Konopljino mleko je okusno rastlinsko mleko brez mlečnih izdelkov in oreščkov. Za pripravo pa zahteva le dve sestavini – konopljina semena in vodo. Seveda pa lahko po želji dodaš sladila in ekstrakt vanilje za še boljši okus.
Zakaj je konopljino mleko dobra odločitev?
Ker ima vedno več ljudi intoleranco na laktozo ali pa želijo biti okoljsko ozaveščeni, je prišlo do porasta mlečnih alternativ. Na voljo imamo vse od ovsenega, mandljevega, sojinega in celo bananinega mleka.
Mleko iz oreškov (npr. indijskih oreškov) je zelo enostavno za pripravo. Podobno pa je tudi pri pripravi mleka iz konopljinih semen.
Konopljina semena so izjemno hranljiva in bogata z visoko kakovostnimi rastlinskimi beljakovinami, zdravimi maščobami in minerali.
1 žlica javorjevega sirupa, medu ali 2-3 dateljni za sladkobo (po želji)
1 čajna žlička vaniljevega ekstrakta (po želji)
Postopek priprave:
Konopljina semena, vodo in dodatna sladila dodaj v močan mešalnik.
Mešaj 1 minuto, ali dokler mleko ni kremasto.
Prelij mleko v posodo, ki jo je mogoče zapreti.
Mleko postavi v hladilnik, kjer ga lahko hraniš do 5 dni.
Ali moram konopljino mleko precediti?
Ni obvezno, vendar bo, če ga precediš bolj gladko. Konopljino mleko je lepo in kremasto, semena pa se skoraj v celoti zmeljejo v mešalniku. Morda boš opazil, da se malo pulpe potopi na dno kozarca.
Konopljino mleko ima samo po sebi naraven zemeljski okus. Če želiš dodati malo več okus, je tukaj nekaj idej:
vaniljevo konopljino mleko → dodaj 2 žlički vanilje in 1 žlico javorjevega sirupa ali medu
čokoladno konopljino mleko → dodaj 1 žlico kakava v prahu in 1 žlico javorjevega sirupa ali medu
matcha konopljino mleko → dodaj 1 zvrhano žlico matche in 1 žlico javorjevega sirupa ali medu
Kako dolgo konopljino mleko zdrži?
Domače konopljino mleko je v hladilniku obstojno do 5 dni. Za maksimalno svežino, je najbolje da ga zaužiješ v prvih 2-3 dneh. Lahko pa ga tudi zamrzneš in ga kasneje uporabiš za smuti ali kaj drugega.
Mr. Beast je najverjetneje najbolj prepoznaven Youtuber, njegovi videi pa se le v enem dnevu zavihtijo preko več deset milijonov ogledov. Pred nekaj dnevi je podrl kar nekaj rekordov z videom, kjer so s prijatelji sedem dni preživeli na odprtem morju. Zdaj pa je objavljen še video, v katerem ima Slovenec zelo vidno vlogo. Jimmy Donaldson, kakor se glasi pravo ime Mr. Beasta, je objavil video, kjer osebe iz vseh držav na svetu tekmujejo za glavno nagrado 250 tisoč ameriških dolarjev. Slovenec pa zvezda tedna, saj je stopil na zmagovalni podij.
Mr. Beast objavil video njegovih olimpijskih iger, kjer je blestel Slovenec
Mr. Beast je 19. avgusta objavil video »Every Country On Earth Fights For $250,00!«. To v prevodu pomeni: »Vsaka država na Zemlji tekmuje za 250 tisoč dolarjev!« In video je v manj kot dnevu že presegel 45 milijonov ogledov na YouTubu.
»Videli bomo, katera država je najboljša na svetu!« v uvodu pove Jimmy oz. Mr. Beast. Napovedal je posebne olimpijske igre, kjer so tekmovali v lokostrelstvu, teku čez ovire, gimnastiki, mečevanju in nogometu.
V finale tekmovanja sta se prebili dve državi. To sta bili Libija in Slovenija! Tekmovalca sta se potegovala za četrt milijona ameriških dolarjev v obliki zlate medalje.
Po streljanju enajstmetrovk je zmagal Libijec, srebrno medaljo pa je domov odnesel Slovenec.
Every Country On Earth Fights For $250,000!
Kdo je Slovenec, ki je bil v videu Mr. Beasta?
Kdo točno je moški, ki je predstavljal slovenske barve, še ni znano. Hitro pa se je na Redditu pojavil profil, ki trdi, da je moški v posnetku on. Profil pod imenom NotSeriousCalmDown v subredditu r/Slovenia odgovarja na vprašanja s trditvijo, da bo naslednji teden organiziral AMA (Ask Me Anything), kjer bo odgovoril na vsa vprašanja. Takrat pa bomo videli, če je to dejansko on in od kod prihaja.
V svojem 66. letu starosti je umrl z emmyjem nagrajeni igralec Ron Cephas Jones. Po večletnih težavah z dihali se je priljubljeni igralec poslovil od tega sveta.
