Slovenska oglaševalska zbornica bo letos samo mladim iz Slovenije omogočila, da prejmejo brezplačno kotizacijo za festival Zlati boben, v kolikor prijavijo vsaj 1 delo v tekmo za Mlade bobnarje.
Če ste mlajši od 30 let in ste kreativni oz. imate v svoji sredini sodelavce mlajše od 30 let, vas Slovenska turistična organizacija in Zlati boben vabita k sodelovanju v natečaju Mladih bobnarjev za najboljši in najbolj kreativen plakat na temo: »Na zmenku z mojstrovino! / A date with a masterpiece!«.
Zmagovalno delo bo nagrajeno z denarno nagrado v višini 1.000 EUR ter brezplačno vstopnico za udeležbo na letošnjem Zlatem bobnu kot tudi prihodnjem. Zmagovalno delo bo nagrajeno na zaključni prireditvi / podelitvi nagrad 10. oktobra 2023, v Grand Hotelu Bernardin, Portorož.
Podrobnosti o natečaju (brif, žirija, nagrada, itd.) si lahko preberete tukaj.
Čeprav so nekateri še vedno zaskrbljeni zaradi visoke vsebnosti maščob v oljih, je pomembno vedeti, da so nekatera rastlinska olja ključnega pomena za uravnoteženo prehrano. Maščob nikakor ne smeš povsem izključiti iz prehrane, saj brez njih telo ne more pravilno delovati. Preberi si, katera rastlinska olja lahko izbereš, da z njimi uravnotežiš vsakodnevni jedilnik.
Oljčno olje zmanjšuje vnetja in zdravi srce
Zmanjšuje vnetja in je prijazno zdravju srca. Poleg tega oljčno olje zavira staranje in zmanjšuje simptome Alzheimerjeve bolezni. Fitokemikalije v oljčnem olju znižajo tveganje za razvoj rakavih obolenj. Je nepogrešljivo v mediteranski dieti, ki jo sestavljajo predvsem živila in jedi iz okolice Sredozemskega morja. Oljčno olje lahko uporabiš za solatne polivke in praženje zelenjave pri zmerni temperaturi. Za cvrtje in druge kuharske metode, ki zahtevajo visoko temperaturo, pa raje uporabi kakšno drugo olje z višjo dimno točko.
Z eno žlico oljčnega olja vneseš:
126 kalorij
2 grama nasičenih maščob
10 gramov enkrat nenasičenih maščob
1 gram večkrat nenasičenih maščob
skupno približno 14 gramov maščob
Oljčno olje je vse pogosteje uporabljeno v gospodinjstvih Foto: stevepb iz Pixabay
Avokadovo olje je odličen vir antioksidantov
Čeprav vsebuje manj vitamina E kot oljčno olje, še vedno velja za odličen vir antioksidantov, kot sta tirozol in hidroksitirozol. Raziskava ugotavlja, da uživanje avokadovega olja znižuje raven LDL holesterola in trigliceridov, kar je pomembno za zdravje srca. Avokadovo olje ima visoko dimno točko in je zato primerno za kuhanje pri visoki temperaturi. Odlično se obnese tudi kot polivka na solati in v različnih omakah. Nepredelano olje ima bogat okus po oreščkih.
Z eno žlico avokadovega olja vneseš:
124 kalorij
2 grama nasičenih maščob
10 gramov enkrat nenasičenih maščob
2 grama večkrat nenasičenih maščob
skupno približno 14 gramov maščob
Uživanje avokadovega olja znižuje raven LDL holesterola in trigliceridov Foto: undefined undefined iz iStock
Sezamovo olje deluje protivnetno
V zadnjem času je veliko raziskav usmerjenih v potencialne protivnetne in antioksidativne lastnosti sezamovih semen in sezamovega olja. Glavne spojine, ki prinašajo pozitivne učinke so sezamin sezamol in sezamolin. Olje je primerno za segrevanje do srednje visokih temperatur, na primer za praženje in peko.
Vsebuje veliko vitamina E, ki celice ščiti pred prostimi radikali in lahko prispeva k zdravju srca. Ima visoko dimno točko zato ga brez težav segrevaš tudi do visokih temperatur. Obstaja več različic, izmed katerih je za zdravje najugodnejša nerafinirano olje, ki ima nevtralen okus.
Z eno žlico arašidovega olja vneseš:
124 kalorij
2 grama nasičenih maščob
8 gramov enkrat nenasičenih maščob
3 grame večkrat nenasičenih maščob
skupno približno 14 gramov maščob
Arašidovo olje je najboljše v nerafinirani obliki Foto: Amarita iz iStock
Repično olje blagodejno vpliva na srce
V zadnjih letih se ga je nekoliko neupravičeno prijel slab sloves. Razlog je (pre)pogosta uporaba v ultra procesiranih živilih in širjenje lažnih informacij prek socialnih omrežij. Znanost pravi, da bi repično olje med drugim lahko poskrbelo za protivnetne učinke in naj bi bilo ugodno za zdravje srca. Je cenejše od ostalih olj in uporabno v najrazličnejših jedeh. Ima tudi visoko dimno točko.
Z eno žlico repičnega olja vneseš:
124 kalorij
1 gram nasičenih maščob
9 gramov enkrat nenasičenih maščob
4 grame večkrat nenasičenih maščob
skupno približno 14 gramov maščob
Repično olje med drugim lahko poskrbelo za protivnetne učinke in naj bi bilo ugodno za zdravje srca Foto: ChamilleWhite iz iStock
Se ti je že kdaj zgodilo, da ti je nekdo rekel, da se počuti depresivnega, ker je cel dan padal dež? In si mu ti odgovoril, da se počutiš enako? Ali pa je bil morda razlog slaba ocena na izpitu, za katerega si se pripravljal cel teden? Da si bil včeraj izjemno dobre volje in imaš občutek, da si bipolaren? Si slišal koga reči, da ima depresiven mesec, ker ga je pustila punca? Vsem je skupno, da v resnici ne trpijo zaradi velike depresivne motnje oziroma klinične depresije.
Kaj je v resnici klinična depresija?
Klinično depresijo definira pet simptomov: občutek žalosti, praznine, ničvrednosti, brezupnosti in krivde. Za postavitev uradne diagnoze mora posameznik poročati o prisotnosti in trajanju vseh petih v obdobju najmanj dveh tednov. Ponavadi depresivne epizode trajajo dlje, lahko tudi več mesecev ali celo leto. Spremljajo jih tudi ostali znaki: izguba energije in apetita, slaba pozornost, razdraženost in pojenjanje zanimanja za prostočasne dejavnosti in ohranjanje socialnih stikov.
Ljudje, ki se borijo s klinično depresijo, včasih težko opravljajo vsakodnevna opravila, ki vključujejo hranjenje, skrb za osebno higieno in opravljanje službe. Pogosto jim veliko težavo predstavlja tudi vzdrževanje stikov s prijatelji in družino. Gre za bolezen, ki globoko zareže v vsakdanjik bolnika in močno zaznamuje njegovo interakcijo z bližnjo okolico.
Zakaj je napačna raba termina »depresija« problematična?
