederico se cele dneve glasno smeji, redno pa se vidi tudi duh pretresene ženske. Pravijo, da se boji norega zdravnika, ki tukaj še vedno izvaja svoje strašne poskuse.
Katera živalska vrsta je tista, ki je prva izginila zaradi vmešavanja ljudi? Je to dodo? Morda mamut? Odgovor lahko preseneti.
Je bil dodo prva vrsta, ki je izumrla zaradi ljudi?
Nekje v poznem 17. stoletju je v bujnih gozdovih Mauritiusa zadnji dah zajel zadnji dodo. Po stoletjih nemotenega življenja v tropski podrasti je ta vrsta dočakala svoj prezgodnji konec v rokah ljudi, ki so prispeli na otok pred manj kot 100 leti, pred izumrtjem dodota. S svojo nagnjenostjo k lovu, uničevanju habitatov in izpuščanju invazivnih vrst so ljudje izničili milijone let evolucije in to ptico hitro odstranili z obličja Zemlje.
Od takrat se je dodo ugnezdil v naši vesti kot prvi viden primer izumrtja, ki ga je povzročil človek. Dodota smo uporabili tudi za ublažitev lastne krivde: bitje je bilo debelo, leno in neinteligentno – in kot pravi priljubljena zgodba, so te lastnosti zapečatile njegovo neizogibno usodo.
Toda v resnici se ne moremo bolj motiti, je dejal Julian Hume, paleontolog in znanstveni sodelavec Nacionalnega zgodovinskega muzeja v Združenem kraljestvu. Preučuje fosile izumrlih vrst in je del svoje kariere posvetil popravljanju žalostnega slovesa dodoja. Z digitalnim modeliranjem ostankov okostja dodoja je izdelal 3D digitalno rekonstrukcijo, ki nariše povsem drugačno sliko ptice, ki je bila hitrejša, bolj atletska in veliko pametnejša, kot nas je prepričevala popularna kultura. »Nič ni bilo podobno tej veliki, debeli, izbočeni stvari, ki je samo čohala naokoli. Ta ptica je bila super prilagojena okolju Mauritiusa,« je povedal Hume. Namesto tega je bilo človeško neizprosno izkoriščanje pravi krivec za prezgodnjo smrt dodoja.
Vendar to ni vse, v čemer smo se zmotili. Kljub splošnemu prepričanju dodo dejansko ni bil prvo bitje, ki so ga ljudje pognali v izumrtje – niti približno. Pravzaprav je človeštvo izničevalo svetovno favno na tisoče let, preden smo opazili dodoja. »Pred in po tem dogodku se je zagotovo dogajalo veliko več, na področju izumiranja vrst« je dejal Hume.
Torej, če ikonični dodo ni bil prva vrsta, ki smo jo pognali preko roba, katera žival potem prejme ta neslavni naziv?
Migracije ljudi kot razlog za izumrtje mnogih vrst?
Navadili smo se razmišljati o izumrtju vrst, ki ga povzroči človek, kot o relativno novem trendu v naši zgodovini. Vendar pa so raziskovalci našli prepričljive paleontološke dokaze, ki razbijajo to idejo.
»Pravi problem se je začel, ko smo se kot ljudje začeli seliti,« je dejal Hume. O tem izhodišču se še vedno razpravlja, vendar najnovejše ocene kažejo, da so se selitve, ki so privedle do trajnih populacij ljudi, ki so se razširile po vsem svetu, začele s selitvijo neandertalcev in drugih starodavnih človeških sorodnikov, pa tudi Homo sapiensa – iz Afrike in jugovzhodne Azije, pred približno 125.000 leti. Tukaj postanejo dokazi zanimivi. Ko so ljudje zapustili domove svojih prednikov in v naslednjih deset tisočih letih kolonizirali Evrazijo, Oceanijo, Severno in Južno Ameriko, fosilni zapisi kažejo vzporedno pospešeno izumrtje velikih živali – znanih tudi kot megafavna – po teh celinah.
»Ko so se hominidi selili iz Afrike, vidite ta neverjetno reden vzorec izumrtja,« je povedala Felisa Smith, profesorica ekologije in evolucijske biologije na Univerzi v Novi Mehiki, ki preučuje, kako se je telesna velikost živali skozi čas spreminjala. Kot so ona in njeni kolegi pojasnili v študiji iz leta 2018, objavljeni v reviji Science, vsakič, ko so naši predniki stopili v nove kraje, fosilni zapisi kažejo, da so se pojavile velike vrste – ogromni prazgodovinski sorodniki slonov, medvedov, antilop in drugih bitij. Ti so izumrli v nekaj sto do največ 1000 letih. Tako hitro izumrtje se ni zgodilo na nobeni drugi točki v zadnjih nekaj milijonih let (ne odkar je ne-ptičje dinozavre izbrisal asteroid pred približno 65 milijoni let).
