ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Wes Anderson je nazaj, tokrat v obliki novega filma Asteroid City. In tako smo se tudi filmski ljubitelji vrnili nazaj v debate o tem, ali so njegovi filmi zgolj stil nad vsebino, površinski oziroma mojstrovine, globoki in čustveni ali pa zgolj »meh, to je Wes Anderson«. Asteroid City nam prinaša večplastno zgodbo, ki smo jo s strani režiserja že vajeni, potisne pa nas v leto 1955 in naslovno mesto, kamor je pred stoletjem padel mali asteroid. Vse to s klasičnim stilom Wesa Andersona.

Wes Anderson, ki se ne upogiba, je osmo čudo sveta

»Ne skušaj razumeti, samo nadaljuj z zgodbo,« v nekem trenutku pove eden od likov. Prav v tem trenutku je Anderson jasno stopil v duet režiserjev, ki jima sledi stigma, da so njuni filmi pretenciozni, arogantni in še kaj. Drugi je seveda Christopher Nolan, ki je svoj magnum opus dočakal z letošnjim Oppenheimerjem. Za Andersona bi mnogi seveda trdili, da je ta film pravzaprav Grand Budapest Hotel, a se mnogi najbolj goreči oboževalci s tem ne bi strinjali.

Po nič kaj posebni Francoski depeši (The French Dispatch, 2021) se zdi, da je nekoliko (zgolj nekoliko) omilil svoj stil in se v določenih aspektih vrnil pripovedovanju zgodbe, ki mu dejansko nekaj pomeni. Kar pa seveda ne pomeni, da bo to prepričalo tiste, ki imajo v mislih razdelano mnenje, da Andersonu ni pomoči in so njegovi filmi zgolj in le stil nad substanco.

Zgodba v zgodbi v zgodbi s stilom Wesa Andersona

Asteroid City je zgodba v zgodbi v zgodbi v zgodbi – verjetno tja do šest plasti prebijanja »četrtega zidu«. Lahko bi rekel, da je filmu razmeroma lahko slediti, razlaga te večplastnosti pa je nekaj povsem drugega. Verjetno tako težka naloga kot nekomu razložiti, zakaj so mu filmi Wesa Andersona najljubši ali najboljši na tem planetu. Film nam otvori Bryan Cranston v vlogi TV-napovedovalca, ki ga pospremimo v 4:3 črnobeli dimenziji. Ta nam pove, kako je igro začel ustvarjati Conrad Earp (Edward Norton), ki ga vidimo v »kino« dimenziji 2:39:1, a še vedno črnobelo. Nato pa skočimo v same priprave na predstavo, potem pa v samo vsebino, ki nam je v barvni različici predstavljena kot “pravi” film, tisti, ki so nam ga obljubljali napovedniki.

Wes Anderson, če sem popolnoma iskren, ne ponudi nič novega, ampak orje v svojem trmastem slogu. Komur je všeč, bo užival, čemur lahko rečemo tudi preventivni ukrepi pred ogledom njegovega filma in posledičnem pogovoru o njem. Specifičnost stila kot je v filmskem svetu ni je resda spoštovanja in že skoraj zavidanja vredna, saj se Wes Anderson ne upogiba zunanjim vplivom in ob tem še vedno privabi množico zvezdnikov. Tokrat malo morje igralk in igralcev, ki jim zaupa izgovorjavo svojega suhega humorja: Jason Schwartzman, Scarlett Johansson, Tom Hanks, Jeffrey Wright, Tilda Swinton, Bryan Cranston, Edward Norton, Adrien Brody, Liev Schreiber, Hope Davis, Steve Park, Rupert Friend, Maya Hawke, Steve Carell, Matt Dillon, Hong Chau, Willem Dafoe, Margot Robbie, Tony Revolori, Jake Ryan in Jeff Goldblum.

Scenarij je seveda spisal z Romanom Coppolo, s katerim sta stalna sodelavca. Enako je z glasbeno podlago, ki jo je ponovno spisal Alexandre Desplat. Po vseh filmih tega režiserja pa bi se znalo zgoditi, da bi lahko kakšna nagrada več romala v roke scenografom filma, saj gre za vidik filma, ki se zdi megalomanski, tudi izven sveta Wesa Andersona, skupaj z kinematografijo seveda. Zanjo je zaslužen Robert Yeoman.

