Nizozemski minister za izobraževanje Robbert Dijkgraaf objavil dolgo načrtovane načrte, ki med drugim zadevajo mednarodne študente, ki bi si želeli študirati na kateri izmed nizozemskih fakultet. Njihovo število bo za nekatere študijske smeri omejeno, z različnimi ukrepi pa se bo spodbujalo učenje nizozemščine. Ali to pomeni, da se boš pred izmenjavo obvezno moral naučiti njihovega jezika?
Učenje nizozemščine za izmenjavo na Nizozemskem?
Za spremembe so zaprosile univerze same, saj je v letošnjem letu kar 40 odstotkov vpisanih v prvi letnik dodiplomskega študija tujihštudentov. Naval tujih študentov je vsako leto večji. V preteklem študijskem letu je na Nizozemskem študiralo 115.000 tujcev, kar je 3,5-krat toliko kot leta 2005. Čeprav je za nizozemsko ekonomijo dobro, da se njihovi študentje lahko izobražujejo tudi v tujini, tuji študentje pa pridejo na Nizozemsko, mora število tujih študentov ostati obvladljivo. V nasprotnem primeru lahko pride do prevelikih pritiskov na zaposlene v izobraževanju in pomanjkanja ustreznih nastanitev za bivanje.
Minister Dijkgraaf je zato univerzam priporočal večji poudarek na uporabi nizozemščine v študijskih programih med domačimi in tujimi študenti. S tem bi tudi povečali možnost, da tujci po končanem študiju ostanejo na Nizozemskem. Trenutno se pripravlja zakonodaja, ki bi uvedla nizozemščino kot obvezen del študijskih programov prava v tujem jeziku. A ta ne bo stopila v veljavo še vsaj do začetka študijskega leta 2024. Obenem je minister univerzam ponudil možnost, da na najbolj priljubljenih študijskih programih (tudi tistih, ki ne potekajo v nizozemščini) omejijo število tujih študentov. Minister si želi omejiti tudi število študentov, ki ne prihajajo iz Evropske unije ter jim ponuditi le fiksno število mest. S tem bi imeli Nizozemci in prebivalci Evropske unije prednost pred ostalimi.
Tudi dobre novice za nizozemske izmenjave
Obetajo se tudi pozitivne novice za vse, ki bi želeli študirati na Nizozemskem. Študentsko stanovanje ali drugo primerno bivališče je bilo do sedaj zares težko najti. Lansko leto se je več tamkajšnjih univerz celo odločilo, da tuji študentje lahko pridejo le, če so že našli bivališče. Sedaj bodo univerze spodbujali k posredovanju informacij o nastanitvah tujim študentom – v nizozemščini 😉.
V prihodnjih dogovorih z univerzami bodo načrtno določili, na katerih področjih dela manjka ustreznega kadra. Tako bodo lažje smiselno omejili število tujcev na ostalih študijskih programih.
Mestecu Autun v Franciji je v prvi polovici 16. stoletja grozila huda lakota zaradi podgan. Podgane so se namreč vztrajno mastile s pridelki kmetov. Vse je kazalo na to, da za ozimnico ne bo ostalo prav veliko.
Zapisi iz tistega časa pričajo, da so se prebivalci proti podganji zalegi neuspešno borili z mačkami, mišelovkami in molitvami. Ko našteti ukrepi niso zadostovali, so se po pravico odpravili na sodišče.
Po navedbah italijanskega jurista Carla D'Addosia so »kazniva dejanja« živali obravnavala civilna, kazenska in cerkvena sodišča. Jurisdikcija sodišč se je razlikovala glede na vrsto živali. Domačim živalim so praviloma sodila civilna in kazenska sodišča, divjim pa cerkvena sodišča. Vsekakor je treba vedeti, da so bili tovrstni postopki odvisni od pravnih običajev nekega kraja in da prej omenjena ločnica ne velja enotno za vso Evropo.
Sodna obravnava zoper prašiča v mestu Lavegny, 15. stoletje
Pravni postopek je sprožilo cerkveno sodišče v kraju Autun. Podgane so bile obtožene objestnega uničenja pridelka. Zanimivo je, da so morala cerkvena sodišča že po uradni dolžnosti dodeliti zagovornika, čeprav so bile tožene stranke živali. Sodišče je za zagovornika podgan določilo takrat relativno neznanega 42-letnega pravnika Barthelemyja Chasseneeja.