»Ljubljeni in večkrat nagrajeni igralec Ron Cephas Jones je umrl zaradi dolgotrajne težave s pljuči,« se glasi javna izjava o smrti igralca.
Ron Cephas Jones je preminil po večletni bitki s pljučnimi težavami
Ron Cephas Jones v vlogi Williama Hilla v seriji To smo mi (This is Us) Foto: on imdb
»Skozi njegovo kariero je njegovo toplino, lepoto, radodarnost, prijaznost in srčnost čutil vsak, ki ga je imel to srečo poznati,« nadaljuje.
»Svojo kariero je začel v kavarni Nuyorican Poets Cafe in njegova ljubezen do odra je bila prisotna skozi celotno kariero, vključno z nedavno nominacijo za tonyja in nagrado Drama Desk za vlogo v predstavi Clyde's na Broadwayu.«
»Ronova notranja lepota in duša sta bili prikazani velikemu občinstvu z njegovo večkrat nagrajenega vlogo v oddaji To smo mi (This is Us),« se je zaključila izjava.
Ron Cephas Jones je emmyja prejel za vlogo v seriji To smo mi (This is Us)
Prav vloga Williama Hilla v seriji This is Us oziroma To smo mi je bila njegova najbolj prepoznavna in splošno sprejeta kot najboljša. Le v zadnjih letih pa je igralec zaigral v serijah, kot sta Mr. Robot in Luke Cage. V filmskem svetu se je nazadnje pojavil leta 2019, ko je poleg Eddieja Murphyja zaigral v Netflixovem filmu Ime mi je Dolemite (Dolemite is My Name).
Nekaj njegovih zadnjih vlog v serijah pa so še: Kje, si Aljaska? (Looking for Alaska), Truth Be Told in Zakon in red: Organizirani kriminal, kjer je imel vidnejšeo oziroma bolj redne vloge.
Kot omenjeno v izjavi za javnost je svoje otroške sanje dosegel z nominacijo za tonyja in nagrado Drama Desk za vlogo v igri Clyde's. Njegovo ljubezen do odra je podedovala tudi hčerka Jasmine Cephas Jones, ki jo poznamo v dramskih igrah Hamilton in Cyrano ter vlogah v filmu in seriji BlindSpotting, #FreeRayshawn in Marriage Story.
Ron Cephas Jones je bil izjemen talent, ki bo v svojih vlogah živel večno.
V svetu, ki ga vse bolj skrbijo okoljske in geopolitične posledice uporabe fosilnih goriv, je jedrska energija znova postala tema velikega zanimanja. Jedrska energija omogoča zmožnost proizvajanja električne energije v velikem obsegu brez emisij toplogrednih plinov. Je obetavna kot trajnosten vir čiste energije, ki bi lahko premostil prehod družbe s fosilnih goriv v prihodnost z ničelnimi neto vrednostmi. Vendar proizvodnja jedrske energije proizvaja radioaktivne odpadke. Varno ravnanje z jedrskimi odpadki ostaja ključen izziv, ki ga je treba obravnavati, da pridobimo zaupanje javnosti v to rešitev.
Kako so lahko kristali odgovor?
Zdaj je ekipa raziskovalcev Univerze v Houstonu pripravila inovativno rešitev za ravnanje z jedrskimi odpadki: molekularni kristali na osnovi ciklotetrabenzil hidrazonov. Ti kristali, ki temeljijo na prelomnem odkritju ekipe leta 2015, so sposobni zajeti jod – enega najpogostejših produktov radioaktivne cepitve. Do zajema pa lahko pride v vodnih in organskih raztopinah in celo na vmesniku med obema.
»Ta zadnja točka je še posebej pomembna, ker bi zajetje joda na vmesnikih lahko preprečilo, da bi jod dosegel in poškodoval specializirane barvne premaze, ki se uporabljajo v jedrskih reaktorjih in posodah za zadrževanje odpadkov,« je dejal Ognjen Miljanic, profesor kemije in avtor prispevka, ki podrobno opisuje preboj v Cell Reports Physical Science.
Odkritju je botrovala želja po zmanjšanju radioaktivnih odpadkov
Ti kristali izkazujejo osupljivo sposobnost absorpcije joda, ki tekmuje z zmogljivostjo poroznih kovinsko-organskih ogrodij (MOF) in kovalentnih organskih ogrodij (COF), ki so prej veljali za vrhunec materialov za zajemanje joda.
Molekularni kristali na osnovi ciklotetrabenzil hidrazonov so sposobni zajeti jod, kar bi pripomoglo k varnemu shranjevanju jedrskih odpadkov Foto: EzumeImages iz iStock
Alexandra Robles, prva avtorica študije in nekdanja doktorska študentka, ki je svojo disertacijo zasnovala na tej raziskavi, je delala s kristali v Miljanićevem laboratoriju, ko je odkrila njihovo neverjetno sposobnost. Njeno zanimanje za iskanje rešitve za jedrske odpadke je Roblesovo vodilo k raziskovanju uporabe kristalov za zajemanje joda.