Nekateri trdijo, da bi se morali »sprostiti« in besedo depresiven uporabljati kot pridevnik enakovreden besedi žalosten. Z njim naj bi bilo primerno opisati naša dnevna nelagodja. Beseda se je namreč zelo razširila v splošni rabi in njena raba nam je nekoliko ušla iz rok. Zdi se lažje popustiti in sprejeti, da se »vsakdo počuti malo depresivnega kakšen dan«. Toda ob tem pozabimo, kako beseda vpliva na ljudi, ki jo nosijo zapisano v svojih zdravstvenih kartotekah.
Novinarka Jane Roper je zapisala: »Ko si resnično žalosten, se morda ne počutiš, da bi vstal iz postelje. Ko si klinično depresiven, preprosto ne moreš. Obstaja ogromna razlika med tem, da si žalosten, razočaran, osamljen, frustriran in tem, da si obtičal v začaranem krogu ter trpiš zaradi duševne bolezni, s katero se jaz in milijoni drugih soočamo /…/ Težava pri ljudeh, ki brezskrbno uporabljajo izraz »depresiven« kot splošni izraz za nezadovoljstvo, je v tem, da tako spodbujajo napačno razumevanje in povečujejo stigmo o veliki depresivni motnji, ki jo mnogi še vedno dojemajo kot posledico šibkosti, lenobe ali značajskih pomanjkljivosti. Verjamejo, da bi moral trpeči posameznik depresijo premagati s trdim delom, iskanjem samega sebe ali dobro staro vztrajnostjo; morda s spremembo okolja, fizično aktivnostjo ali molitvijo. Včasih pa modrujejo, da čas zaceli vse rane.«
Ob tem je vredno poudariti še množično samodiagnosticiranje in prepričanje mnogih ljudi, da so depresivni, ko občutijo žalost, ali anksiozni, ko občutijo živčnost. Vprašamo se lahko, ali smo kot družba tako nezmožni samokritike in empatije, pogleda navzven namesto navznoter, da bi znali ločiti minljiva čustva od kroničnih bolezni.
Da bi se ugriznili v jezik, ko se želimo pritožiti, da je naše življenje težko in pomislili, kako se naša izkušnja razlikuje od izkušenj drugih ljudi.
Dr. Larry Waldmann je zapisal: »Ta nezmožnost razumevanja prave resnosti besede depresija ima pomembne posledice na več nivojih. Osebe s klinično depresijo ne dobijo potrebne podpore s strani družine ali družbe, saj ljudje mislijo, da vsi kdaj pa kdaj pač »pademo v črno luknjo«.
Delodajalci so bolj razumevajoči, če se zaposlenemu zvije gleženj, vendar bodo relativno malo razumevanja namenili zaposlenemu, ki prosi za bolniško odsotnost zaradi depresije. Do nedavnega so zavarovalnice bolje krile stroške telesnih poškodb kot duševnih. Nenazadnje pa ignorantska raba termina prizadene tudi osebo samo, ki ne bo v celoti razumela svojega stanja, čutila sram in zavračala pomoč«.
Tako se bo lahko oseba, ki ima eno izmed depresivnih motenj (saj obstaja več vrst), počutila, da so njena občutja pretirana, da ni primerno prositi za pomoč ali upravičiti svojo neaktivnost s preprostim stavkom: »jaz imam depresijo«, saj mu bo nekdo odgovoril: »Oh, jaz tudi« ali pa »Kdo pa ni depresiven?«. Ko bo slišala ob naslednji situaciji ljudi reči, da je to nekaj popolnoma normalnega in naj začne trenirati jogo ali ustvarjati likovni dnevnik, se bo počutila kot otrok, ki ga nekdo pri desetih uči šteti. Zato pomislimo, kakšno moč nosijo naše besede in jih temu primerno uporabljajmo.
Nepredelano rdeče meso in polnozrnate žitarice je mogoče vključiti ali izključiti iz zdrave prehrane, kaže študija, izvedena v 80 državah na vseh naseljenih celinah.
Diete, ki poudarjajo sadje, zelenjavo, mlečne izdelke (predvsem polnomastne), oreščke, stročnice in ribe, so bile povezane z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni (KVB) in prezgodnjo smrt v vseh regijah sveta. Dodatek nepredelanega rdečega mesa ali celih zrn ni imel velikega vpliva na rezultate.
Oreščkov, rib in mlečnih izdelkov se ne smemo izogibati
»Živila z nizko vsebnostjo maščob so zavzela osrednjo pozornost javnosti, živilske industrije in oblikovalcev politik, z oznakami hranilne vrednosti, osredotočenimi na zmanjšanje maščob in nasičenih maščob,« je povedal avtor študije dr. Andrew Mente z Inštituta za raziskave zdravja prebivalstva z Univerze McMaster v Hamilton v Kanadi.
»Naše ugotovitve kažejo, da bi morala biti prednostna naloga povečanje varovalnih živil, kot so oreščki (pogosto se jim izogibamo, ker so preveč energijsko gosti), ribe in mlečni izdelki, namesto omejevanja mlečnih izdelkov (zlasti polnomastnih) na zelo majhne količine. Naši rezultati kažejo, da do dve porciji mlečnih izdelkov, predvsem polnomastnih na dan, se lahko vključita v zdravo prehrano. To je v skladu s sodobno znanostjo o prehrani, ki kaže, da lahko mlečni izdelki, zlasti polnomastni, ščitijo pred visokim krvnim tlakom in presnovnim sindromom.«
Študija je preučila vpliv določene zdrave diete Foto: Chinnapong iz iStock
Študija je proučevala razmerja med rezultatom nove prehrane in zdravstvenimi rezultati v svetovni populaciji. Rezultat zdrave prehrane je bil ustvarjen na podlagi šestih živil, od katerih je vsako povezano z dolgoživostjo.
Dieta PURE je vključevala:
dva do tri porcije sadja na dan,
dva do tri porcije zelenjave na dan,
tri do štiri porcije stročnic na teden,
sedem porcij oreščkov na teden,
dva do tri porcije rib na teden in
14 porcij mlečnih izdelkov (predvsem polnomastnih, vendar ne vključno z maslom ali stepeno smetano) na teden.
Ocena 1 (zdravo) je bila dodeljena za vnos nad mediano v skupini in ocena 0 (nezdravo) za vnos na ali pod mediano, za skupno 0 do 6. Dr. Mente je pojasnil: »Udeleženci v zgornjih 50 odstotkih prebivalstva za vsako od šestih sestavin hrane je doseglo najvišjo oceno prehrane šest.«
Oreščkov, rib in mlečnih izdelkov se ne smemo izogibati. Foto: monticelllo iz iStock
S PURE dieto do povezav z umrljivostjo in boleznimi zaradi nezdrave prehrane
Študija in dieta PURE so testirali povezanost rezultata slednje z umrljivostjo in boleznimi F Foto: jacoblund iz iStock
V študiji PURE, ki je vključevala 147.642 ljudi iz splošne populacije v 21 državah, so testirali povezanost rezultata z umrljivostjo, miokardnim infarktom, možgansko kapjo in celotno KVB (vključno s smrtnimi KVB in neusodnimi miokardnimi infarkti, možgansko kapjo in srčnim popuščanjem).
Analize so bile prilagojene za dejavnike, ki bi lahko vplivali na razmerja, kot so starost, spol, razmerje med pasom in boki, stopnja izobrazbe, dohodek, mestna ali podeželska lokacija, telesna dejavnost, status kajenja, sladkorna bolezen, uporaba statinov ali zdravil za visok krvni tlak in skupni vnos energije.