Kako je Chassenee uspel s svojimi argumenti?
Prvi problem, s katerim se je moralo soočiti sodišče, je bil, ko se podgane niso zglasile na prvem sodnem naroku. Chassenee je svoje stranke pred sodnim senatom branil z argumentom, da podganam ni bilo vročeno obvestilo o tožbi. Sodišče je nadalje prepričal s trditvijo, da so podgane razpršene po deželi, zato zgolj en javni poziv na sojenje ni dovolj.
Sodišče je argument sprejelo in odredilo, da se sodni poziv javno prebere na prižnicah v vseh okoliških cerkvah. Pri tem naj se poziv pravilno naslovi na vse lokalne podgane, brez izjem.
Sledilo je veliko presenečenje, ko se podgane tudi na drugi sodni poziv niso odzvale. Njihov zagovornik pa kljub temu ni ostal brez argumentov. Odsotnost svojih strank je branil s trditvijo, da potrebujejo podgane zaradi svojega števila in razpršenosti več časa za potovanje do sodne dvorane.
Sodišče je tudi temu ugodilo in preložilo sojenje.
Sledila je tretja obravnava, ki je prav tako potekala v odsotnosti podgan. Chassenee je neposlušne podgane ponovno zagovarjal. Tokrat z argumentom, da imajo podgane, tako kot ljudje, pravico do enakega obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi namreč moralo človeku zagotoviti varno pot do sodišča, sicer bi lahko toženec tak poziv upravičeno zavrnil. Nepriljubljenim podganam pa na morebitni poti do sodišča grozijo številne nevarnosti, predvsem napadi mačk.
Po Chasseneejevem mnenju so bile mačke zadosten razlog, da se podgane ne udeležijo sodne obravnave. Dodal je, da je mačke moč prišteti na stran tožečih strank, zato je zahteval, da naj tožeče stranke (prebivalci) preprečijo svojim mačkam ustrahovanje toženih strank (podgan). Sodišče je upoštevalo tudi ta argument.
Nekateri prisotni prebivalci se niso mogli dogovoriti, kako bodo preprečili mačkam ustrahovanje podgan, prav tako pa se sodišče ni uspelo zediniti glede dolžine roka, v katerem naj bi se podgane ponovno zglasile na sodišču. Na podlagi zgornjih dejstev je sodišče razsodilo tako, da je tožbo zoper podgane zavrnilo.
Barthelemy Chassenee je po velikem uspehu v tem postopku postal širše poznan in si je kasneje zgradil uspešno pravno kariero.
Manj kot dva tedna nas ločita od Škisove tržnice, največje prireditve na prostem za mlade v Sloveniji, ki bo letos potekala 11. maja 2023. Kardeljeva ploščad bo postala prostor pestrega dnevnega in večernega dogajanja. Znani so tudi že vsi nastopajoči. Imetniki NLB Pay si lahko vstopnico po ceni 8 EUR zagotovite samo še do konca meseca.
Škisova tržnica bo svoje prve obiskovalce sprejela že ob 11:45. Popoldanski program bo pester inzanimiv, zato se vsekakor splača priti že opoldne. Škisovo tržnico bo otvoril tradicionalen mimohod študentskih klubov, nastop mažoretk in pozdravni govori. Tudi letos nam bodo ponudili domače dobrote študentski klubi iz 6 različnih regij. Mogoče bo obiskati tudi mednarodni otoček, kjer se bodo predstavile mednarodne organizacije. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili med stojnicami naših partnerjev, ki bodo ponujale najrazličnejše aktivnosti, od zabavnih iger do plesnih ritmov. Med stojnicami se bodo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine odvijale študentske igre, na glavnem odru pa se bodo v tem času izvajale različne nagradne igre. Ob koncu popoldanskega dogajanja bomo nagradili najbolj izvirno opremljeno stojnico ter najbolj čisto regijo. Seveda bo poskrbljeno tudi za vse lačne in žejne. Poleg dobrot na stojnicah študentskih klubov, bo na prizorišču
tudi ponudba različne hrane in pijače.
