ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Ne da pri nas primanjkuje sladkarij, a včasih se prileže kaj novega. Globalne hite, kot sta snickers in kokakola, imamo itak v vseh možnih prodajalnah, v specializiranih trgovinah pa najdeš tudi manj znane prigrizke iz tujine. Spodaj je nekaj sladkih in slanih pregreh, na katere prisegajo v ZDA in Kanadi.

Reese's

Reese's Peanut Butter Cups so ameriški prigrizki v obliki miniaturnega tarta, v katerem se pod čokoladnim oblivom skriva arašidovo maslo. Ker sta čokolada in arašidovo maslo zmagovalna kombinacija in ker je v Ameriki vsak uspešen izdelek skorajda sam svoja franšiza, sta na razpolago tako kremna kot hrustljava varianta, tarti, polnjeni s čipsom, kosmiči, presticami ali bonboni Reese's Pieces, cela linija sladoledov in celo kosmiči.

Sour Patch Kids

Kisli pisani gumijasti bonboni v obliki možičkov so najprej obstajali pod imenom Mars Men v zgodnjih sedemdesetih, a so jih preimenovali zaradi priljubljenosti igrač Cabbage Patch Kids. Zaradi lepe harmonije sladkega in kislega jih pospraviš kar mimogrede. Za ljubitelje bolj kislih sladkarij so na voljo Sour Patch Kids: Extreme.

Cheetos

Koruzni flips s sirovim posipom je na ameriškem trgu že 75 let. Puhast sirov flips, ki se stopi v ustih, ni edini izdelek v ponudbi. Cheetose najdeš tudi v hrustljavih in pekočih različicah – Flamin' Hot Cheetos izstopajo v posebej strupenem odtenku rdeče. V Kanadi so na policah celo z okusom kečapa in v obliki javorjevih listov. Prsti barve Donalda Trumpa so nizka cena, ki jo ljubitelji posrečenega flipsa rade volje plačajo.

Tostitos

Glavni izdelek znamke Tostitos je tortiljin čips raznih oblik in okusov, od katerih so morda najbolj prikupni Tostitos Scoops. Ti so oblikovani kot majhne posodice za zajemanje salse.

Goldfish

Zlate ribice imamo tudi pri nas – ameriški krekerji v obliki ribic se od naših navadnih in sezamovih razlikujejo po tem, da imajo v večini različic čedarjev posip.

Pop-Tarts

Pop-Tarts je znamka peciva za toaster (ameriški, ki ni primeren za tople sendviče), s sladkim polnilom in posipom. Najprej so bili v ponudbi štirje okusi: jagoda, borovnica, rjav sladkor in cimet ter jabolko in ribez. Danes jih je skoraj preveč, da bi jih našteli. Lahko ješ mrzle ali jih pogreješ.

Root Beer

Ali ga obožuješ ali te pa preprosto odbija. Ameriško zeliščno pivo po okusu najlažje primerjamo z utekočinjenim žvečilnim gumijem. Splača se ga poskusiti, da veš, da nič ne zamujaš.

Dr Pepper

Ameriška gazirana pijača s pridihom češnje se je na trgu pojavila davnega leta 1885, leto dni pred izumom kokakole. Nosi slogan Can you handle the taste?, čeprav se za razliko od zeliščnega piva zdi nadvse prijeten napitek.

Takis Fuego

Prigrizki znamke Takis so pravzaprav mehiškega porekla, a so izredno popularni tudi pri njihovih severnih sosedih: še posebej okus Fuego z dodatkom limete in čilija. So prav tako nevarno rdeči kot Flamin' Hot Cheetos, a znatno bolj pekoči.

Ginger Ale

Ingverjevo pivo je gazirana pijača, ki blagodejno učinkuje na razdražen želodec. Je blagega okusa, ki je primerljiv z nekoliko postanim spriteom.

Cheez-Its

Ameriški kvadratni sirovi krekerji z značilno luknjico na sredini te zlahka pripravijo do nenamernega nažiranja. V prodaji so vrtoglavi 102 leti.

Jolly Ranchers

Jolly Ranchers je znamka bonbonov, od katerih so verjetno najbolj znani trdi bonboni različnih okusov, ki ti obarvajo jezik.