Nekatere od teh zgodaj izgubljenih vrst bi se zdele kot fantastične zveri, če bi danes tavale po Zemlji. »Bila je pasavcu podobna stvar, imenovana gliptodon , ki je bila velika kot Volkswagnov avtobus,« je povedal Smith. Gliptodoni, mnogi opremljeni z grozljivimi koničastimi repi, so iz Amerike izginili ob koncu zadnje ledene dobe, pred približno 12.000 leti – kar je verjetno povezano s prejšnjim prihodom ljudi tja. Število velikanskih evrazijskih jamskih medvedov, ki so nekaj sto funtov težji od današnjih grizlijev, je strmo upadlo pred približno 40.000 leti, približno v istem času, ko so se ljudje začeli širiti po njihovem habitatu.
Južna Amerika je bila nekoč dom okornih velikanskih kopenskih lenivcev – in ljudje so bili tudi najverjetnejši kandidati za njihovo smrt pred približno 11.000 leti.
Zakaj so zlasti velike živali tako dovzetne za širjenje človeštva? Megafavna je verjetno predstavljala hrano ali grožnjo prihajajočim ljudem. Še več, živali, ki se nikoli prej niso srečale s človekom, verjetno niso bile previdne glede teh nenavadnih prišlekov, ki so se selili v njihova neokrnjena ozemlja, kar je morda povečalo njihovo ranljivost za napad. Za razliko od drugih manjših živali, ki se razmnožujejo hitreje, se megafavna tudi razmnožuje počasneje in ima zato manjše populacije v primerjavi z drugimi vrstami, je pojasnil Hume: »Torej, če ubijete dovolj velik del populacije, se ne morejo razmnoževati dovolj hitro, da bi se njihovo število ponovno povečalo.«
Grožnje ni predstavljal le lov, temveč tudi širjenje požarov, ki jih je povzročil človek in bi uničili dele habitata, ter vse večja konkurenca ljudi za hrano. Na primer, domneva se, da je naraščajoče število lačnih ljudi z velikim plenjenjem na iste rastlinojede živali prispevalo k izumrtju medveda s kratkim obrazom, velikanske južnoameriške vrste, ki je bila nekoč visoka več kot 3 metre in je izumrla pred približno 11.000 leti. Podnebne spremembe, skupaj s človeškimi vplivi, kot je lov, so se prav tako izkazale za smrtonosno kombinacijo za nekatere dele megafavne – najbolj znane so mamuti, ki so izumrli pred približno 10.500 leti (razen za pritlikavega volnatega mamuta, ki je preživel do pred približno 4.000 leti na otoku ob severni Rusiji). »Če združite podnebne spremembe z negativnim vplivom človeka, je to katastrofa,« je dejal Hume.
Vse to pomeni, da so ljudje skoraj od začetka naše zgodovine sistematično uničevali vrste okoli nas. »Naša migracija je povzročila katastrofo po vsem svetu,« je dejal Hume. Na žalost smo nadaljevali dediščino naših prednikov, med tisočimi drugimi vrstami, izkoreninjenjem madagaskarskih povodnih konjev pred 1000 leti, izgubo ptic moa na Novi Zelandiji pred 600 leti in zdesetkanjem golobov potnikov pred 106 leti. Tudi danes smo odgovorni za nenehno izumiranje.
A to še vedno ni odgovorilo na vprašanje, katera vrsta je prva izumrla. In tu je zanka: podatki o izumrtju po vsem planetu, ki ga povzroči človek, so zanesljivi šele pred približno 125.000 leti – vendar to ne pomeni, da pred tem v Afriki tudi živali nismo gnali v izumrtje. Pravzaprav obstajajo prepričljivi dokazi, ki kažejo, da so ljudje, preden so se izselili, svoje lovske nagone preizkusili tudi nad tamkajšnjimi vrstami.
Smithova raziskava je razkrila, da je bila povprečna telesna velikost afriških živali pred 125.000 leti le za polovico manjša od vrst, ki so bile prisotne na drugih celinah po svetu. »Afrika je ena največjih celin, zato bi morala imeti povprečno velikost telesa podobno tisti v Ameriki in Evraziji, kjer je bila ta približno 100 kilogramov,« je dejal Smith. »Dejstvo pa lahko kaže na to, da so hominidi vplivali na megafavno v Afriki že pred 125.000 leti.«
Ker nam preostala zgodovina pove, da smo ljudje dobri pri odpravljanju največjih bitij v ekosistemu, lahko naredimo dokaj zanesljivo domnevo, da bi bili hominidi v Afriki v tistem času lahko odgovorni za izumrtja, ki segajo še dlje v preteklost.
Kljub temu ni mogoče z gotovostjo vedeti, katera bi bila ta »prva« vrsta – čeprav Smith ugiba: »Verjetno je bila to neka vrsta iz družine slonov. Toda ali je to paleomastodon ali stegodon – slednji je behemot z okli, dolgimi 3 metre – ne morem povedati.«
Morda nimamo jasnega odgovora na to prvotno vprašanje – morda pa je pomembnejše vprašanje, kaj nas lahko dediščina izumrtja človeštva nauči o ohranjanju.