Znani so tudi že vsi nastopajoči. Za pester zaključek večera bodo na glavnem odru poskrbeli Naboj, Pižoni, Angel's ex, Plateau, Orlek, Društvo mrtvih pesnikov, Pero Lovšin, Big Foot Mama in YU generacija. Na elektro odru pa bodo obiskovalci lahko uživali v ritmih Rise Brown, Sibbjaga, Lare Lens, Aneya F., VI·AL-a, Veztaxa in Glie. Celoten spored nastopajočih je objavljen tudi na Facebook in Instagram profilu Škisove tržnice ter na spletni strani.
Da bo Škisova tržnica res edinstvena, bo poskrbel NLB. Imetniki aplikacije NLB Pay boste na dan dogodka deležni številnih ugodnosti – vse od hitrejšega vstopa na prireditev skozi NLB Pay VIP vhod do edinstvene akcijske cene pijač (4+1 gratis). Poleg vseh ugodnosti na Škisovi tržnici, mobilna denarnica NLB Pay vsem uporabnikom zagotavlja varno, hitro in enostavno uporabo. Vse od potrjevanja spletnih nakupov, nakazovanja denarja s takojšnjimi plačili Flik in še mnogo več.
Organizator poziva vse obiskovalce, da si pravočasno zagotovite vstopnico v predprodaji in se s tem izognite gneči na vhodu. Imetniki NLB Pay si lahko vstopnico po ekskluzivni ceni 8 € zagotovite še do 30. 4. 2023, za ostale so vstopnice po ceni 12 € na voljo na povezavi in na vseh Eventimovih prodajnih mestih. Na dan dogodka pa bo vstopnice po ceni 15 € možno dobiti tudi pri vhodu na prireditveno prizorišče.
April je pomemben čas za študente višjih letnikov in absolvente, saj se maja začenjajo informativni dnevi za podiplomske študije. Te zanima, kateri študiji nudijo kadrovske štipendije, ki ti zagotavljajo zaposlitev po končanem študiju? Ali si ogleduješ drugo vrsto štipendij?
V zadnjem času je v ospredju številnih pogovorov chatGPT in katere poklice bo uničil. Govora je tudi o skrajšanem delovniku in njegovih prednostih ter slabostih. Zaradi inflacije smo pripravili tudi članek o varnosti denarja, kjer smo pogledali, katere možnosti so ti na voljo. Čeprav si še mlad in verjetno ne razmišljaš še o tem, pokojnina ni tako daleč stran, kot se zdi. Pogledali smo, kako deluje pokojninski sistem in zakaj moraš o tem razmišljati že zdaj.
Pomlad in poletje bosta minila v znamenju koncertov, zato smo pripravili pregled najbolj pričakovanih koncertov v naši bližini. Pogledali smo tudi, katere so top lokacije za nočno življenje v Ljubljani in preverili najboljše destinacije za študentsko potovanje. Pri športu smo se osredotočili na najuspešnejše slovenske športnice, ki se uvrščajo v svetovni vrh.
Za ljubitelje znanosti smo preverili, kako v resnici deluje serum resnice, oboževalce tehnologije pa čaka članek o tem, kako nam lahko pomaga umetna inteligenca. Čisto na koncu pa te čaka še eno presenečenje – vrača se namreč erotična zgodbica!
Aprilska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox, prelistaš na issuu.com/revija.student ali shraniš pdf. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela letošnja aprilska številka. 🙂
Vsebnost sladkorja v naši prehrani se je v zadnjih 50 letih močno povečala. Povprečna odrasla oseba zaužije približno 17 jedilnih žlic sladkorja, kar je precej nad priporočljivo vrednostjo. Zato se tudi tebi morda zdi, da si s sladkostjo zasvojen. Za potešitev želje po sladkem na srečo obstajajo tudi druge alternative, s čimer se lahko izogneš belemu sladkorju in fruktoznemu sirupu. Sadje na primer vsebuje fruktozo, a tudi veliko vlaknin, kar za telo predstavlja uravnoteženo kombinacijo hranil. Med in javorjev sirup sta tudi zelo sladka, a bogata z minerali in antioksidanti.