»Na koncu je zajela jod na meji med organsko in vodno plastjo, kar je premalo raziskan pojav,« je dejal Miljanic, ki je dodal, da ta izjemna lastnost zagotavlja ključno prednost. »Ko se material odloži med organsko in vodno plastjo, v bistvu ustavi prenos joda iz ene plasti v drugo.«
Ne le, da ta proces ohranja celovitost prevlek reaktorja in izboljša zadrževanje, ampak se lahko zajeti jod nato tudi premakne iz enega območja v drugega. »Ideja tukaj je, da ga zajamete na mestu, kjer je težko upravljati, in ga nato izpustite na mestu, kjer je enostavno upravljati,« je dejal Miljanić.
Druga prednost te tehnologije ujemi in spusti je, da je mogoče kristale ponovno uporabiti. »Če se onesnaževalo samo prilepi na regent, je treba celotno stvar zavreči,« je dejal. »In to povečuje odpadke in gospodarsko izgubo.«
Vse te velike potenciale je seveda treba še preizkusiti v praksi, zaradi česar Miljanić razmišlja o naslednjih korakih.
Kristale so poimenovali hobotnica
Miljanićeva ekipa ustvarja te drobne organske molekule, ki vsebujejo le atome ogljika, vodika in kisika, z uporabo komercialno dostopnih kemikalij.
Vsak kristal je obročasta struktura, iz katere izhaja osem linearnih kosov, zaradi česar ga je raziskovalna skupina poimenovala »hobotnica«.
Težavo pri jedrski energiji bi lahko reševali kristali Foto: EzumeImages iz iStock
»Dokaj enostavno jih je izdelati in jih je mogoče proizvajati v velikem obsegu iz razmeroma poceni materialov brez posebne zaščitne atmosfere,« je dejal Miljanic.
Ocenil je, da lahko trenutno proizvaja te kristale po ceni približno 1 dolar na gram v akademskem laboratoriju. Miljanic verjame, da bi se lahko v industrijskem okolju stroški še znatno znižali.
Njihova prihodnost ni samo v jedrski energiji – nadaljnje raziskave kažejo visoko aplikativnost
Ti lačni mali kristali so zelo vsestranski in lahko zajamejo več kot le jod. Miljanic in njegova ekipa so nekatere izmed njih uporabili za zajemanje ogljikovega dioksida, kar bi bil še en velik korak k čistejšemu in bolj trajnostnemu svetu. Poleg tega so molekule »The Octopus« tesno povezane s tistimi, ki jih najdemo v materialih, ki se uporabljajo za izdelavo litij-ionskih baterij, kar odpira vrata drugim energetskim priložnostim.
»To je vrsta preproste molekule, ki lahko počne najrazličnejše stvari, odvisno od tega, kako jo integriramo s preostalim danim sistemom,« je dejal Miljanic. »Torej, zasledujemo tudi vse te aplikacije.«
Navdušen je nad množico potencialov, ki jih ponujajo kristali, in se veseli raziskovanja praktičnih aplikacij. Njegov naslednji cilj je najti partnerja, ki bo znanstvenikom pomagal raziskati različne komercialne vidike.
Do takrat nameravajo raziskovalci nadalje raziskati kinetiko in obnašanje kristalnih struktur, da bi jih naredili še boljše.
Nasin vesoljski teleskop James Webb je nadaljeval z opazovanjem vesoljskega teleskopa Hubble najbolj oddaljene zvezde, kar jih je bilo kdaj odkrito v zelo oddaljenem vesolju, v prvi milijardi let po velikem poku. Webbov instrument NIRCam (Near-Infrared Camera) razkriva, da gre za masivno zvezdo tipa B, ki je več kot dvakrat bolj vroča od našega Sonca in približno milijonkrat bolj svetla.
Teleskop Webb je zaznal masivno zvezda Earendel
Zvezda, ki jo je raziskovalna skupina poimenovala Earendel, se nahaja v galaksiji Sunrise Arc in jo je mogoče zaznati le zaradi skupne moči človeške tehnologije in narave prek učinka, imenovanega gravitacijske leče. Hubble in Webb sta lahko zaznala Earendel zaradi njegove srečne poravnave za gubo v prostoru-času, ki jo je ustvarila ogromna jata galaksij WHL0137-08. Jata galaksij, ki se nahaja med nami in Earendelom, je tako ogromna, da ukrivi samo tkivo vesolja, kar povzroči učinek povečave, ki astronomom omogoča, da gledajo skozi jato kot povečevalno steklo.