Pretekla izumrtja so pokazala, da ima izginotje živali – zlasti megafavna – globoke ekološke posledice. Celotne pokrajine se preoblikujejo v njihovi odsotnosti, s spremembami vegetacije in raznolikosti vrst. Smith je celo objavil raziskavo, ki kaže, da je upad svetovne megafavne v preteklih tisočletjih privedel do padcev količine metana, ki bi lahko potencialno vplivala za globalno podnebje. Še več, ko živali izginejo, z njimi potonijo celi splavi soodvisnih vrst. Ikonični dodo predstavlja eno takšnih opozoril: ko so ptice izumrle, je umrl tudi hrošč govnač z Mauritiusa, ki se je za preživetje zanašal na iztrebke dodoja.
Razumevanje izumrtij v preteklosti, ki jih je povzročil človek, nam lahko pomaga ugotoviti, kakšne so bile posledice za okolje, je pojasnil Smith, in kako jih lahko omejimo v prihodnosti z zaščito vrst. Celo izumrtje dodoja ponuja namige, ki nam danes pomagajo ohranjati ekosisteme. Hume dela na projektu katalogiziranja spor cvetnega prahu, ki je prisoten v sedimentih okoli fosilov dodojev, da bi ustvaril podrobno sliko bujnih gozdov, obdanih s palmami, po katerih so nekoč tavali. To pomaga naravovarstvenikom, da ponovno oživijo otok z vegetacijo, ki je bila tam nekoč. »Pravzaprav rekonstruiramo točno vrsto rastlin in dreves iz okolja, v katerem je živel dodo, preden so prišli ljudje,« je dejal Hume.
Delček raja je bil izgubljen, ko smo dodoja pognali v izumrtje – da ne omenjamo na tisoče vrst, ki so izumrle pred tem. Morda pa se lahko s preteklostjo in pripravljenostjo, da se učimo iz svojih napak, nekaj od tega povrne.
Topli napitki so odlični. Delovni dan razdelijo na obvladljive dele, prijateljem omogočijo, da se povežejo z nečim, kar ni alkohol, in zagotavljajo majhno obliko prijaznosti, ki jo lahko skoraj vsakdo ponudi komu drugemu. Prižgati čajnik je verjetno dobro za vas iz več razlogov. Pa nismo prišli niti do tega, kako lahko kava in čaj izboljšata vaš črevesni mikrobiom. Kaj pa imata kava in čaj veze z nastankom raka?
Topli ali pregret napitek
Hkrati je mogoče piti pregrete napitke: nedavna ameriška študija ugotavlja, da je kava v številnih prodajalnah s hrano na zalogo skoraj vrela (93 °C), zaradi vse večje priljubljenosti zeliščnih čajev pa vse več ljudi izpušča mleko. Poleg možnosti, da se polijete, pa ima lahko tudi resne posledice, če ne pustite, da se napitek nekoliko ohladi.
»Obstajajo sistematični pregledi in metaanalize, ki kažejo, da je pitje zelo vročih pijač povezano z rakom požiralnika,« pravi Julie Thompson iz dobrodelne organizacije Guts UK, ki se ukvarja z ozaveščanjem o zdravju prebavil. »Gre za tako imenovane študije opazovanja, ki preučujejo, koliko ljudi sčasoma zboli za rakom. Dokazi kažejo, da pitje zelo vročih pijač ali uživanje zelo vroče hrane – na primer juhe in kaše – povzroča poškodbe požiralnika. Tveganje je povezano s ploščatoceličnim karcinomom, ki je vrsta raka, ki se pojavi na zgornjem koncu požiralnika.
Pri tem je zapleteno dejstvo, da je bilo veliko raziskav o vročih napitkih opravljenih na način, ki je bil uporabljen. V eni od novejših raziskav so na primer preučevali pivce čaja v Iranu, kjer so avtorji študije ugotovili, da je uživanje črnega čaja brez mleka zelo razširjeno, vendar so kadilske navade ljudi kategorizirali le kot »nikoli«, »prej« ali »zdaj«, uživanje alkohola pa razdelili na »nikoli« in »kdaj«. To je pomembno, pravi Thompson: »Tveganje je večje, če ljudje pijejo tudi alkohol nad varno mejo in kadijo – oboje je neodvisen dejavnik tveganja za razvoj ploščatoceličnega karcinoma požiralnika.«
Pomembno je tudi vedeti, da je tveganje za nastanek raka požiralnika še vedno razmeroma majhno, ne glede na to, ali pijete vroče pijače ali ne. V iranski študiji se je na primer tveganje povečalo za 2,4-krat med tistimi, ki so redno pili pijače s temperaturo 75 °C – to je bila najvišja temperatura, zabeležena v študiji – vendar je tudi zaradi tega povečanja tveganje precej nizko. »Za vsemi vrstami raka požiralnika zboli 5,5 ljudi na 100.000, zato je še vedno precej redek.«
Hkrati je koristno, da se zavedamo simptomov raka požiralnika, saj je ta lažje ozdravljiv, če ga odkrijemo v zgodnji fazi. »Rak ne povzroča nobenih simptomov, dokler ne začne ovirati prehajanja hrane in tekočine po požiralniku ali povzroča boleče požiranje. Ljudje imajo lahko tudi druge simptome, kot so dušenje, bruhanje, kašelj, nepojasnjene okužbe prsnega koša ali hripav glas – vendar je ključnega pomena, da o vseh težavah s požiranjem obvestite svojega zdravnika.«, nadaljuje Thompson.