Med
Med je zaradi naravne sladkosti in hranilnih vrednosti že dolgo časa poznano in cenjeno živilo. Ker prihaja iz rastlinskega nektarja, ki ga nabirajo čebele in pri tem oprašujejo rastline, vsebuje veliko koristnih spojin in antioksidantov iz rastlin. Surov in temnejši med, ki je minimalno predelan, vsebuje veliko flavonoidov in fenolnihkislin. Te so ugodne za kardiovaskularno, gastrointestinalno in respiratorno zdravje. Njihovo uživanje lahko celo zmanjša sezonske alergije.
Priljubljeno naravno sladilo še vedno kraljuje na ameriških palačinkah in vafljih. Narejen je iz soka sladkornega javorja. Podobno kot med vsebuje antioksidante in minerale s pozitivnimi učinki za zdravje. Številne spojine iz javorjevega sirupa naj bi pomagale pri premagovanju raka in diabetesa. Temnejši kot je sirup, manj je predelan – in več pozitivnih učinkov lahko prinese.
Če ti specifičen okus medu in javorjevega sirupa ne odgovarja, lahko za slajenje hrane in pijače uporabiš stevijo. Sladilo je narejeno iz istoimenske rastline in je 200 do 400-krat slajše od belega sladkorja. Za razliko od sladkorja in prej omenjenih sladil stevija skoraj ne vsebuje kalorij. Nekatere raziskave jo povezujejo tudi z znižanim krvnim sladkorjem in holesterolom. Pozoren pa bodi pri nakupu produktov, ki vsebujejo stevijo. Ti namreč pogosto vsebujejo še druge predelane sestavine ali sladkorne alkohole.
Sadni sok je lahko osvežilna in sladka pijača ali pa dodatek drugim pijačam, omakam ali celo jedem pri kuhi. 100-odstotni sadni sok je boljša izbira od predelanega sladkorja ali fruktoznega sirupa, saj je naraven in nepredelan. Vsebuje tudi veliko vitaminov in drugih mikrohranil.
Surovo sadje vsebuje sladkor. Poleg tega pa tudi veliko vlaknin, ki pomagajo pri prebavi in upočasnijo metabolizem sladkorja. S tem zmanjšajo visoke vrednosti krvnega sladkorja takoj po zaužitju, ki so značilne za sadni sok in sladkorne dodatke. Uživanje živil, ki so bogate z vlakninami ti lahko pomaga tudi pri zmanjšanju energijskega vnosa in zmanjšuje tveganje za razvoj srčnih bolezni. Če sadje še pretlačiš, ga lahko kot sladilo dodaš drugim jedem. V receptih tako lahko opaziš jabolčno čežano kot nadomestek jajca ali pa zmečkano jagodičevje kot dodatek navadnemu, nesladkanemu jogurtu.
Še ena rastlinska alternativa sladkorju je menihov sadež oziroma monkfruit. Majhen okrogel sadež izhaja iz jugovzhodne Azije, kjer je poznan kot luo han guo. Čeprav vsebuje fruktozo in glukozo, sta ti dve obliki sladkorja med procesom ekstrakcije odstranjeni. Pri tem nastane sladilo brez energijske vrednosti, ki je 100-krat slajše od belega sladkorja. Sladilo je relativno novo na trgu, zato njegovi vplivi na zdravje še niso dobro raziskani. A dosedanje raziskave sladilom brez energijske vrednosti pripisujejo prednosti pri lažjem uravnavanju telesne mase in preprečevanju sladkorne bolezni. Sadež vsebuje tudi antioksidante, ki bi lahko pozitivno vplivali na imunski sistem in preprečevanje rakavih obolenj.
Podolgovate, rumene in sladke … govorimo seveda o bananah. Pa si vedel, da banane, ki jih lahko trenutno kupimo v živilskih trgovinah, niso iste vrste, kot so bile pred 100 leti? Zgodovina banan pa je precej bolj krvava kot si misliš.
Banane so prišle iz Azije
Izvoru banan lahko sledimo več kot 100.000 let nazaj, v južno vzhoden del Azije, medtem ko pa so k nam v Evropo prišle šele v zgodnjem 15. stoletju, ko so jih k nam iz Afrike uvozili Portugalci. Nekaj stoletij kasneje pa so bile uvožene tudi na ameriško celino.