Asteroid City je Wes Anderson

Asteroid City je zanimiv film, ki te lahko z določenimi prizori med ogledom filma pripravi do čudnih premikov na stolu z željo, da ne bi zakinkal, po premisleku pa je lahko nekaj najboljšega, kar je Wes Anderson predstavil v svoji karieri. Asteroid City je Wes Anderson. Za mnoge najboljša pohvala, za druge največja graja. Po vsakem pa bo v nas glasno odmevalo, kaj bi bilo, če bi Wes Anderson stopil iz okvirjev? Bi takrat pogrešali njegov stil?

Ninja želve: Mutantska ujma (Teenage Mutant Ninja Turtles: Mutant Mayhem) je animirani film iz sveta TMNT, ki ga že več desetletij obožujejo številne generacije. Po dveh, precej grozotnih in nadvse abotnih filmih v prejšnjem desetletju, je postalo jasno, da se ninjitsu želvice veliko bolje obnesejo v animirani obliki ali vsaj rokah nekoga, ki ceni ta svet, ergo filmi TMNT iz devetdesetih. Še vedno, to so ninja želve in če so narejene pravilno, je ogled že skorajda nujen. Pa je?

Ninja želve nas navdušujejo že več kot 30 let

Prvi igrani film iz devetdesetih spada na sam vrh priljubljenosti te franšize, ki obsega stripe, filme, risanke, serije, knjige in malo morje igrač. Takrat najbolj uspešnemu neodvisnemu filmu v zgodovini sta sledila še dva, 1991 in 1993, nato pa se je TMNT od filmskega sveta poslovila za dve desetletji.

Po animirani seriji, ki je srca oboževalcev prevzela v obdobju med 1987 in 1996, so se štiri ninja bojevniške želve vrnile leta 2003, ko je zaživela naslednja animirana serija – za mnoge najboljša, ki se je zaključila s tv-filmom Želve za vedno (Turtles Forever, 2009). Znotraj te šestletne vladavine je leta 2007 režiser Kevin Munroe v kina poslal temačni animirani film, naslovljen kar TMNT.

Nekaj let kasneje je avtorske pravice dobil Nickelodeon in spremenil izgled želv s CGI animacijo, česar oboževalci niso pozdravili z odobravanjem. Od leta 2012 in 2017, kot je trajala risana serija, se je filmski svet odločil, da bodo želve zaživele tudi v igrani različici, katere producent bo kdo drug kot Michael Bay. Dva filma, prvi 2014 in drugi 2016, sta bila slaba filma, in ta težka era za ljubitelje ninja želv se je leto kasneje zaključila. Nickelodeon je spoznal, da je boljše, če se vrne k 2D animaciji, in stvari so se obrnile na bolje.

Leta 2022 se je risana serija zaključila z Netflixovim filmom Vzpon ninja želv, ki vsekakor spada med boljše izdelke v franšizi. In to nas popelje v leto 2023, ko smo si ogledali najnovejši animirani film Ninja želve: Mutantska ujma, ki naj bi ga pospremila tudi risana serija na Paramount+.

Ninja želve: Mutantska ujma je vrnitev v formo

V zadnjih letih nas navdušuje animacijski stil, ki so se ga polastili Spider-Verse (2018 in 2023), Barabe (Bad Guys, 2022) in Mitchellovi proti strojem (Mitchell's vs the Machines, 2021). Podobno pot so izbrali tudi ustvarjalci nove animirane pustolovščine o Leonardu, Donatelu, Michelangelu in Rafaelu, a z eno razliko. Vse deluje le skoraj dokončano, kot bi se še bolj naslonili v smer risanja in 2D animacije, kot pa so to storili prej omenjeni filmi. Ker gre tudi tu za animirani film, posnet po stripu, so namigi in odločitve jasne. Brez dvoma je animacija eden od glavnih adutov letošnjega filma o štirih bojevniških želvah, ki živijo v kanalizaciji New Yorka, kar je še dodatno jasno, saj je režiser filma prav Jeff Rowe, ki je ustvaril Mitchellove, po skromnem mnenju enega najboljših filmov leta 2021.

Tokom filma, ki traja primernih 100 minut, bodo oboževalci sicer našli tistih nekaj sprememb in odločitev, ki jim ne bodo ravno povšeči, a niso tako grozovite, da bi odvrnile od celotnega dogajanja.