Thompson dodaja: »Pri tistih, ki imajo težave s požiranjem, pa je pomembno, da se rak na požiralniku diagnosticira prej, saj se tako lahko zagotovi učinkovito zdravljenje. Ljudje naj zdravnika obvestijo tudi, če ima ali je imel bližnji družinski član raka želodca ali požiralnika ali raka na območju med želodcem in požiralnikom.«
Kar zadeva preventivne ukrepe, ni natančno opredeljenih pravil o tem, katera temperatura pijač povečuje dejavnik tveganja – če pa pogosto pijete kavo ali čaj brez mleka, je smiselno dodati kanček hladne vode ali počakati, da se ohladi, preden naredite prvi požirek. Ne odpovejte se jim popolnoma, saj so preveč dobre za vas.
Ko je konec junija letos ugasnil Partis je bilo konec obdobja na slovenskem spletu. Številni dejavniki so vplivali na to, da je Partis od požara podatkovnega centra marca 2021 dobesedno životaril. Takrat so potrebovali več kot pol leta, da se je vrnil v svoji pravi obliki, a se je zgodba zaključila letos. Vsaj tako se je zdelo! Partis na svoji spletni strani namreč pravi, da se vrača – in to kmalu! Kaj vse vemo o vrnitvi?
Partis se je po mnogih letih ugasnil, a se zdaj vrača
»Dobro veste in ste opazili, da vse od požara v podatkovnem centru v Franciji pred dobrima dvema letoma, kjer smo izgubili praktično vse, Partis ni več deloval optimalno. Nismo pa izgubili svoje volje do dela in smo vam vseeno skušali priskrbeti dnevno sveže torrent vsebine, kar nam je v precejšnji meri kljub preprekam in občasnim izpadom, uspevalo. Nekoč pa se vsaka zgodba, skupaj z vzponi in padci, konča in kot kaže se bo tako zapečatila tudi usoda portala Partis.si,« so zapisali v svoji objavi sredi junija letos ob zaključku zgodbe o Partisu, najbolj priljubljenem slovenskem portalu v tej branži.
Ob tem so se mnogi Slovenci vprašali, kam naj se obrnejo za to, kar jim je dolga leta ponujal Partis. Pri tem pa naleteli na vprašanje, ali je piratstvo v Sloveniji sploh legalno?
Sledila je zgodba Infire, ki pa se tudi sama sooča z istimi oziroma vsaj podobnimi težavami, kot se je Partis. Še vedno pa je Infire portal, s katerim upravlja ekipa bivšega Partisa, ki na družbenih omrežjih daje vedeti, da z novim Partisom nima prav nič.
Partis se zdaj vrača, a vse ni tako nedolžno
Na veliko srečo mnogih uporabnikov se Partis vrača v novi obliki, z novim izgledom in funkcionalnostjo. Nekaj podobnega je bilo obljubljenega že po požaru, zato jih za besedo ravno ne bomo držali, se pa veselimo prihoda obnovljenega portala.
To bo 1. januarja 2024 ob polnoči.
Kmalu bodo odprte tudi registracije, kaj več pa za zdaj o portalu ni znanega.
So pa seveda govorice, ki pravijo, da naj bi portal prevzela oseba, ki je imela v lasti domeno, a s samim portalom drugače ni povezana. Druga govorica je, da bi Partis zaživel v popolnoma drugi obliki, kjer bi veliko slonelo na sodelovanju s kinematografi – naslovna stran kaže na nagradno igro z brezplačnimi vstopnicami za ogled najljubših kino vsebin. Gre zgolj in samo za govorice – če so točne se bo razvedelo v prihodnjih tednih.
Ljubitelji dobrih knjig gotovo poznate roman Anthonyja Doerra z enakim naslovom. Vojni roman je prejel celo Pulitzerjevo nagrado, oboževal pa ga naj bi tudi Barack Obama. New York Times je roman razglasil za enega izmed desetih najboljših v letu 2014. Postal je kulturni fenomen, saj je bil prodan v več kot 15 milijonih izvodov po vsem svetu do leta 2021, ko je Netflix leta dal zeleno luč TV-priredbi.
Izjemna produkcijska ekipa ni bila kos avtorju romana
Netflix je za priredbo romana izbral izjemno močno ekipo – scenarista Stevena Knighta (Peaky Blinders) in režiserja Shawna Levyja (Stranger Things). Kljub močni produkcijski ekipi, tudi velikan Netflix očitno Doerru ni bil kos.