Skoraj desetletna študija je zabeležila rezultate
Povprečna ocena diete je bila 2,95. Med medianinim spremljanjem, ki je trajalo 9,3 leta, je bilo 15.707 smrti in 40.764 srčno-žilnih dogodkov. V primerjavi z najmanj zdravo prehrano (ocena 1 ali manj) je bila najbolj zdrava prehrana (ocena 5 ali več) povezana s 30 odstotki manjšim tveganjem smrti, 18 odstotki manjšo verjetnostjo srčno-žilnih bolezni, 14 odstotki manjšim tveganjem za miokardni infarkt in 19 odstotki manjše tveganje za možgansko kap. Povezave med rezultatom zdrave prehrane in rezultati so bile potrjene v petih neodvisnih študijah, ki so vključevale skupno 96.955 bolnikov s KVB v 70 državah.
Daleč najbolj raznolika študija o prehrani in zdravstvenih rezultatih
Dr. Mente je dejal: »To je bila daleč najbolj raznolika študija o prehrani in zdravstvenih rezultatih na svetu in edina z zadostno zastopanostjo držav z visokim, srednjim in nizkim dohodkom. Povezava med prehrano PURE in zdravstvenimi rezultati je bilo ugotovljeno pri na splošno zdravih ljudeh, bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, bolnikih s sladkorno boleznijo in v različnih gospodarstvih.«
»Povezave so bile najmočnejše na območjih z najslabšo prehrano, vključno z Južno Azijo, Kitajsko in Afriko, kjer je bil vnos kalorij nizek in so prevladovali rafinirani ogljikovi hidrati. To nakazuje, da je lahko velik delež smrti in srčno-žilnih bolezni pri odraslih po vsem svetu posledica na podhranjenost, to je na nizek vnos energijskih in varovalnih živil, namesto na prekomerno prehranjenost. To izziva sedanja prepričanja,« je dejal profesor Salim Yusuf, višji avtor in glavni raziskovalec PURE.
Edina študija o prehrani, ki je zavzela dovolj velik delež sveta in družbenih razredov Foto: Zoltan Tarlacz iz iStock
Dr. Dariush Mozaffarian s Friedmanove šole za prehransko znanost in politiko Univerze Tufts v Bostonu v ZDA je izjavil: »Novi rezultati v PURE v kombinaciji s predhodnimi poročili zahtevajo ponovno oceno neizprosnih smernic za izogibajte se polnomastnim mlečnim izdelkom. Raziskave, kot je ta, ki so jo izvedli Mente in njegovi sodelavci, nas opominjajo na nenehen in uničujoč porast s prehrano povezanih kroničnih bolezni po vsem svetu ter na moč varovalnih živil, ki pomagajo pri reševanju teh bremen. Čas je za nacionalno prehranske smernice, inovacije v zasebnem sektorju, vladna davčna politika in kmetijske spodbude, politike nabave hrane, označevanje in druge regulativne prednostne naloge ter intervencije zdravstvenega varstva, ki temeljijo na živilih, da bi dohiteli znanost. Na milijoni življenj je odvisno od tega.«
Avgust 2023 v kino prinaša kar nekaj zanimivih in raznolikih filmov. Še preden pa se lotimo hitrega pregleda julijskih naslovov, ki bodo v avgustu še aktualni, pa napoved festivala kratkega filma FeKK 2023, ki bo potekal v drugi polovici avgusta – nikakor ga ne zamuditi!
Julij je prinesel nekaj izjemnih filmskih naslovov, ki bodo tudi v avgustu navduševali in privabljali gledalce. V prvi vrsti sta to seveda glavni zvezdi filmske manije Barbenheimer. Komedija o spoznavanju samega sebe v svetu Barbie in biografska drama Christopherja Nolana z naslovom Oppenheimer.
Po norem julijskem filmskem festivalskem obdobju, ki nam je prinesel tudi Grossmanov festival, se avgust le nekoliko pomiri. Od 14. do 19. avgusta si bomo lahko ogledovali kratke filme na FeKK 2023.
FEKK 2023 bo potekal od 14. do 19. avgusta
Megalodon 2: Predator iz globin – 2. avgust
Jason Statham in njegova ekipa se vračajo, da bi nadalje raziskali Marianski jarek, kjer se bodo soočili z novimi grozljivimi bitji. Ko zlonamerno rudarsko podjetje ogrozi njihovo misijo in jih prisili v bitko za preživetje, se njihovo potovanje spremeni v kaos. Z ogromnimi morskimi psi megalodoni na eni strani in neusmiljenimi ugrabitelji na drugi, morajo naši junaki v tekmi s časom, prelisičiti te neusmiljene plenilce.
MEG 2: THE TRENCH - OFFICIAL TRAILER
Asteroid City – 10. avgust
Režiser Wes Anderson prinaša novo zgodbo v svojem žanru. Zgodba filma Asteroid City, ki v slovenske kinematografe prihaja 10. avgusta 2023, se dogaja v izmišljenem ameriškem puščavskem mestu okrog leta 1955. Konvencijo mladih zvezdogledov in vesoljskih kadetov, ki jo organizirajo z namenom, da združijo študente in starše iz cele države za štipendije in akademska tekmovanja, spektakularno prekinejo dogodki, ki spremenijo svet.
V filmu zaigrajo priznana igralska imena – Jason Schwartzman, Scarlett Johansson, Tom Hanks, Jeffrey Wright, Tilda Swinton, Bryan Cranston, Edward Norton, Adrien Brody, Liev Schreiber, Hope Davis, Stephen Park, Rupert Friend, Maya Hawke, Steve Carell, Matt Dillon, Hong Chau, Willem Dafoe, Margot Robbie, Tony Revolori, Jake Ryan, Jeff Goldblum in drugi.
Asteroid City - Official Trailer - In Select Theaters June 16, Everywhere June 23
Drakula: Prebujeno zlo – 10. avgust
Legendarna knjiga Brama Stokerja dobiva novo priredbo, tokrat izpod taktirke Andréa Øvredala (Strašljive zgodbe, Obdukcija neznanke). Zgodba govori o trgovski ladji, po imenu Demeter, ki pluje v London in prevaža zasebni tovor – petdeset neoznačenih lesenih zabojev. Na potovanju se ladijski posadki, ki poskuša preživeti že tako naporno čezoceansko potovanje, dogajajo izredno nenavadne stvari, ki jih vsako noč na krovu spremlja neusmiljena zlobna prisotnost.
The Last Voyage of the Demeter [Drakula: Prebujeno zlo] | trailer | v kinu od 24. avgusta
Gran Turismo – 10. avgust
Čeprav se sliši čudno, gre za film posnet po resnični zgodbi. Končna izpolnitev sanj mladega Janna Mardenborougha, igralca Gran Turisma, ki je uporabil svoje igralne sposobnosti, da zmagal na nizu Nissanovih tekmovanj ter postal pravi profesionalni dirkač. Režiser Neil Bloomkamp, ki nam je v preteklosti postregel z mojstrovino Okrožje 9 in filmi Elizij ter Chappie, predstavlja dirkaško pustolovščino polno adrenalina.