Webbov instrument NIRCam (Near-Infrared Camera) razkriva, da je zvezda z vzdevkom Earendel velika zvezda tipa B, ki je več kot dvakrat bolj vroča od našega Sonca in približno milijonkrat bolj svetla. Foto: on nasa
Medtem ko se druge značilnosti v galaksiji zaradi gravitacijske leče pojavijo večkrat, se Earendel pojavi le kot ena svetlobna točka celo na Webbovi infrardeči sliki z visoko ločljivostjo. Na podlagi tega astronomi ugotovijo, da je predmet povečan za faktor vsaj 4000 in je zato izjemno majhen – najbolj oddaljena zvezda, ki so jo kdaj zaznali, opazili pa so jo 1 milijardo let po velikem poku. Prejšnjo rekorderko za najbolj oddaljeno zvezdo je zaznal Hubble in jo opazoval približno 4 milijarde let po velikem poku. Druga raziskovalna skupina, ki je uporabljala Webba, je nedavno identificirala zvezdo z gravitacijsko lečo, ki so jo poimenovali Quyllur, rdečo velikanko, ki so jo opazili 3 milijarde let po velikem poku.
Webb razkril tudi spremljevalce
Tako velike zvezde, kot je Earendel, imajo pogosto spremljevalce. Astronomi niso pričakovali, da bo Webb razkril Earendelove spremljevalce, saj bi bili tako blizu skupaj in nerazločljivi na nebu. Vendar pa astronomi na podlagi izključno barv Earendela menijo, da vidijo namige o hladnejši, bolj rdeči spremljevalni zvezdi. Ta svetloba je bila zaradi širjenja vesolja raztegnjena na valovne dolžine, daljše od tistih, ki jih lahko zaznajo Hubblovi instrumenti, zato jo je bilo mogoče zaznati samo z Webbom.
Zvezda je razkrila tudi druge podrobnosti
Webbova kamera NIRCam prikazuje tudi druge opazne podrobnosti v loku sončnega vzhoda, ki je najbolj povečana galaksija, ki so jo doslej zaznali v prvi milijardi let vesolja. Značilnosti vključujejo tako mlade regije nastajanja zvezd kot starejše uveljavljene zvezdne kopice s premerom le deset svetlobnih let. Na obeh straneh gube največje povečave, ki poteka skozi Earendel, se te značilnosti odražajo v popačenju gravitacijske leče.
Območje, kjer nastajajo zvezde, je videti podolgovato in je ocenjeno na manj kot 5 milijonov let. Manjše pike na obeh straneh Earendela sta dve sliki ene starejše, bolj uveljavljene zvezdne kopice, ki je ocenjena na vsaj deset milijonov let. Astronomi so ugotovili, da je ta zvezdna kopica gravitacijsko vezana in bo verjetno obstajala do danes. To nam kaže, kako so lahko izgledale kroglaste kopice v naši Rimski cesti, ko so nastale pred 13 milijardami let.
Astronomi trenutno analizirajo podatke opazovanj z Webbovim instrumentom NIRSpec (Near-Infrared Spectrograph) galaksij Sunrise Arc in Earendel, ki bodo zagotovili natančne meritve sestave in razdalje za galaksijo.
Od Hubblovega odkritja Earendela je Webb s to tehniko zaznal druge zelo oddaljene zvezde, vendar nobena tako daleč kot Earendel. Odkritja so odprla novo področje vesolja za zvezdno fiziko in novo temo za znanstvenike, ki preučujejo zgodnje vesolje, kjer so bile nekoč galaksije najmanjši zaznavni kozmični objekti. Raziskovalna skupina previdno upa, da bi to lahko bil korak h morebitnemu odkrivanju ene od prvih generacij zvezd, sestavljenih samo iz surovih sestavin vesolja, ustvarjenega v velikem poku – vodika in helija.
Blue Beetle je eden tistih filmov v arhivu studia DC, ki bi znal postati pravi mali hit na pretočni platformi Max oziroma HBO Max. Šlo naj bi za uradno zadnji film v DCEU, ki ga bo nato nasledil DCU. Težave v njegovem sprejetju, finančnem uspehu in prihodnosti so seveda jasne zaradi prihoda Jamesa Gunna na čelo omenjenega studia. Prav Gunn pa je dejal, da je Blue Beetle lik, ki ga bo uporabljal tudi v prihodnje, zaradi česar ima film le nekoliko več potenciala za uspeh, kot ga je imel Flash pred njim. In DC se lahko veseli vsaj tega, da kljub vsem težavam zapisal svoj najboljši film po Odredu odpisanih, ki ga je leta 2021 režiral prav Gunn. To ne pomeni prav veliko, čeprav bi lahko bil Blue Beetle veliko slabši od svojih predhodnikov. Pa ni, in zato DCU pričakujemo s previdnim optimizmom.
Blue Beetle je superjunak, ki bi si zaslužil več pozornosti
Blue Beetle je superheroj oziroma lik, ki ga filmski svet še ni spoznal. Verjetno je svojo najširšo publiko presenetil v videoigri Injustice 2, kjer je bil eden od mnogih. Zdaj ima svoj film, ki nosi veliko pomena predvsem za špansko govoreče filmske oboževalce. Blue Beetle je namreč Jaime Reyes, potomec mehiških imigrantov, ki so svoj dom našli v rahlo futurističnem Palmeru sredi Teksasa. Jaime (Xolo Maridueña) je precej običajen mladenič, ki je ravnokar zaključil fakulteto. Ko se vrne domov, začne vztrajno iskati zaposlitev in svoje poslanstvo v življenju. V last zelo nepričakovano dobi modrega skarabeja, kar spremeni njegovo življenje. S pomočjo izjemno napredne superobleke postane superjunak, pa če si to želi ali ne. Po življenju pa mu, nekoliko klasično, strežejo kapitalistični mogotci, ki si želijo skarabeja dobiti nazaj v svojo last.