Serija ni samo slabša od knjige; gre za na trenutke nerazumljivo, zmedeno in rahlo žaljivo zmešnjavo, katere sam obstoj očrni literarno zapuščino.
Aria Mia Loberti v vlogi Marie v Netflixovi seriji Vsa ta nevidna svetloba (All The Light We Cannot See) Foto: on tmdb
En namig, da sta scenarist in režiser naredila napako z Doerrovo zgodbo o slepi francoski deklici in briljantni siroti, ki je postal nemški vojak v bombardirani Bretanji v zaključku druge svetovne vojne, je, da so 544-stranski roman skrčili na štiri relativno kratke epizode.
Pozorni gledalci bodo tudi opazili, da med producenti ni avtorja romana. Predstavljajte si, koliko slabši bi bili filmi o Harryju Potterju, če J. K. Rowling ne bi sodelovala pri snemanju filmov!
Knightov scenarij je še posebej šibak. Zgolj površno preleti kompleksnost vsakega lika in ne uspe smiselno obravnavati velikih moralnih vprašanj, ki jih prinaša na primer prikazovanje nacističnega vojaka kot dobre osebe. Ustvarjalci serije so sprejeli vsaj eno pogumno odločitev. Ario Mio Loberti, novinko brez formalne izobrazbe v igralstvu, so izbrali kot glavno junakinjo Marie-Laure LeBlanc. Tako kot Marie je tudi igralka slepa, ta skupna izkušnja pa je imela potencial za postavitev temeljev za veličastno predstavo, ki izvabi inteligenco in vztrajnost lika, ki bi sicer lahko postal zgolj pomilovanja vredna deklica v stiski.
Čudovita zgodba, ki pa na zaslonu razočara
Skrita in sama v mestecu Saint-Malo, obdanem z obzidjem, kjer so imeli nacisti svoje oporišče več mesecev po dnevu D, Marie prek kratkovalovnega radia bere odlomke iz 20.000 milj pod morjem Julesa Verna. S tem skuša doseči očeta Daniela (Mark Ruffalo) in strica Etienna (Hugh Laurie), ki sta izginila neznano kam. Prav tako opravlja tudi pogumno delo za odpor, ko z branjem odlomkov klasičnega romana pošilja kodirana sporočila zavezniškim silam.
Roman Anthonyja Doerra ni bil prav uspešno prenesen v serijo Foto: on tmdb
Nekje drugje v Saint-Maloju, v razpadajočem hotelu, kjer je nastanjen njegov vedno manjši polk, Werner Pfennig (Louis Hofmann) posluša Mariejina oddajanja, medtem ko mu nad glavo letijo zavezniški bombniki. Osamljena najstnika imata nekaj skupnega: oba sta v otroštvu ponoči poslušala skrivnostnega profesorja, ki je otrokom pripovedoval čudovite monologe o znanosti in filozofiji na frekvenci, ki jo zdaj uporablja Marie.
Profesorjev humanizem je Wernerja, ki je odraščal v sirotišnici, preden mu je izjemna spretnost z radijskimi oddajniki prinesla mesto v ekskluzivni in brutalni nacistični vojaški šoli, vodil skozi težko otroštvo. Kmalu mu eden od mnogih plitko sadističnih nacističnih častnikov ukaže, naj izsledi Marie.
Glede na predvidljivost zgodbe, ne preseneča, da se njuno srečanje zdi nekako usojeno. Toda v kakšnih okoliščinah se bosta srečala? Bo Werner rešil Marie ali bo prav on tisti, ki njen lik vodi v propad? Prav tako se na tem mestu pojavlja še vprašanje legendarnega zakletega diamanta, ki ga išče nemški častnik von Rumpel (Lars Eidinger).
Ta vprašanja bi morala biti dovolj, da bi seriji dala nekaj napetosti in gledljivosti. Toda scenariji s slabim tempom, natrpan z dokaj nesmiselnimi spomini na Mariejino in Wernerjevo otroštvo, ubije vsak zagon, ki ga ustvarja v sedanjosti. Zdaj pa dovolj o zgodbi, da se izognemo kvarnikom, če si boš serijo slučajno ogledal.
Odlična zasedba, slaba izvedba
Še bolj moteče kot slaba adaptacija odlične knjige je slaba uporaba izjemne igralske zasedbe v seriji. Laurie je v redu, a premalo izkoriščen kot »dandy« s preloma stoletja, prisiljen v osamo zaradi grozot, ki jih je doživel v prvi svetovni vojni. Je zelo zanimiv lik, ki pa ga gledalci komaj spoznajo. Eidinger, krasen nemški igralec, ki je najbolj znan kot zvezda Babilon Berlina, izgleda prisiljeno stisnjen v vlogo sadističnega nacista po vzoru Christopha Waltza.