GRAN TURISMO - od 24. avgusta samo v kinu
Ninja želve: Mutantska ujma – 10. avgust
Po več letih zavetja pred človeškim svetom so se bratje želve odločili, da z junaškimi dejanji osvojijo srca Newyorčanov ter da so sprejeti kot povsem normalni najstniki. Njihova nova prijateljica April O'Neil jim pomaga prevzeti skrivnostno zločinsko združbo, vendar jim gre kmalu čez glavo, ko se nanje spusti vojska mutantov. Animirano avanturo je režiral Jeff Rowe, so-režiser je Kyler Spears, scenarij pa je napisal Brendan O'Brien.
Gre za novo izvedbo z originalnimi liki v svetu TMNT, ki bo v slovenskih kinematografih na voljo v izvirni in sinhronizirani različici. Svoje glasove so glavnim junakom posodili Micah Abbey, Shamon Brown Jr., Hannibal Buress, Rose Byrne, Nicolas Cantu, John Cena, Jackie Chan, Ice Cube, Natasia Demetriou, Ayo Edebiri, Giancarlo Esposito, Post Malone, Brady Noon, Seth Rogen, Paul Rudd, Maya Rudolph in drugi.
V sinhronizirani različici pa so svoje glasove posodili igralci Andrej Kušar, Lan Zupančič, Rok Mlinar, Sebastjan Kušar, Manca Kepic, Boris Car, Jernej Kuntner, Matevž Müller, Sandra Debelak, Andrei Lenart Černilogar, Žiga Bunič, Alenka Tetičkovič in drugi.
Blue Beetle je akcijska, sodobna zgodba DC vesolja. Ta epska pustolovščina spremlja Jaimeja Reyesa, običajnega mladeniča, ki je ravnokar končal fakulteto. Ko išče svoje poslanstvo na tem svetu, v last nepričakovano dobi starodavno relikvijo nezemeljske biotehnologije – skarabeja, kar za vedno spremeni njegovo usodo. S pomočjo svoje družine in izjemne tehnološko napredne superobleke… odkrije, da lahko reši svet.
Ni še povsem znano ali film spada pod DCU ali novi DCEU, možno pa je, da povezuje oba. Verjetno se zna zgoditi, da bo o tem odločal finančni uspeh filma.
Blue Beetle – Official Trailer
S ketne – 17. avgust
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Kaj pa če je človek popoln idiot? V tem primeru je morda čas za sladko maščevanje, po pasje. V kinematografe prihaja komedija z naslovom S ketne, ki spremlja zgodbo zapuščenega psa, ki se pridruži potepuškim psom, da bi se maščeval svojemu nekdanjemu lastniku.
Komedijo je režiral Josh Greenbaum, scenarij pa napisal Dan Perrault. Je smešna in zabavna, NI ZA MLADOLETNE in je komedija o zapletih v ljubezni in pomenu odličnih prijateljstev. V filmu zaigrajo in posodijo svoje glasove Will Ferrell, Jamie Foxx, Will Forte, Isla Fisher, Randall Park, Josh Gad, Harvey Guillén, Brett Gelman, Rob Riggle, Jamie Demetriou in Sofia Vergara.
Strays / S ketne / 17. avgust
The First Slam Dunk – 25. avgust
Slovenska kinoveriga Cineplexx bo 25. avgusta z Anime Night postregla tudi z anime filmom. The First Slam Dunk je eden najbolj uspešnih in eden najbolj dobičkonosnih anime filmov vseh časov. Film sledi Ryotu Miyagiu, 17-letnem fantu, ki se po tem, ko je kot otrok izgubil starejšega brata Sota, trudi uresničiti njegove sanje, da bi postal košarkarska zvezda.
THE FIRST SLAM DUNK | Official English Teaser
Pravičnik 3: Zadnje poglavje – 31. avgust
Denzel Washington se še zadnjič vrača kot Robert McCall. Odkar se je odpovedal življenju vladnega morilca, težko shaja z grozotami, ki jih je zagrešil v preteklosti. Nenavadno uteho najde samo v iskanju pravice v imenu šibkejših. Nepričakovano se počuti kot doma v južni Italiji, kjer spozna, da so njegovi novi prijatelji pod nadzorom krajevnih zločincev. Ko se McCall znajde v smrtonosnem zapletu, dobro ve, kaj mora: postal bo njihov zaščitnik in se spopadel z mafijo.
THE EQUALIZER 3 - Official Red Band Trailer (HD)
Preprosto super – 31. avgust
Družinska animirana pustolovščina, ki poda sporočilo, da ni treba biti superjunak, da bi bil super. Superlev je znova rešil mesto, a meščani ne vedo, kdo se skriva za preobleko. Le enajstletna Hedvika ve, da je superlev njen očka in da bo morala nekega dne prevzeti njegovo delo. A superjunakinja postane precej prej, kot je bilo sprva pričakovano; očkova superjunaška obleka se je namreč med pranjem skrčila in zdaj je prav njej. Hedvika ni ne atletinja ne akrobatka, najraje igra računalniške igrice – bo torej lahko postala superjunakinja? Na srečo pa lahko superjunaška obleka poveča ravno njene najboljše sposobnosti …
Preprosto super | v kinu od 31.8.2023
Še deset dni brez mame – 31. avgust
Na velika platna prihaja komedija z že znano francosko družino, ki jih spremlja kaos, ko je mama odsotna. V nadaljevanju njihovih dogodivščin v komediji Še 10 dni brez mame bo družina odšla na družinske počitnice, a spet brez mame!
Pred tremi leti smo spoznali francosko družino Mercier – ko je mati Isabelle šla za deset dni na dopust, oče Antoine pa prevzel skrb za štiri mladoletne otroke in gospodinjstvo, kar se je seveda sprevrglo v čisti kaos. Zdaj se njihove prigode nadaljujejo, ko se družina odpravlja na počitnice na smučanje. Za očeta so prihajajoče počitnice pravi božji dar, saj si bo končno lahko odpočil in užival v luksuznem resortu. A ko se družina odpravlja na pot, mati Isabelle pokličejo nazaj v službo in oče je znova prepuščen samemu sebi in štirim nagajivim otrokom, ki na strminah postanejo divji. Družinske počitnice se spremenijo v popoln kaos…
Si se kdaj počutil krivega, ker si si privoščili nekaj časa zase, ko nisi počel ničesar? Okolica te je verjetno prepričala, da je vsaka minuta brezdelja izguba dragocenega časa. A to ne velja vedno – dolgčas je lahko dejansko zelo koristen in čas, ko ne počneš čisto nič, zelo produktiven.
Kaj sploh je dolgčas?
V nasprotju s splošnim prepričanjem dolgčas ne označuje stanja, ko ne moreš početi ničesar. Gre za situacijo, ko ti nobena od možnih izbir, ni všeč. Dolgčas zaznamujejo pomanjkanje koncentracije, vznemirjenost in tudi letargičnost.
V današnjem svetu je možnosti za izogibanje dolgčasa nešteto. Med čakanjem v vrsti ali celo na semaforju številni že posežejo po družabnih omrežjih, spletnih novicah ali igrah, ki jih ponuja pametni telefon. Ali s tem kaj izgubijo? Verjetno da. Ko se dolgočasiš, tvoje misli tavajo in pozornost ni usmerjena na nič določenega.