Blue Beetle je eden bolj zanimivih, a podcenjenih, superherojev, ki jih ima DC Foto: on dc
Režiser Ángel Manuel Soto je predse dobil zanimivo nalogo, ki je bila najprej zgolj film istoimenskega lika, posnet za pretočno platformo. Nekje vmes je prišlo do odločitve, da originalni El Paso zamenjajo z izmišljenim mestom Palmera City, kar daje novemu superjunaku novo lokacijo, kot sta jo imela Batman in Superman z Gothamom in Metropolisom. V filmu se pojavijo tudi reference na oba lika in obe mesti, a ni zaključeno kdaj, kje in v katerem vesolju se film dogaja. Tako je moral Soto spreminjati nekaj reči, ko je film dobil zeleno luč za kinematografski izid, a kaj več kot javno Gunnovo priporočilo, da želi lik uporabljati tudi v prihodnje, ni bilo podano. Glede na videno pa bi znala mehiško-ameriška družinica Reyes s svojimi pripadniki postati reden člen nove podobe DC univerzuma, ki ga ustvarja Gunn.
Blue Beetle je Xolo Maridueña in DC ima srečo
V glavni vlogi se nam predstavi Xolo Maridueña, ki ga poznamo kot Miguela iz serije Cobra Kai. In treba je reči, da gre za enega bolj karizmatičnih likov v svetu superjunaških filmov v zadnjem času. Resda se mora njegov Jaime soočiti s kar nekaj klišeji, a mu igralec vnese toliko srca in prisrčnosti, da je film vreden ogleda že zaradi tega. Vsekakor je tu jasno, zakaj si Gunn želi ta lik tudi v prihodnje. Tudi sam Blue Beetle, kot superjunak, in kot njegova glasovna podoba obleke Khaji-Da – glas ji posoja pevka Becky G – sta polna potenciala in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi to postal veliko bolj priljubljen superjunak, kot je sicer.
Xolo Mariduena, ki ga poznamo iz serije Cobra Kai, se je preselil v DC univerzum z vlogo Blue Beetla oziroma Jaimeja Foto: on dc
Z nekaj čara mu na pomoč priskoči tudi veteran George Lopez, ki zaigra njegovega strica Rudyja, fanatičnega ljubitelja tehnologije in sovražnika vlade. Tu se stvar skorajda zaključi, saj ima vloga družine večji pomen kot pa člani sami. Jaime in njegov oče (Damian Alcaraz) imata sicer kar nekaj srčnih prizorov, a se film neprestano otepa vplivov, ki jih povzroča tornado žanrov. Vsak lik ima svoj prizor, kjer zablesti, a ni nujno, da bo deloval v očeh gledalcev. Kar pa deluje je romantična vez med Jaimejem in Jenny oziroma igralko Bruno Marquezine, ki jo ljubitelji nogometa poznajo kot bivšo punco brazilskega asa Neymarja, navdušenci nad modo in fotomodeli pa prav iz tam. Njen preskok iz brazilskih telenovel v svet mode in filmski svet DC je prav navdihujoč. Zabavno dejstvo: Bruna je bila tudi druga v vrsti za vlogo Supergirl v filmu Flash, ki je nato pripadla Sashi Calle.
Pozabljivi zlikovci, poznana zgodba in nekaj sumljivih odločitev
Susan Sarandon in Bruna Marquinese v filmu Blue Beetle Foto: on dc
Zlikovci v filmu pa so povsem generični, pri čemur prednjači predvsem Susan Sarandon v vlogi Victorie Kord, lastnice mogočnega podjetja Kord, ki si želi preko skarabeja ustvariti mogočno vojsko superoblek. V kolikor se kdo spomni vloge zlikovke, ki jo je Susan Sarandon oziroma njen lik igral v seriji Prijatelji (Friends), je to preprosto to. Nič posebnega in že skoraj sumljivo pozabljivo. Kljub temu pa film Blue Beetle uporabi nekaj prijemov, ki jih nismo vajeni. Tu mislim predvsem na določen del zgodbe zlikovca Carapaxa, ki ga zaigra Raoul Trujillo.
Blue Beetle v DCEU in DCU zaradi karizmatične vloge Xola Foto: on dc
Blue Beetle ima v svojem dvournem času kar nekaj sumljivih odločitev, ki bi jih lahko naivno pripisali kaosu post-produkcije znotraj studia WB oziroma DC. Ko skočimo iz prizora Jaimejeve transformacije, ki spominja na Cronenbergove telesne gravže do pop glasbe in smeha v naslednjem prizoru, bi lahko rekli, da je zagotovo prišlo do manjših sprememb nekje v procesu nastajanja.