Netflixova serija Vsa ta nevidna svetloba razočara kar dvakrat Foto: on tmdb
Serija je tako hkrati moralno poenostavljena – vsi liki so predstavljeni bodisi kot čisto dobri bodisi kot povsem zli – in vztraja, da so bili na obeh straneh zahodne fronte »zelo dobri ljudje«, ne poda pa nam globljih razlogov, ki bi to pojasnjevali.
Producenti so nam predstavili francoske upornike kot absolutno dobre, nemške vojake pa kot absolutno zlobne (z izjemo Wernerja). Niso pa se ravno ubadali z grozotami, ki so jih v romanu storili francoski borci in tudi Werner ter z dobrimi stvarmi, ki so jih bili sposobni vojaki v uniformah nacistične Nemčije. Ustvarjalcem serije je uspelo dovolj dobro in kompleksno predstaviti zgolj Wernerja. V odlični igri se gledalci spopadamo s hudimi moralnimi dilemami, ki jih ima tudi lik sam in ni zgolj »še en Hans Landa«.
Poleg spoznanja, da vsi nacisti niso uživali v tem, da so nacisti, gledalci od te serije ne morejo odnesti kaj bolj pomenljivega. Ne gre le za zgrešeno literarno priredbo, ampak tudi nesmiselno dramo, ki si izposodi čustveno težo iz resnične zgodovine enega najtemnejših časov človeštva.
Vsa ta nevidna svetloba nas torej dvojno razočara. Toplo pa priporočam, da si roman preberete, saj gre resnično za eno izmed lepših zgodb iz časov druge svetovne vojne.
All the Light We Cannot See | Official Teaser | Netflix
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) in DSR Scenaristi sta razpisala scenaristični natečaj za Grossmannovo nagrado 2023.
Kdo lahko sodeluje?
Na razpis se lahko prijavijo študentke in študenti slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Rok za oddajo scenarijev je 11. december 2023!
Nagradni sklad
Podelili bodo dve denarni nagradi. Avtor prvonagrajenega scenarija prejme odkupno nagrado v višini 1000 evrov (donator DSR Scenaristi), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600 evrov.
UL AGRFT hkrati objavlja tudi razpis za srednješolsko Grossmannovo priznanje 2023.
Objavljen je nov razpis za Grossmanov natečaj 2023! Prizor iz filma Na domačem vrtu (1906). Foto: on UL
O Grossmanovi nagradi
Priložen zapis red. prof. Mirana Zupaniča o tem, kako je nastala Grossmanova nagrada.
Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek.
Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu.
Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.
Prvemu razpisu so sledili še drugi, denar za nagrado nam zaenkrat uspeva zagotoviti iz univerzitetnih sredstev in upam, da bo tako ostalo. Kdo ve, kdo vse bo še med nagrajenci in kako uspešna filmska pot ga čaka?
Črni petek je tik za vogalom, zato preverite, za koliko in kje bodo tisti dan cenejše naprave Huawei.
Zanj pravijo, da je najpomembnejši praznik potrošništva. Pa veste, kje so njegove korenine? V Združenih državah Amerike je najprej označeval prvi nakupovalni dan po dnevu zahvalnosti in začetek božičnih nakupov, nakar se je spremenil v dan, ko so prodajalci, da bi privabili kupce v trgovine, začeli nuditi popuste, ki se jih ni dalo spregledati. Veliko let kasneje je plima pljusknila tudi na naše obale. Črni petek, ki danes traja dlje kot en dan, je tako postal čas, ko si lažje privoščite nakup izdelka, ki ste si ga vse leto po tihem želeli, a niste bili pripravljeni plačati oziroma si ga niste mogli privoščiti po polni ceni. Še zdaleč pa ni edina nakupna priložnost. Kitajski Singles' Day, katerega je kot prvi izkoristil tamkajšnji spletni trgovec AliBaba, smo že zamudili, saj je vedno 11. novembra. Zato pa je pred nami, poleg črnega petka, še spletni ponedeljek in nato čas božičnih nakupov.
Huawei si je med drugim pridobil sloves izdelovalca izrednih pametnih ur, ki jih odlikuje dolga življenjska doba baterije ob nezmanjšanih zmogljivostih beleženja športov in spremljanja zdravja. Trenutno je aktualnih kar nekaj modelov, za katere so pripravili ponudbe, ki jih preprosto ne morete zavrniti.
Zgodaj spomladi je Huawei presenetil z izredno pametno uro Huawei Watch Ultimate, pri kateri je uvedel zvrhan koš inovacij, ki jih do takrat v tej kategoriji izdelkov še nismo videli. Na prvem mestu je gotovo spojina na osnovi tekoče kovine. Ohišje narejeno iz nje daje videz prestižnih klasičnih ur, a obenem zagotavlja trdnost ob potopu do globine sto metrov. Trenutno na trgu ni pametne ure s takšnimi zmogljivostmi in strojnimi komponentami, ki je sposobna česa takšnega. Huawei je obenem poskrbel za potapljaški način, ki zadosti vsem profesionalnim standardom.
