Razkrivanje negativnih stvari škodi bistveno manj, kot si mislimo. Na delovnem mestu in izven njega skrivamo neugodne informacije v sebi, ker se bojimo, da nas bodo na podlagi njih obsojali. Rezultati raziskave poslovne šole McCombs School of Business Univerze Teksasa v Austinu kažejo, da je ta strah prenapihnjen.
Strah pred razkrivanjem: Upravičen ali ne?
Soavtor raziskave in asistent na marketinškem oddleku na McCombsu, Amit Kumar, je povedal: »Ko razmišljamo, da bi zaupali negativne informacije o sebi, se osredotočamo na vsebino sporočila. A poslušalci razmišljajo o pozitivnih lastnostih, ki jih tak pogovor terja, o zaupanju, iskrenosti in ranljivosti.«
S kolegoma Michaelom Kardasom Državne Univerze Oklahome in Nicholasom Epleyjem Univerze v Chicagu so v raziskavo vključili dvanajst eksperimentov. Kumar je delil ključna dognanja:
Prenizka pričakovanja
Raziskovalci so več skupin prosili, naj si zamišljajo, da nekomu zaupajo negativno skrivnost, in predvidijo, kako se bo oseba odzvala. Nato so vsakega udeleženca prosili, da tisti osebi izdajo skrivnost, in zabeležili odgovore. Pričakovani, namišljeni odziv je bil konsistentno slabši in bolj obsojajoč od dejanskega.
Zgrešena pričakovanja
Ljudje so skrivnosti delili ali skrivali na podlagi pričakovane sodbe drugih. »Če verjamemo, da nas bodo imeli za manj zaupanja vredne, to res lahko vpliva na našo odločitev, da informacije skrivamo,« je razložil Kumar.
Eksperimenti so pokazali, da ima iskrenost nasprotni učinek od pričakovanega. Zaupanci so iskrenost in zanesljivost sogovorcev ocenili višje, kot so ti predvideli.
Podoben vzorec pri vseh vrstah odnosov
Udeleženci so zaupali skrivnosti neznancem, znancem, dobrim prijateljem, družinskim članom in romantičnim partnerjem – in vsi so reagirali podobno. »Njihova pričakovanja so bila za spoznanje pravilnejša pri ljudeh, ki so jim blizu, a še kar sistematično napačna, tudi ko je šlo za najbližje,« je komentiral Kumar.
Temne in svetle skrivnosti
Udeleženci so razkrili širok razpon negativnih informacij, od priznanja, da se nikoli niso naučili kolesariti, do priznanja nezvestobe. Predvideli so, da bodo resnejše skrivnosti podlaga za manj prizanesljive sodbe. A učinek so precenjevali tudi pri najtemnejših skrivnostih. »Kako resna je skrivnost, ki jo bomo razkrili, lahko vpliva na to, kako nas ocenijo, hkrati pa lahko vpliva na naša pričakovanja o tej sodbi.«
Raziskavo lahko prav spretno povežemo z nedavno raziskavo o opravljanju na delovnem mestu. Več o njej si lahko prebereš v prispevku Ali opravljanje na delovnem mestu dejansko koristi?
Iskrenost vzbuja dober občutek
V sklopu raziskave so udeležence vprašali, kaj so se naučili. Odgovor: ljudje precenjujejo negativni učinek svojih razkritij. Nova informacija je udeležence spodbudila, da bodo v prihodnje bolj odkriti.
Ko so udeležence izzvali, naj priznajo laž, se je izpovedalo le 56 odstotkov. A v drugi skupini, kjer so jim povedali, da verjetno ne bodo ostro obsojani, je laži priznalo 92 odstotkov vprašanih. »Skrivnostnosti pripisujemo psihološko breme,« pravi Kumar. »Če lahko prilagodimo pričakovanja ljudi, da bodo bližje dejanskosti, bodo v odnosih morda bolj transparentni.«
Več zaupanja med sodelavci
Eksperimentov niso izvajali v poslovnem okolju, a Kumar trdi, da odkritja veljajo tudi tam: »Vsaka izčrpna razlaga, kako navigirati odnose na delovnem mestu, vključuje boljše razumevanje, kako ljudje razmišljajo, čutijo in se obnašajo. Ko na delovnem mestu pride do nesoglasij, je modro upoštevati, da odprtost in transparentnost pri razkrivanju negativnih informacij kaže na toplino, zaupanje in iskrenost.«