Raziskovalci so dokazali, da je stanje ugodno za kreativnost. V raziskavi so udeležencem dali zares dolgočasno nalogo: branje telefonskega imenika. Potem so jim rekli, naj se domislijo čim več idej, kaj lahko naredijo s plastičnim kozarčkom. Udeleženci iz bolj zdolgočasene skupine (tista, ki je brala telefonski imenik) so se domislili več idej.
Dolgčas je vzvod sprememb
Čeprav se sliši precej paradoksalno, te ravno dolgčas lahko spodbudi k spremembam in akciji. Ko se dolgočasiš, se namreč zaveš, da ti nekaj glede trenutnega stanja ne ustreza. Bolj postaneš pozoren na trenutno situacijo, ki si jo nato pripravljen tudi spremeniti na bolje. Dolgčas je tako lahko tudi motivacija, da zamenjaš cilje in projekte.
Zdolgočasen si bolj altruističen
Raziskave so pokazale, da dolgčas tudi poveča altruizem pri ljudeh. Bolj zdolgočaseni udeleženci v raziskavi so z večjo verjetnostjo donirali kri ali pa denar v dobrodelne namene. Verjetno gre za to, da se v stanju dolgočasja počutiš povsem brezciljno. Začneš se spraševati, kaj pravzaprav počneš z lastnim življenjem. To pa usmeri tok misli na ljudi okoli sebe in načine, na katere jim lahko pomagaš. To tvojemu življenju v trenutku da nov pomen.
Dolgčas ti med drugim pomaga, da razmišljašo lastnem življenju in prihodnosti, kar imenujemo avtobiografsko načrtovanje. V tem smislu je dolgčas nujen za postavljanje ciljev. Če so tvoji možgani konstantno preobremenjeni z drugimi dražljaji, boš težje uvidel večjo sliko, si postavil dolgoročne cilje in razmislil o tem, kako cilje doseči.
Torej, naslednjič, ko te napade dolgčas, dobro premisli, če bi ga res ubil s pregledovanjem novic na telefonu. Vzemi si trenutek, da preprosto ostaneš v trenutku in opazuješ svoje misli. Morda boš presenečen nad tem, kaj vse se skriva v tvojih mislih in kako koristen je lahko ta navidezno izgubljeni čas za dobro počutje in ustvarjalnost. Dolgčas ni izguba časa – je čas, ki ga lahko izkoristiš za odkrivanje novih poti v svojem življenju in ustvarjanju sprememb.
Poletje je že v polnem razmahu, toda misli ljubiteljev iger so že usmerjene na konec avgusta, ko se bo zgodil igričarski dogodek Gamescom 2023. Da bo čakanje lažje, je z vsakoletnim festivalom iger Game Fest 2023 poskrbela trgovina Huawei AppGallery-
Festival Game Fest 2023 do konca avgusta nudi ekskluzivne popuste in možnost sodelovanja s popularnimi razvijalci mobilnih iger, s čimer je sodelujočim na voljo pravi maraton atraktivnih ponudb. Najboljše pa je, da sodelovanje ni vezano na pametne telefone Huawei, kot je na primer pred kratkim predstavljeni vrhunski Huawei P60 Pro,. Trgovino AppGallery namreč lahko namestite praktično na vsak pametni telefon z operacijskim sistemom Android ali iOS. V tem grmu tiči razlog, zakaj je najboljša platforma za distribucijo in praktično ustvarjena za ljubitelje mobilnih iger.
Odkrijte in prenesite najbolj priljubljene igre
Kot vodilna platforma za distribucijo mobilnih aplikacij želi trgovina AppGallery zadovoljiti vaše potrebe po mobilnih igrah ter vam z edinstvenimi in pametnimi izkušnjami ponuditi najbolj iskane. Razdelek z igrami je prilagojen množici različnih naslovov in iskanju med njimi. Iščete lahko med priporočenimi novimi igrami, najboljšimi igrami v tekočem mesecu ter med novimi in klasičnimi igrami raznovrstnih žanrov, kot so igre igranja vlog, športne, strateške in igre streljanj, da najdete sebi najbolj primerno. Poleg tega boste v trgovini AppGallery našli trenutno najbolj priljubljene igre, kot so PUBG Mobile, Garena Free Fire ali Mobile Legends: Bang Bang.
Festival Game Fest 2023 to samo še nadgrajuje, tako da vsem ponuja kupone s popusti za igre, kot so Summoners War, World of Tanks Blitz, Dawnland in Lords Mobile po načelu, »kdor prej pride, prej melje.« Popusti so lahko tudi 100-odstotni oziroma so vrednostno omejeni na 5 evrov ob porabljenih 20 evrih.
Igrajte in se potegujte za vredne nagrade
Igralci ničesar nimajo raje, kot da v igri dosežejo zastavljeni cilj in posledično izboljšajo svoj položaj, pridobijo nova orožja ali pa so kako drugače nagrajeni. Da bi poustvarili to zadovoljujočo univerzalno izkušnjo, trgovina AppGallery uvaja sistem točkovanja. Točke zbirate že s prijavo, prenosi iger, z nakupi v aplikacijah in med uživanjem v najljubši igri. Ko jih zberete dovolj, jih lahko zamenjate za popuste ali za stvari, ki vam bodo pomagale izboljšati položaj v igri ter obenem sodelujete na lestvicah, pri izzivih in nagradnih igrah.
Igralna izkušnja, osredotočena na skupnost
Igričarji veste, da ni lepšega, kot biti del širše skupnosti, s katero delite strast do mobilnih iger. Igričarska skupnost, ki se je oblikovala okoli trgovine AppGallery, odpira vrata vsem uporabnikom in pozdravlja vse igralce, ne glede na to, kaj in kje igrajo. V središču vsega je kanal na priljubljeni komunikacijski storitvi Discord podjetja AppGallery, ki ga sestavljajo enako misleči igralci in uporabniki, ki ponujajo nasvete, namige in informacije o najnovejših izdajah iger. Če se želite povezati z rastočo skupnostjo AppGallery, se še danes pridružite skupnosti AppGallery Discord in sodelujte v vseh najnovejših posodobitvah in razpravah!
Zagotovljeno varnejše igranje
Ker svet iger postaja vse bolj napreden in odprt, sta varnost in zaščita še vedno na prvem mestu. Trgovina AppGallery je zaradi tega vzpostavila strog postopek za pregledovanje, spremljanje, certificiranje in preverjanje aplikacij, ki gostujejo na njej. Ta štirislojni sistem odstranjuje nezaupanja vredne aplikacije in zagotavlja varnost za vse uporabnike. Obenem vam je na voljo tudi možnost starševskega nadzora, ki pomaga zagotoviti, da so otroci med učenjem bodisi igranjem iger in uporabi aplikacij varni. Tudi pregledna politika zasebnosti vam omogoča nadzor nad podatki in zagotavlja, da so starši povsod zadovoljni, hkrati pa mladim igralcem omogoča, da se igrajo po svojih najboljših močeh.
Ste pripravljeni, da svojo izkušnjo mobilnega igranja spremenite in nadgradite? Še nikoli ni bilo boljšega časa, da se pridružite AppGallery, saj festival Game Fest traja do konca avgusta! Za več informacij o najnovejših promocijah in dogodkih obiščite spletno stran AppGallery Game Fest 2023.