Nekoliko kasneje je Huawei še enkrat presenetil strokovno javnost. Tokrat s pametno uro Huawei Watch 4 Pro. Poleg izrednih zdravstvenih funkcij in novostjo, sočasnim merjenjem sedmih fizioloških znakov, med katerimi sta tudi elektrokardiogram in togost arterij, jo odlikuje življenjska doba baterije do 21 dni.
Pred kratkim je Huawei na trg poslal še družino izrednih pametnih ur. Serija Huawei Watch GT 4 predstavlja drzen korak v smeri modnega napredka v primerjavi s klasičnimi urami GT, saj uvaja domiselne oblikovne elemente in hkrati ohranja sodobno estetiko prejšnjih modelov. Nova pametna ura je na voljo v dveh velikostih. Večja ima osemkotno ohišje premera 46 milimetrov in manjša okroglo s premerom 41 milimetrov.
Ravno tako je še vedno aktualen model Huawei Watch GT 3 Pro, ki zaključuje ponudbo pametnih ur Huawei na letošnji črni petek. Ali se sprašujete, kje? Odgovor ni težak. Pametne ure podobno kot pametne telefone najraje kupujemo v sklopu ponudb mobilnih operaterjev, saj je pogosto lažje izdelek plačevati na obroke. Ne preseneča torej, da so se še posebej potrudili. Telemach po nadvse ugodnih mesečnih obrokih nudi modele Huawei Watch Ultimate, Watch 4 Pro ter Watch GT4 s premerom ohišja 46 ali 41 milimetrov. Telekom Slovenije po odlični ceni ponuja pametni telefon Huawei P60 Pro in pametno uro Huawei Watch GT 3 Pro, medtem ko kupec ob nakupu pametne ure Huawei Watch GT 4 s premerom 46 mm in dveh različic modela s premerom 41 mm brezplačno prejme brezžične slušalke Huawei FreeBuds SE2. Ravno tako zanimiva je ponudba operaterja A1. Pri njem so se odločili za poudarek na seriji Huawei Watch GT 4. Po ugodnejših cenah tako ponujajo tri moške in ženske različice.
Ker so ponudbe operaterjev prilagojene naročnikom, poglejmo še nevtralno ponudbo. Našli jo boste v spletni trgovini podjetja Harvey Norman, kjer sta večja (46-milimetrska) in manjša (41-milimetrska) pametna ura Huawei Watch na voljo po znižani ceni. Ob nakupa pa ravno tako brezplačno prejmete brezžične slušalke Huawei FreeBuds SE2.
Ponudbe za izdelke Huawei so letos zelo različne. Nekateri vam ob sicer nižjem popustu ponujajo brezplačno darilo, medtem ko drugi karte stavijo na višino popusta. Ni enak pri vseh izdelkih in pri vseh trgovcih, a se giblje med 20 in 30 odstotki. Kar je odlično za vse, ki želite dobiti vrhunsko pametno uro po prijaznejših cenah.
Pametna svetila med katere uvrščamo vse od luči, žarnic in trakov so lahko izjemno zabaven dodatek za domove in nedvomno popestrijo življenje. Če pri navadni žarnici želimo le, da sveti, si želimo pri pametnih svetilih drugačnih lastnosti. Kako uporabljati pametna svetila in se pri tem neizmerno zabavati? Preveri v nadaljevanju prispevka.
Študijske ure s pridihom pametnih svetil
Pretvori navadne študijske ure v privlačne izkušnje s sinhronizacijo pametnih luči s tehnikami produktivnosti. Pametna svetila z možnostjo prilagajanja barve enostavno posnemajo naravne vzorce sončne svetlobe in tako pomagajo optimizirati ritem vsakdana. Kako pa lahko izboljšaš celoten študijski proces?
Interaktivne študijske skupine: Izboljšaj skupno učenje z uporabo barvno kodiranih pametnih luči. Vsakemu članu dodeli edinstveno barvo in ko ima en učenec vprašanje ali prispevek, lahko njegova določena barva zasveti, kar pomeni, da je na vrsti za govor.
Osvetlitev, specifična za nalogo: Prilagodi svoje študijsko okolje glede na vrsto naloge. Nastavi svetle, bele luči za osredotočeno branje in pisanje ter preklopi na mehkejše, toplejše tone za kreativno razmišljanje ali sprostitev.
Motivacija za pripravo na izpit: Ustvari motivacijsko shemo osvetlitve, ki te bo navdihnila med pripravo na izpit. Nastavite svoje pametne luči tako, da postopoma spreminjajo barve, ko dosežeš določen cilj.
Virtualni študijski odmori: Prestavi se v različna okolja med študijskimi odmori s pomočjo pametnih luči. Sinhroniziraj svoje luči z aplikacijami, ki simulirajo naravne prizore, kot je sončni zahod na plaži ali sončni vzhod v gozdu.
Seveda naj ne ostane pri učenju. Izboljšaj filmske večere s sinhronizacijo pametnih luči s TV-vsebino. Številna pametna svetila – najpogosteje bodo to LED trakovi – je mogoče programirati tako, da spreminjajo barve in intenzivnost glede na dogajanje na zaslonu.