Swedish Fish

Gumijaste bonbone v obliki ribic je za ameriški trg izumilo švedsko podjetje Malaco. Prikupen izgled in rahlo kiselkast okus jih je ponesel med najbolj priljubljene severnoameriške sladkarije.

Cracker Jack

Mešanica karamelnih kokic in arašidov je po mnenju nekaterih prvi ameriški primerek nezdrave »junk food« hrane. Prigrizek je star kar 120 let.

Obstaja precejšnja verjetnost, da si dan začel s skodelico kave. Zakaj? Ker je tako priljubljena, da je del jutranje rutine mnogih ljudi po svetu. In zakaj je tako priljubljena? Morda zaradi okusa in prijetne arome. Pomemben razlog pa je najverjetneje tudi vsebnost kofeina, ki dokazano povzroča odvisnost. Poglej si zanimiva dejstva o kavi, kofeinu in njunih učinkih na telo ter človeštvo. Si vedel, da je za pripravo enega espresa potrebnih približno 40 kavnih zrn?

Napitek, v katerem uživa cel svet

Ljudje skupno zaužijemo 300 ton kofeina dnevno. To ustreza skodelici kave na Zemljana dnevno. Največji porabniki kave na prebivalca so: Nizozemska, Danska, Islandija, Norveška in Finska. Si vedel, da povprečen Finec spije kar trikrat toliko kave kot povprečen Američan? Vse omenjene države se nahajajo zunaj tako imenovanega kavnega pasu, območja ob Ekvatorju, kjer uspeva kava, zato so odvisne od njenega uvoza.

Največja droga sveta je kava

Kofein povzroča odvisnost. In to pravo fiziološko odvisnost, ne le psihološke, kar ljudje pripisujejo računalniškim igricam ter internetu. Je najbolj uporabljana psihoaktivna droga na svetu. Na srečo pa kofein ni isto kot heorin. Zaradi nenadnega prenehanja uživanja kofeina ne boš umrl, lahko pa postaneš nekoliko tečen in občutiš glavobol. Kofein med drugim povzroča sproščanje dopamina v telesu. Ker nima večjih negativnih učinkov, je odvisnost na srečo neškodljiva in nimaš pravega razloga, da se je poskušaš znebiti.

Zdrava odvisnost

Kofein poveča koncentracijo, zmanjšuje utrujenost in poskrbi za boljši spomin. Česa si kot študent še lahko želiš od okusnega napitka? Vsi ti efekti so znanstveno dokazani in ponovljivi tudi v laboratoriju – ne gre le za placebo. Za običajno populacijo tudi ni zdravstvenih tveganj, povezanih s pitjem kave in uživanjem kofeina. Skodelica kave na dan lahko kvečjemu pripomore h kardiovaskularnemu zdravju in te varuje pred diabetesom ter Parkinsonovo boleznijo.

Povzročitelj razsvetljenstva

V šoli si se verjetno učil o obdobju razsvetljenstva. Pa si vedel, da je kofein eden izmed glavnih krivcev za velike spremembe v tistih časih? V 17. stoletju so ljudje pili več piva in gina kot vode. S prihodom kave in čaja pa so pomirjevalo zamenjali za stimulant. Nič čudnega, da se je naenkrat zgodil pravi intelektualni preporod.

Kava je lahko strupena v visoki količini

Kava seveda ne vsebuje kofeina, da bi ljudje uživali v njegovih učinkih. Kofein je insekticid, ki s svojim delovanjem paralizira ali celo ubije zajedavske hrošče. Bi lahko ubil tudi človeka? Če svojo težo v kilogramih pomnožiš s 150 mg, dobiš količino kofeina, pri kateri imaš 50 odstotno verjetnost, da umreš (letalna doza). Za 90 kilogramov težkega posameznika to ustreza 13.500 miligramom kofeina oziroma približno 90 skodelicam kave. To je ogromno, zato je praktično nemogoče spiti dovolj kave, da bi ta povzročila smrt (tudi med najnapornejšim izpitnim obdobjem 😉). Zabeleženih pa je bilo že več primerov smrti zaradi kofeina, ki so ga posamezniki zaužili v obliki tablet in praškov.