Vsaka ptica je živi dinozaver. Ptice so edina skupina dinozavrov, ki je preživela množično izumrtje, ki ga je povzročil asteroid pred 66 milijoni let. Toda vsem pticam, ki so takrat živele, ni uspelo.
Zakaj so predniki sodobnih ptic preživeli, medtem ko je toliko njihovih sorodnikov umrlo, je bila uganka, ki so jo paleontologi poskušali razrešiti že desetletja. Dve novi študiji kažeta na enega od možnih dejavnikov: razlike med tem, kako si sodobne ptice in njihovi starodavni bratranci talijo perje.
Kako nam odgovor prikaže perje?
Perje je ena ključnih lastnosti, ki je skupna vsem pticam. Izdelane so iz beljakovine, imenovane keratin, enakega materiala kot naši nohti in lasje, in ptice se zanašajo na njih, da letijo, plavajo, se prikrivajo, privabljajo partnerje, se grejejo in ščitijo pred sončnimi žarki. Toda perje je zapletena struktura, ki je ni mogoče popraviti, zato ptice, da bi jih ohranile v dobri formi, odvržejo perje in zrastejo nadomestke v procesu, imenovanem levitev. Ptičji mladiči se levijo, da bi zrasli v odrasle ptiče; odrasle ptice se še naprej levijo približno enkrat na leto.
»Levitev je nekaj, o čemer mislim, da veliko ljudi ne razmišlja, vendar je v bistvu tako pomemben proces za ptice, saj je perje vključeno v toliko različnih funkcij,« pravi Jingmai O'Connor, pridruženi kustos za fosilne plazilce v muzeju Field v Chicagu. »Želimo vedeti, kako se je ta proces razvil? Kako se je razlikoval med skupinami ptic? In kako je to oblikovalo evolucijo ptic, oblikovalo preživetje vseh teh različnih kladov?«
Danes so ptičji mladiči zelo raznoliki glede na to, kako razviti so ob rojstvu in koliko pomoči staršev potrebujejo. Altricialne ptice se izvalijo gole in nemočne; njihovo pomanjkanje perja pomeni, da lahko njihovi starši učinkoviteje prenašajo telesno toploto neposredno na kožo mladičev. Predkocialne vrste pa se rodijo s perjem in so dokaj samozadostne.
Vsi ptiči gredo skozi levitev, ki ni enostaven postopek
Vsi ptičji mladiči gredo skozi zaporedno levitev – obdobja, ko izgubijo perje, ki ga imajo, in jim zraste novo perje, preden sčasoma dosežejo perje odrasle osebe. Levitev vzame veliko energije in ptica, ki izgubi veliko perja naenkrat, težko ohranja toploto. Posledica tega je, da se predkocialni mladiči običajno levijo počasi, tako da ohranjajo enakomerno zalogo perja, medtem ko so mladiči, ki se lahko zanašajo na starše za hrano in toploto, podvrženi hkratni levitvi, pri čemer izgubijo vse perje približno ob istem času.
Perje v tej študiji je prvi dokončni fosilni dokaz levitve mladičev in razkrivajo ptičjega mladiča, katerega življenjska zgodovina se ne ujema z nobeno danes živo ptico. »Ta primerek kaže popolnoma bizarno kombinacijo predkocialnih in altričnih značilnosti,« pravi O'Connor, ki je bil prvi avtor prispevka skupaj z višjim avtorjem Shundongom Bijem z Univerze Indiana v Pensilvaniji.
»Vsa telesna perja so v bistvu na povsem enaki stopnji razvoja, kar pomeni, da so vsa perja začela rasti istočasno ali skoraj istočasno.« Vendar pa je bila ta ptica skoraj zagotovo del zdaj izumrle skupine, imenovane enantiorniti, za katero je O'Connorjevo prejšnje delo pokazalo, da je bila zelo zgodnja.
O'Connor domneva, da so bili pritiski zaradi tega, ker je bil ptičji mladič, ki se je moral ogrevati, medtem ko je bil podvržen hitri levitvi, morda dejavnik dokončne pogube enantiornitov. »Enantiorniti so bili najbolj raznolika skupina ptic v kredi, vendar so izumrli skupaj z vsemi drugimi neptičjimi dinozavri,« pravi O'Connor. »Ko bi asteroid zadel, bi globalne temperature strmo padle in viri bi postali redki, zato ne samo, da bi imele te ptice še večje potrebe po energiji, da bi se ogrele, ampak tudi niso imele virov, da bi jih zadovoljile.«
Levitev pticam vzame veliko energije. Foto: Nataba iz iStock
Se sodobne ptice razlikujejo od ptic preteklosti?
Medtem dodatna študija, ki sta jo objavila O'Connor in podoktorski raziskovalec Yosef Kiat iz muzeja Field, preučuje vzorce pri sodobnih pticah, da bi bolje razumeli, kako se je proces najprej razvil.
Pri sodobnih odraslih pticah se levitev običajno zgodi enkrat letno v zaporednem procesu, v katerem v nekaj tednih zamenjajo le nekaj svojih peres naenkrat. Na ta način lahko še vedno letijo ves čas levitve. Hkratna levitev pri odraslih pticah, pri katerih vsa letalna peresa izpadejo hkrati in ponovno zrastejo v nekaj tednih, so redkejša in se običajno pojavijo pri vodnih pticah, kot so race, ki jim ni nujno treba leteti, da bi našle hrano in se izogibale plenilcem.
Zelo redko je najti dokaze o levitvi pri fosilnih pticah in drugih pernatih dinozavrih, zato sta O'Connor in Kiat želela vedeti, zakaj. »Imeli smo to hipotezo, da bodo ptice s sočasno levitvijo, ki se zgodi v krajšem časovnem obdobju, manj zastopane v fosilnem zapisu,« pravi O'Connor – manj časa, porabljenega za levitev, pomeni manj možnosti, da poginete med levitvijo in postanete fosil, ki kaže znake levitve. Da bi preverili svojo hipotezo, so se raziskovalci poglobili v zbirko sodobnih ptic muzeja Field.
Testirali so več kot 600 ptičev, da bi prišli do odgovorov
»Testirali smo več kot 600 kož sodobnih ptic, shranjenih v ornitološki zbirki muzeja Field, da bi poiskali dokaze o aktivni levitvi,« pravi Kiat, prvi avtor študije. »Med pticami, ki se zaporedoma levijo, smo našli na desetine osebkov v aktivni levitvi, med sočasnimi levitvami pa skoraj nobenega.«
Čeprav so to sodobne ptice, ne fosili, so koristen približek. »V paleontologiji moramo biti ustvarjalni, saj nimamo popolnih podatkovnih nizov. Tukaj smo uporabili statistično analizo naključnega vzorca, da bi ugotovili, kaj nam odsotnost nečesa dejansko sporoča,« pravi O'Connor. V tem primeru odsotnost levitvenih se fosilnih ptic kljub temu, da je aktivna levitev tako razširjena v vzorcu sodobnih primerkov ptic, nakazuje, da se fosilne ptice preprosto niso levile tako pogosto kot večina sodobnih ptic. Morda so bile podvržene sočasni levitvi ali pa se niso levile vsako leto, kot to počne večina ptic danes.
Tako primerek kot študija levitve pri sodobnih pticah kažeta na skupno temo: prazgodovinske ptice in pernati dinozavri, zlasti tisti iz skupin, ki niso preživele množičnega izumrtja, so se levili drugače od današnjih ptic.