Romantični zmenki s pametnimi svetili
Ustvari popolno vzdušje za romantičen večer s pametnimi svetili. Ustvari toplo in intimno vzdušje tako, da zatemniš luči do mehkega zlatega sijaja. Luči lahko celo programiraš tako, da postopoma spreminjajo barve za čarobno in dinamično vzdušje. Brezhibno upravljaj osvetlitev z glasovnimi ukazi ali mobilno aplikacijo, da se osredotočiš na svoje posebne trenutke.
Zbujaj se s pravo energijo
Opusti tradicionalno budilko in se zbudi ob nežnem in energičnem svetlobnem nizu. Pametne žarnice lahko simulirajo sončni vzhod s postopnim povečevanjem svetlosti, kar ti pomaga, da se bolj naravno zbudiš in se počutiš poživljajoče za prihodnji dan.
Izboljšave gaming cone
Izboljšaj svoje igralne nastavitve z integracijo pametnih svetil. Sinhroniziraj luči z elementi igre, kot je spreminjanje barv, ko je tvoj lik v nevarnosti ali ko si dosegel cilj. To ti bo pomagalo pri popolni potopitvi v virtualni svet.
LED trakovi spadajo med najbolj priljubljena pametna svetila Foto: kynny iz iStock
Tematska praznovanja
Pametna svetila uskladi s posebnimi priložnostmi in prazniki. Ne glede na to, ali gre za rojstni dan, noč čarovnic ali praznični čas, lahko osvetlitev prilagodiš določeni tematiki. Pametne luči olajšajo preklapljanje med različnimi barvnimi shemami, kar ti omogoča praznovanje v stilu.Spremeni svojo dnevno sobo v plesišče. Nastavi jih tako, da utripajo in spreminjajo barve z ritmom glasbe, ali pa ustvari prilagojeno svetlobno predstavo, ki dopolnjuje vzdušje zabave. Pametna svetila lahko enostavno upravljaš prek mobilnih aplikacij, kar ti omogoči sprotno prilagajanje ambienta.
Vadbe za izboljšanje razpoloženja
Izboljšaj svoje domače vadbe s sinhronizacijo pametnih svetil s svojo vadbeno rutino. Napolni svoj prostor z živahnimi barvami v intervalih visoke intenzivnosti in preidi v umirjene odtenke v obdobjih ohlajanja. To bo tvoji vadbi dodalo element zabave in motivacije.
Pametna svetila niso samo izjemno funkcionalna, so vrata do ustvarjalnosti in zabave. Če jih vključiš v različne vidike svojega življenja, od zabave in romantike do praznovanj in vadb, lahko v svet sprostiš polni potencial teh sistemov razsvetljave. Sprejmi neskončne zmožnosti in pusti domišljiji, da osvetli tvoje življenje! Kako?
Skoči na spletno stran Big Bang in preveri široko ponudbo pametnih svetil, s katerimi lahko izpolniš vse zgoraj naštete cilje in še več. Preveri ponudbo v spletni trgovini ali pa odidi v eno od njihovih poslovalnic širom Slovenije. Big Bang ti bo s pametnimi svetili pokazal pot v prihodnost.
First Motion Sensor ali Fourth Light v Amazonovi aplikaciji Alexa z novo pridobitvijo. Krmilnik za pametni dom je dobil možnost novega uporabniškega vmesnika – Pogled zemljevida. Map View je tukaj.
Amazonov pametni dom z novo pridobitvijo
Nov vmesnik zemljevida omogoča, da ustvariš digitalno različico tlorisa doma in pripneš svoje naprave, povezane z Alexo, v vsako sobo. »Zdaj imate na enem mestu, kjer lahko hitro preverite stanje vsega, vidite, kateri Echo predvaja glasbo, vidite temperaturo, vidite, ali so luči prižgane ali ugasnjene, in vse je mogoče nadzorovati z zemljevida,« pojasnjuje Charlie French, direktor Amazona pametnega doma.
Vmesnik je najprej predstavljen v mobilni aplikaciji Alexa in bo v začetku leta 2024 na voljo v novem krmilniku pametnega doma Echo Hub. Ta naprava naj bi bila izdana pozneje letos.
French pravi, da bo Map View deloval z večino naprav, ki jih lahko uporabnik poveže z Alexo, vključno z lučmi, termostati, združljivimi kamerami in napravami Echo. Prilagodi lahko svetlost luči, jo vklopi ali izklopi, prilagodi termostat, poveča glasnost na napravi Echo in si ogleda pogled v živo iz kamere na zemljevidu. Prav tako lahko nadzoruje več naprav hkrati z nadzorom vse vklopljeno, vse izklopljeno za vsako sobo. French še dodaja, da je zemljevid doma šifriran in varno shranjen v Amazonovem oblaku.
Introducing Map View | Quickly see and control your smart home