Ampak Blue Beetle je tak, kot ga vidimo v kinu in naj bo pravici zadoščeno, vsak film pač ne more imeti režiserskega reza (director's cut, op. p.). S poplavo klišejev, že večkrat videne zgodbe o nastanku lika in pozabljivimi negativci se bo Blue Beetle le stežka prebil med filme, ki si jih je vredno zapomniti. Ampak ima veliko srečo, saj bo prispel tudi na pretočno platformo, kjer bo najverjetneje postal hit.
Blue Beetle je napoved nečesa novega v svetu DC
Blue Beetle je film, ki smo ga že videli in čeprav je od zadnjega (dobrega) filma o nastanku lika minil že lep čas, so naši spomini o tem obdobju še sveži. V tem aspektu ni nič posebnega, a s seboj prinese dovolj srca, humorja in prisrčnosti, da gledalci ne bodo odšli z občutkom prevaranosti. Ker je tu Xolo Maridueña, ki je odličen nov lik v svetu superjunakov. Blue Beetle je film, ki ga DC potrebuje za osvežitev optimizma, da so lahko njihovi filmi zabavni in gledljivi. Nekakšni Power Rangersi namočeni v formulo superherojev tega desetletja.
Bazalni metabolizem je odgovoren za večji del energije, ki jo porabiš preko dneva. Zato je logično, da ima velik pomen pri ohranjanju energijskega ravnovesja in ga mnogi navajajo kot razlog za pridobivanje kilogramov. Če želiš povišati svoj bazalni metabolizem, je pomembno razumeti, kateri dejavniki vplivajo nanj. Misliš, da bo kozarec limonine vode na tešče res čudežno pospešil metabolizem? Preberi si, kateri faktorji v resnici vplivajo na bazalni metabolizem.
Starost
Hitrost bazalnega metabolizma s starostjo nekoliko upade. Posledično starejši ljudje potrebujejo manj hrane kot mlajši.
So ključni dejavnik, ki vpliva na bazalni metabolizem. Razlike med posamezniki bodo tako vedno obstajale, kljub potencialno enaki prehrani in aktivnosti.
Telesna temperatura
Za vzdrževanje telesne temperature je potrebna energija, zato je bazalni metabolizem odvisen od telesne temperature. Pri zdravih posameznikih je ta faktor približno konstanten. Pri povišanju temperature nad 37 stopinj pa se prične bazalni metabolizem nelinearno višati.
Temperatura zunanjega okolja
Iz prej napisanega sledi, da je pri nižji temperaturi okolja bazalni metabolizem višji. Telo mora namreč za zagotavljanje stalne telesne temperature proizvajati več toplote. Po drugi strani vroče okolje ne poviša bazalnega metabolizma, saj imamo mehanizme odvajanja toplote (na primer potenje).
Ne, tu ne gre za določena (po navadi ne preveč okusna) živila, kot so limonina voda, žlička masla v kavi ali jabolčni kis. Edini nezanemarljiv vpliv prehrane na metabolizem je znižanje metabolizma obomejenem vnosu hrane. Če premalo ješ, se bo telo na spremembo skušalo prilagoditi tako, da bo manj porabilo za opravljanje osnovnih funkcij. Tega si vsekakor ne želiš.
Telesna aktivnost in fizični napor
Na bazalni metabolizem ima vpliv le intenzivna vadba in fizični napori visokih intenzivnosti (seveda tudi manj intenzivna vadba poveča porabo energije, a ne prek bazalnega metabolizma, temveč neposredno med izvajanjem aktivnosti). Posredno na bazalni metabolizem vplivajo tudi določeni efekti aktivnosti, na primer večja mišična masa, telesna teža, povišane vrednosti nekaterih hormonov in podobno.
Večja površina kože, večja telesna teža in manjši delež maščobe na račun večjega deleža mišične mase so vsi dejavniki, ki zvišujejo bazalni metabolizem. Višji in težji ljudje imajo zato pravilom višji bazalni metabolizem. Tudi moški imajo zaradi svoje telesne zgradbe običajno višji bazalni metabolizem od žensk. Različni izračuni (link do članka »Izračunaj svoj bazalni metabolizem«), s katerimi se ocenjuje bazalni metabolizem posameznika, najbolj upoštevajo prav ta dejavnik.
Hormoni
Najpomembnejši vpliv med hormoni ima tiroksin. Gre za hormon žleze ščitnice, ki aktivira gene z zapisom za sintezo encimov Krebsovega cikla, dihalne verige ter mitohondrijev. S svojim delovanjem povečuje bazalno energijo.
Lesene hiše v zadnjih letih spet prihajajo v modo. Les daje posebno estetiko, občutek topline, v kombinaciji s steklom in nekaj zelenja izgleda celo futuristično. Samo spomnimo se na slovenski paviljon v Dubaju leta 2020.
Do zdaj smo občudovali posamezne objekte ali v nekaterih primerih že pravo arhitekturno umetnost. Na Švedskem pa so se odločili da naredijo še korak naprej. V Stockholmu se s polno paro odvijajo načrti postaviti celo mesto iz lesa.