»Vse razlike, ki jih lahko najdete med kronskimi in stebelnimi pticami, v bistvu postanejo hipoteze o tem, zakaj je ena skupina preživela, ostale pa ne,« je dejal O'Connor. »Mislim, da ni nobenega posebnega razloga, zakaj so pavi, skupina, ki vključuje sodobne ptice, preživeli. Mislim, da gre za kombinacijo značilnosti. Vendar menim, da postaja jasno, da je bila levitev morda pomemben dejavnik, kateri dinozavri so lahko preživeli.«
Po 35 letih in skoraj 14 tisoč ponovitvah je oder slovitega newyorškega Broadwaya še zadnjič zasedel muzikal Fantom iz opere, ki je bila najdlje predvajana predstava v njegovi zgodovini in simbol slovite newyorške gledališke četrti.
Naslov najdlje predvajanega muzikala na Broadwayu zdaj pripada muzikalu Chicago, ki je premiero doživel leta 1996, pred muzikalom Levji kralj, ki so ga na program uvrstili leto pozneje.
Tako New York, kot tudi London sta »meki« za ljubitelje plesno-glasbenih predstav, bolj znanih pod imenom muzikali. Raziskali smo kateri so najuspešnejši muzikali vseh časov! Preveri seznam in kmalu obišči spektakel katerega izmed njih.
Levji kralj (The Lion King)
Eden najbolj priljubljenih Disneyjevih animiranih celovečercev iz leta 1994 je leta 1997 doživel broadwayski krst v New Yorku, dve leti pozneje pa še londonsko premiero. Režiserki Julie Taymor je uspelo nepredstavljivo. Risane junake in kompleksno zgodbo iz širnih afriških savan je na inovativen način, ki prepleta igralce in ogromne votle lutke, magično prenesla na odrske deske. K uspehu so pripomogle tudi izjemne pesmi legendarnega britanskega pop pevca Eltona Johna in pisca besedil Tima Ricea.
THE LION KING MUSICAL | NEW Trailer! 2018 | Official Disney UK
Zlobna (Wicked)
Čarovnik iz Oza nekoliko drugače. Dogajanje je postavljeno v pravljično deželo Oz, le da vsem znano zgodbo spremljamo skozi oči dveh čarovnic, nerazumljene zelenokožne Elphabe in privlačne blondinke Glinde. Splet bizarnih okoliščin sprva dobri prijateljici pripelje do usodnega preobrata, ko Elphaba postane hudobna čarovnica z zahoda, ki pozneje ustrahuje Dorothy iz Kanzasa, Glinda pa postane dobra čarovnica s severa.
Res unikatna zgodba je samo še podkrepljena z neverjetnimi vizualnimi učinki na odru in brezkompromisno energijo pesmi Stephena Schwartza. Premiera je bila oktobra 2003 na Broadwayu in kljub prvotno mešanim kritikam je predstava postala ljubljenec občinstva. Po zgodbi so leta 2013 posneli tudi film Magični Oz z Milo Kunis, Jamesom Francom in Michelle Williams v glavnih vlogah; drugo leto pa naj bi na velika platna prišel tudi muzikal kjer bo vlogo Glinde prevzela Ariana Grande.
WICKED on Broadway Trailer (2021)
Fantom iz opere (The Phantom of the Opera)
Muzikal temelji na romanu Francoza Gastona Lerouxa iz leta 1911 o glasbenem geniju z iznakaženim obrazom, ki okoli leta 1870 živi v katakombah pariške opere in se zaljubi v mlado pevko. Svoj obraz skriva za masko.
Muzikal Andrewa Lloyda Webbra Fantom iz opere je občinstvo v New Yorku privabljal vse od premiere januarja 1988, še vedno pa ga lahko ujamete v Londonu.
The Phantom Of The Opera | 2021 West End Trailer
Chicago (Chicago)
Zgodba, postavljena v čas prohibicije v Chicago, raziskuje slavo, škandale in korupcijo. Gre za to, kako lahko zločin postane opevan, zločinec postane zvezda in kako lahko podkupljivost izvršnih oblasti v državi oziroma mestu spremeni življenja protagonistov. Leta 2002 je ameriški režiser in koreograf Rob Marshall posnel med kritiki in gledalci izjemno dobro sprejeto filmsko različico z Renee Zellweger (v vlogi Roxi), Catherine Zeta-Jones (za vlogo Velme je prejela oskarja), Richardom Gerom in Queen Latifah v glavnih vlogah.
CHICAGO on Broadway: All That Jazz
Mamma Mia! (Mamma Mia!)
Vsi jih poznamo, Abbine zimzelene hite: One of Us, Super Trouper, Mamma Mia, Money Money Money, The Winer Takes it All … A le kot posamezne pesmi. To, da se jih da izvrstno vplesti v zgodbo, ki se odvija na malem grškem otoku, pa so dokazali prav na britanskih tleh, ko je leta 1999 premiero v gledališču Prince Edward doživel muzikal, temelječ na Abbinih komadih. Preprosta zgodba o mladi ženski, ki želi na poroko povabiti svojega očeta, ki ga sicer ni nikoli spoznala, in na koncu pristane s kar tremi možnimi kandidati, je pritegnila že več kot 42-milijonsko občinstvo in zaslužila več kot dve milijardi dolarjev. Leta 2008 so posneli tudi filmsko različico z izvrstno Maryl Streep v vlogi Donne ter nadaljevanje zgodbe, ki se osredotoča na njeno preteklost, drugi film je prišel na platna leta 2018.
Muzikal Mamma Mia je zlasti po zaslugi producenta in bivšega smučarja Jureta Franka postal velika uspešnica tudi v Sloveniji.
Mamma Mia!
Mormonska knjiga (The Book of Mormon)
Izjemno uspešen religiozno-satiričen muzikal, za katerega so scenarij, besedilo pesmi in glasbo spisali Trey Parker, Matt Stone (najbolj znana kot ustvarjalca animirane komične serije South Park) in Robert Lopez (soustvarjalec pesmi za z dvema oskarjema nagrajeno Disneyjevo animirano mojstrovino Ledeno kraljestvo). Muzikal pripoveduje zgodbo dveh mladih mormonskih misionarjev, ki ju nadrejeni pošljejo v oddaljeno vasico na zahodu afriške Ugande, kjer brutalni vojskovodja ustrahuje tamkajšnje prebivalce. Naivna in optimistična misionarja skušata med ‘lokalci' širiti nauke iz Mormonske knjige, ene od treh mormonskih Svetih pisem. A naletita na gluha ušesa prebivalcev, ki jih bolj kot religija skrbijo vojna, lakota, revščina in aids. Newyorška premiera je bila leta 2011, dve leti pozneje pa je muzikal doživel premiero še v Londonu. Predstava je prejela devet ameriških gledaliških oskarjev, nagrad tony.
The Book of Mormon perform 'Hello' | Olivier Awards 2023 with Mastercard
Fantje iz Jerseya (Jersey Boys)
Muzikal je predstavljen v formatu dokumentarnega sloga, ki portretira nastanek, uspeh in končni razpad rock'n'roll skupine The Four Seasons iz šestdesetih let. Strukturiran je kot štirje “letni časi”, od katerih vsakega pripoveduje drug član skupine, ki poda svoj pogled na njeno zgodovino in glasbo.