April O'Neill je resda doživela korenito vizualno spremembo, katere zavedanje pa hitro izgine predvsem zaradi pristnosti lika. Malce bolj zmoti sprememba osebnosti Splinterja, modrega senseja in očeta štirih želv, a vseeno manj kot v igranih filmih preteklega desetletja. Njihov izvor ninjitsu veščin je skupaj z osebnostjo velike podgane največja sprememba, ki pa bi dejansko lahko nekoliko zmotila.

Vse ostalo se zdi kot nekaj, kar bi lahko uvrstili med umetniško svobodo. Temu prištejmo še odločitev o združenju desetih zlikovcev iz sveta ninja želv ter njihovem poboljšanju pred bitko z največjim zlikovcem Superflyjem. Na to nas je res opozoril tudi podnaslov filma.

Najstniške ninja želve so v filmu vseskozi duhovite, smešne in polne norčavih izjav, kar filmu pripomore, da mimo nas švigne s svetlobno hitrostjo, a pomanjkanje resnih in odraslih prizorov pomeni manjšo zgrešeno priložnost, da bi bila to prava pravcata mojstrovina.

Dejstvu, da se Ninja želve: Mutantska ujma dotikajo besede mojstrovina, ni težko ubežati – vsaj ne v svetu TMNT. Štiri želve so fantastične, njihovi medsebojni odnosi vrhunski, prizori njihovih pretepov pa prav tako. Med manjše opazke štejejo le prej omenjeni izvor njihov borilnih veščin in kaj te prinesejo s seboj ter (upravičeno) zanašanje na pretekle filme, risanke in serije, da točno poznamo njihove osebnosti. Leo je vodja, Donnie je možganček, Raf je jezen, Mikey pa smešen. Seveda so te reči gledalcu verjetno že jasne, verjetno pa bodo na resnosti situacij gradila nadaljevanja in risana serija, ker si jih film definitivno zasluži.

V filmu Ninja želve: Mutantska ujma se bratje želvaki po letih skrivanja pred človeškim svetom odločijo osvojiti srca Newyorčanov in postati normalni najstniki s pomočjo junaških dejanj. Njihova nova prijateljica April O'Neil jim pomaga odkriti skrivnostno kriminalno združbo, a kmalu imajo dela čez glavo, ko se zoperstavijo vojski mutantov.

In v času, ko od filmov ter tudi risank dobesedno zahtevamo prenašanje sporočil, globokih čustev in še česa, kar bi iz filma naredilo nekaj več, pozabimo na zabavo ob kakovostnem filmu. V tem pogledu so nove ninja želve eden najbolj zabavnih filmov, predvsem pa risank v zadnjih letih. Ekipi je uspelo ustvariti nekaj, kar bo zapolnilo srca obstoječih oboževalcev franšize in privabilo nove.

Zvezdniško natrpana (igralska) zasedba filma o ninja želvah

Igralska zasedba Ninja želv je zvezdniška. Micah Abbey, Shamon Brown Jr., Nicolas Cantu in Brady Noon so štiri najstniške želve.. Tu pa so še Ayo Edebiri, Maya Rudolph, John Cena, Rogen, Rose Byrne, Natasia Demetriou, Paul Rudd, Austin Post, Hannibal Buress, Mr. Beast, Giancarlo Esposito kot Baxter Stockman, Jackie Chan kot Splinter in Ice Cube kot glavni zlikovec Superfly. In odločitev, da naj bo Ice Cube glavni zlikovec, ki je hkrati tudi »superfly«, je vredna aplavza.

Celoten film pospremi tudi presenetljivo iz glasbena podlaga, ki sta jo ustvarila Trent Rezor (glavni vokal skupine Nine Inch Nails) in Atticus Ross (Dekle z zmajskim tatujem, pixarjeva Duša in Socialno omrežje). Ko govorimo o tem, da je glasba del filma, imamo v mislih prav tak primer. Producentoma Sethu Rogenu in Evanu Goldbergu je treba ponovno čestitati, saj sta na enem mestu nabrala zavidanja vredno ekipo, polno talenta in strasti do izvirnega materiala.

Ninja želve: Mutantska ujma je eden najbolj zabavnih filmov leta

Ninja želve: Mutantska ujma je torpedo humorja, akcije in zabave. Brez dvoma najboljši animirani film o ninja želvah, če ne celo najboljši film o TMNT nasploh. Z nekaj manjšimi opombami, ki se lahko zgodijo v tako legendarni franšizi že po difoltu, je želvicam oproščeno. Tudi one so v tem svetu šele na začetku svoje poti. Za konec lahko zapišemo le: “Kavabanga! Ninja želve so nazaj!”