Slovenski paviljon na Expu 2020 v Dubaju Foto: on expo
Leseno mesto bo stalo v švedski prestolnici
Stockholm Wood City bo največji leseni projekt na svetu. Raztezal se bo na 250.000 kvadratnih metrih, kjer bomo našli stanovanja, pisarne, restavracije in trgovine. Natančneje, projektantje obljubljajo 7000 pisarniških prostorov in 2000 bivalnih enot.
Gradnja se bo pričela leta 2025 in predvidoma zaključila 2027.
Mesto bo stalo nekoliko južno od centra Stockholma, v kraju imenovanem Sickla. Tam se bo dokazalo, kako lahko inovativno in naravi prijazno gradimo človeška naselja v prihodnje. Stockholm Wood City bo samozadosten z energijo in bo premogel veliko zelenih površin. Po besedah družbe Atrium Ljungberg, ki vodi projekt, si prizadevajo ustvariti mesto prihodnosti in pokazati, da se inovacije in narava ne izključujeta.
Les je odličen izolator, 10-krat boljši kot beton in 400-krat boljši kot jeklo. Poleg tega je poceni in, kvalitetno obdelan, premore več moči kot bi si mislili. Sodi med obnovljive naravne vire, zato bo tudi Stockholm Wood City nosilo naziv trajnostnega mesta.
Slovenijo so v avgustu prizadele hude poplave, ki so posledica podnebnih sprememb. Poplave so prizadele večino države in mnogi ljudje so ostali brez vsega. Ampak ljudje zaradi te naravne katastrofe, nič bolj ne verjamejo v podnebne spremembe. Veliko bolj prepričano so namreč, da vreme sploh ne obstaja, oziroma da so nam vreme »sčarali«. Žal takšne teorije zarote širijo tudi politiki.
Krogi na radarski sliki
Krogi na radarski sliki so najpogostejši vzrok za prepričanje ljudi, da nekaj smrdi. V zadnjem času smo veliko zrli v naše zaslone, da bi vedeli, kako se premikajo nevihte. Na nekaterih radarskih slikah so se pojavili zanimivi krogi, ki pa so sprožili mnogo polemik.
Vendar pa ne gre za novost. Takšni koncentrični krogi so se na radarski sliki pojavili že leta 2017. Na ARSO pa so pojasnili, da je to posledica pomanjkljivosti merjenja padavinskih oblakov z radarjem. Krogi so posledica naglega dvigovanja antenskega snopa radarja. Razlike v višini in meritvah pa ustvarijo kolobarjasto meritev pogosto z izmeničnimi rumenimi in rdečimi kolobarji.
Objava o koncentriranem krogu radarske slike
Podzemne tovarne in HAARP tehnologija
Kuhanje vremena svetovnih velesil je vse pogostejša razlaga ljudi za silovite vremenske pojave. Poleg skritih podzemnih tovarn, ki bi se naj nahajale v Italiji in Španiji so nastali tudi mnogi videi in objave, ki se navezujejo na ameriško tehnologijo HAARP. To je tehnologija, ki je namenjena za ionosferske raziskave, slednja pa naj bi bila kriva za vsak močnejši dež, sneg ali sušo.
Med tistimi, ki širijo tovrstne teorije zarote, je tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki še ni naletel na družbeno histerijo, ki je ne bi poskušal izkoristiti za politično promocijo. Stevanović je na tiktoku objavil video, v katerem je za vremenske pojave okrivil tudi človeške posege ter šel razlagat HAARP; eksperimente Nikole Tesle in poskuse spreminjanja oscilacij človeških možganov.
Čudni oblaki
Seveda so ljudje zagrizli tudi v vprašanja o obliki oblakov. Letos so bili po številnih krajih po Sloveniji namreč videni zanimivi oblaki, ki so bili malo drugačnih oblik, kot smo jih vajeni. Mnoge pa je to vodilo do spoznanja, da takšni oblaki gotovo ne morejo biti popolnoma naravni, ampak da so le ti še večji dokaz, da nam nekdo kuha vreme.
Poplave v Sloveniji so izmišljene
Tudi poplave, ki so uničile mnogo domov in spremenile mnoga življenja v Sloveniji, za nekatere niso bile dovolj tragične. Na facebooku je namreč nekaj ljudi, ki so prepričani, da so bile poplave zrežirane, namenjene samohvali in poveličevanju posameznih skupin ljudi, predvsem gasilcev.
Kuhanje kisa
Vendar pa to še zdaleč ni vse, nekateri ljudje so se namreč odločili, da vzamejo vreme v svoje roke in so se spravili nad točo s kisom. Kako kis odžene oblake in po mnenju nekaterih sčisti nebo, ni znanstveno dokazano. Vseeno pa to ne odvrne mnogih posameznikov, da ne stočijo litrov kisa z namenom, da preženejo točo in poplave.