Muzikal je bil premierno uprizorjen v La Jolla Playhouse leta 2004 in je bil predvajan na Broadwayu od leta 2005 do 2017. Jersey Boys so leta 2006 osvojili štiri nagrade tony, vključno z najboljšim muzikalom, in nagrado Laurence Olivier leta 2009 za najboljši novi muzikal.
Jersey Boys | New 2021 West End Trailer
Hamilton (Hamilton)
Politično zgodovino prepleta s hiphopom. Muzikal Hamilton postavlja v središče Alexandra Hamiltona, ameriškega državnika in enega od ustanovnih očetov ZDA, velja za enega najodmevnejših broadwayskih muzikalov vseh časov. Muzikal o prvem finančnem ministru ZDA, ki je deloval v vladi prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona, je na odrskih deskah premiero doživel leta 2015. Leta 2016 je dobil kar enajst nagrad tony, med njimi tudi tisto za najboljši muzikal. Muzikal Hamilton je v New Yorku prinesel v blagajno 633 milijonov dolarjev, od premiere avgusta 2015 na Broadwayu si ga je ogledalo 2,5 milijona gledalcev. Od leta 2017 je na ogled tudi občinstvu na londonskem West Endu. Leta 2020 so po njem posneli tudi film.
Hamilton | Official Trailer | Disney+
Mačke (Cats)
Je eden najbolj znanih muzikalov, ki je na odrih West Enda in Broadwaya redno na repertoarju od začetka 80. let. Večkrat nagrajeni muzikal je bil doslej uprizorjen več kot 9.000-krat. Zgodba poteka na velikem smetišču, na katerem se v noči s polno luno zbirajo mačke, da bi izbrale tisto, ki bo odšla v “mačja nebesa” in se vrnila z novim življenjem. Vsaka pripoveduje svojo zgodbo, da bi se stari vodja mačje družbe lahko odločil, katero bo izbral.
Najbolj znana zimzelena pesem iz muzikala, Memory (Spomini) je zaživela tudi mimo predstave. Pesem je prepevalo več kot 150 glasbenikov, vključno z Barbaro Streisand in Barryjem Manilowom. Leta 2019 je izšel tudi istoimenski film, ki je s svojo bizarnostjo požel zelo slabe kritike.
Jellicle Songs (Part 1) | Cats the Musical
Lepotica in zver (The Beaty and the Beast)
Ko je animirani film Lepotica in zver po izidu žel vsesplošna priznanja, so kritiki takoj opazili njegov broadwayski potencial. Postal je Disneyjev prvi animirani film, ki je bil prilagojen v broadwayski muzikal. Lepotica in zver je slavna ljubezenska zgodba o Lepotici, samosvojem dekletu iz provincialnega mesta, in Zveri, arogantnem princu, ki je za kazen čarobno spremenjen v pošast ter prisiljen, da se nauči ljubiti in biti ljubljen. Leta 2017 so posneli tudi film z Emmo Watson v vlogi Lepotice.
Gobe se v številnih pogledih precej razlikujejo od ostalih živil v hladilniku. Za začetek niso rastline, kar že precej pojasni drugačno obnašanje ob segrevanju, kot ga pričakujemo pri zelenjavi. Njihove lastnosti ti omogočajo, da jih kljub pomanjkljivim kuharskim veščinam ne moreš razkuhati. Preberi si, zakaj.
Meso, zelenjava ali gobe? Kaj lažje razkuhamo?
Znanstveniki so preučevali, kako se bučke, govejifile in gobe odzivajo na segrevanje. Po petih minutah parjenja so imela živila podobno teksturo, ljudje so jih opisali kot mehka. A že deset minut kasneje je bila situacija precej drugačna. Meso je postalo čvrstejše, bučke pa kašaste. Le gobe so še vedno ostale perfektno mehke. Po 40 minutah kuhanja na pari so se gobe odlično izkazale: obdržale so približno enako teksturo in oceno mehkobe. Meso je spominjalo na usnje in bučke na nerazpoznavno maso.
Kako poteka kuhanje mesa?
Pri mesu s segrevanjem uničiš potencialno nevarne bakterije. Poleg tega poskrbiš za ustrezno mehkobo, a s predolgim segrevanjem se meso izsuši, postane trdo in težko žvečljivo. Meso sestavljajo dolge verige aminokislin, ki so zaradi vodikovih vezi zvite v določeno strukturo. Toplota trga vodikove vezi in verige se razvijejo v procesu denaturacije. Zrezek na primer postane sočen, ko denaturirata proteina aktin in miozin, ki zadržujeta vodo. Ta se tekom procesa sprosti in poskrbi za slasten sočen zrezek.
Surovo meso je lahko zelo čvrsto zaradi kolagenskih vlaken, ki vzpostavljajo strukturo in povezujejo delce tkiva med sabo. Pri povišani temperaturi razpade tudi kolagen in se spremeni v želatino, posledično dobiš meso, ki se kar stopi v ustih. Kaj se torej zgodi, če zrezku dovedeš preveč toplote? Aktin in miozin denaturirata v celoti, sprosti se vsa voda in ostanejo le trdni proteini. Tudi želatina spolzi iz mesa in rezultat je presušen zrezek.
Bučke in ostale rastline v glavnem sestavljajo polisaharidi, kot sta škrob in celuloza. Ti med drugim poskrbijo za trdno strukturo. Polisaharidi so polimeri, sestavljeni iz več sto ali celo več tisoč molekul glukoze, ki so povezane v verige. Vodikove vezi poskrbijo, da se verige povežejo med sabo v vlakna, ki zagotavljajo rastlinam moč in stabilnost. Tudi v tem primeru toplota poskrbi za razpad vodikovih vezi, pri tem pa se med drugim sprostijo posamezne molekule glukoze. Surovo korenje je zato hrustljavo, s pečenjem pa ne postane le mehkejše, ampak tudi slajše. Če s segrevanjem pretiravaš, razpade preveč polisaharidov in od čvrstih strukturnih gradnikov ne ostane ničesar več. Rezultat je neke vrste korenčkova kašica.
Gobe niso ne meso, ne zelenjava, čeprav morda spominjajo na slednjo. Sodijo med glive, ki so sorodnejše človeku kot rastlinam. Glivam čvrste strukture ne zagotavljajo le proteini. Kot pri rastlinah gre tudi pri glivah za polimer. To pa nista škrob ali celuloza temveč robustnejši hitin, ki je tudi odpornejši na višje temperature. Razpadati začne šele pri temperaturi 400 stopinj Celzija, ki je pri kuhi običajno ne dosežemo.
Vse spremembe teksture pri toplotni obdelavi gob so le posledica njihove vsebnosti vode. Ta se med segrevanjem sprošča. Kljub temu gob ni mogoče razkuhati. Četudi bi jih kuhal 100 namesto 10 minut, jih s tem ne bi uničil (bi pa zapravil precej časa). Seveda to še ne pomeni, da jih ne moreš zažgati, če pri praženju pozabiš na olje ali pa ti pri kuhanju izhlapi vsa voda.
![The Last Voyage of the Demeter [Drakula: Prebujeno zlo] | trailer | v kinu od 24. avgusta](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FvooUjkGfmh0%2F0.jpg)