Nenavadna receptura se je udomačila in skrivnost uspeha je najbrž v gospodinjski preprostosti: vsakič ga je potrebno izparevati v zrak določeno količino in potem čudežno izginejo nevarne kemične sledi, nebo pa je s tem očiščeno. Tudi slovenski uporabniki socialnih omrežij poročajo o gromozanskih količinah kisa, do nekaj litrov na dan, pomešanih z vodo in nato na različne načine razpršenih v ozračje. Mnogi uporabniki socialnih omrežij so celo prepričani, da je kis, ki so ga izparevali, njihovo ulico rešil poplav.
Bioenergetiki pa so našli še en, dokaj drag način, kako sestreliti slabo vreme z neba. Uporabljajo namreč orgonski top, katerega moč je povezana z dobrimi energijami in varovanjem pred točo. Orgonska energija naj bi bila temeljna življenjska sila, ki je bila dolgo poznana le ljudem, ki so bili v stalnem stiku z naravo. Nekateri znanstveniki pa so ugibali, ali je orgonska energija morda univerzalni eter, energija, ki poganja vesolje.
Orgonskih topov, ki so sestavljeni iz kamene strele, opilkov, vilinskih kamnov, kadila in šestih bakrenih cevi ter naj bi razbijali nevihtne oblake, je v Sloveniji že več kot 50, a jim uradna znanost še ne daje veljave. »Moraš verjeti v to in potem ima učinek. Če pa to postaviš kar tako, zato da maš, pa ni učinka,« je pojasnil bioenergetik Alfred Primorc.
Na spletu so se pojavile prve slike Miyazakijevega strogo tajnega “najverjetneje” zadnjega filma z naslovom Deček in žerjav (The Boy and the Heron) in obljubljajo spektakel brez primere.
Miyazakijeva klasika Čudežno potovanje (Spirited Away) je bil prvi animiran film, ki je bil nominiran in nato tudi osvojil oskarja za najboljšo dolgometražno animacijo.
Prihaja nova Myazakijeva mojstrovina?
Na Zahodu poznamo Mijazakija predvsem po filmih Princesa Mononoke, Čarovnik Howl in gibljivi grad ter po z oskarjem nagrajenem Čudežnem potovanju. Ravno Čudežno potovanje iz leta 2001 je bilo skoraj 20 let najdonosnejši japonski film vseh časov. (Leta 2021 ga je prehitel Demon Slayer, animirani film o najstniku, ki lovi in obglavlja demone.)
Slike iz zadnjega filma Hayaa Miyazakija, ustanovitelja kultnega studia Ghibli, so se končno začele pojavljati na spletu in že prvi vtisi nakazujejo, da se obeta nova mojstrovina izpod rok japonskega animatorja. Prve slike prikazujejo protagonista filma, jato ptic, skrivnostni lebdeči predmet in grozljivo čapljo s človeškimi zobmi, ki nudijo mamljiv prvi vpogled v to, kakšen bo film.
Film je bil za peščico oboževalcev premierno (skorajda brez oglaševanja in pompa) predvajan 14. julija na Japonskem. Bil je kritiško zelo hvaljen, svoj mednarodni pohod pa bo začel na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, ki bo potekal med 7. in 17. septembrom.
Celotna zgodba ostaja skrivnost
Objavljene slike ne ponujajo veliko vpogleda v zgodbo filma, ki naj bi se vrtela okoli Mahita Makija, mladega fanta, ki odkrije skrivnostni zapuščeni stolp, ki ga skupaj z govorečo čapljo pripelje v stik s fantastičnim novim svetom. Na prvi sliki je jasno prikazan Maki, ki objema ženski lik z zakritim obrazom, žerjav pa je domnevno enaka tisti na zadnji sliki. Umetnost je v enakem čudovitem slogu kot večina filmov Ghibli, z mehkimi, večinoma naravnimi barvami in čudovitimi ozadji.
Oboževalci izven Japonske so bile zelo radovedni novih informacij o filmu, še posebej po njegovi tržno zelo tihi promociji v juliju. Znano je, da je film navdihnila knjiga How do you live ? (op. “Kako živiš ?”), kar je tudi japonski naslov filma, a namesto da bi bila priredba knjige, se knjiga v filmu dejansko pojavi v Makijevi lasti.
Zdi se, da ima film veliko tem, ki so vidne v drugih Miyazakijevih filmi: protivojni sentiment, zamisel o domišljijskem svetu, ki obstaja poleg našega, in težave v otroštvu, zaradi česar ga kritiki že označujejo kot primerno slovo Hayaa Miyazakija.
Miyazakijeva klasika Čudežno potovanje (Spirited Away) je bil prvi animiran film, ki je bil nominiran in nato tudi osvojil oskarja za najboljšo dolgometražno animacijo. Foto: on IMDb
Grenko-sladek konec velikega obdobja v zgodovini animejev
Medtem ko bo več informacij o filmu zagotovo na voljo v prihodnjih mesecih, bo morala večina oboževalcev počakati na uradni izid filma, poroča ameriški distributer GKIDS. Čeprav to morda ni zadnji film studia Ghibli, je skoraj zagotovo zadnji, ki ga je režiral Hayao Miyazaki, še dodajajo.