V 19. stoletju je med plutjem po Karibih, ameriški mornar Lorenzo Dow Baker odkril ta neverjetni sadež in se odločil, da bo iz njega ustvaril zaslužek. Banane je začel prodajati v ZDA in hitro so postale velik hit.
Leta 1876 je bil ta rumeni sadež na Svetovnem sejmu prava senzacija kljub temu, da banane niso nekaj, kar bi se običajno predstavljalo na tem sejmu. Velika poraba banan pa je kmalu postala problem, saj so spolzke olupke banan ljudje puščali kar na tleh, zaradi česar je policija začela kaznovati ljudi, ki so jih ujeli med tem početjem. Če si mislil, da je padec zaradi olupka banane stvar, ki se dogaja v risankah, se motiš … v poznem 19. stoletju je bil to namreč zelo pereč problem.
Z velikim povpraševanjem so člani oskrbovalne verige našli odlično priložnost za vzpostavitev dobičkonosnega posla z bananami. Tako so se v začetku 20. stoletja podjetja, ki so se ukvarjala z uvažanjem, združila v eno veliko podjetje, imenovano United Fruit Company (UFCO), njihov plan pa je bil imeti monopol nad oskrbovalno verigo z bananami. Zaradi svoje bližine ekvatorja je bila Srednja Amerika odličen prostor za gojenje banan in UFCO je hitro začela prevzemati nadzor nad plantažami.
Ker pa so bili pogoji za delo težki in plača slaba, so se delavci uprli, vendar so bili vsi njihovi protesti zaman, saj je UFCO imela podporo ameriške vojske, ki je izgrede zatrla z nasiljem in krvavimi masakri.
Ljudje niso opazili razlike
Vrsta banan, ki so jo gojili v Srednji Ameriki, se je imenovala Gros Michel, vendar je njenemu obstoju grozila panamska bolezen, ki se je zaradi monokulture hitro razširila po plantažah. UFCO se je ustrašil za svoj monopol nad bananami in našel novo vrsto banan, ki so bile podobne izumirajoči banani. Na skrivaj so zamenjali vrsti in ljudje niso niti opazili razlike. Vendar pa ta nova vrsta, ki se imenuje Cavendish, po okusu ni pol toliko sladka in sočna, kot so bile Gros Michel banane.
V današnjih časih v trgovinah ne moremo več kupiti banan podjetja United Fruit Company, saj se je to preimenovalo v Chiquita. Kljub novemu imenu pa podjetje še vedno izkorišča delavce in jim nudi slabe pogoje za delo.
Sedaj pa še zanimivo dejstvo: Če si kdaj jedel sladkarijo z okusom banane, si se verjetno spraševal, zakaj ta nima okusa po bananah, ki jih lahko kupimo v trgovinah. To pa je zato, ker je ta umetni okus bolj podoben okusu banan vrste Gros Michel in ne Cavendish bananam.
Če si želiš izvedeti še več o zgodovini banan, pa si oglej spodnji video.
O ženskih pravicah pogosto poslušamo. Le te so bile težko pridobljene in so še danes marsikje kršene. Volilna pravica, pravica do premoženja, pravica do ločitve, pravica do izobraževanja in druge so bile skozi zgodovino težko pridobljene in zato je prav, da vsake toliko časa preverimo, ali jih kot družba še spoštujemo in ali še spoštujemo boj, ki je v ozadju vsake od njih. V zahodnih državah pogosto nimamo prevelikih težav, ko pride do teh pravic, vzhodne države pa so, po mnenju mnogih, kar slabe v izpolnjevanju le teh. Pogosto je precej na hitro rečeno, da je to povezano z islamsko vero in islamskimi državami. Ampak je res tako enostavno?
Islam in ženske pravice
Zatirane, manj vredne, neenake, »zadekane« – je morda le nekaj besed, ki bi jih tako na hitro priklicali v spomin, ko pomislimo na ženske v islamski veri. Naši stereotipi pogosto morda res izvirajo iz nepoznavanja islamske kulture, saj ima osnova vere, podobne temelje kot katoliška vera. Drži, da mnogi voditelji prav vero izkoriščajo, da lahko obrazložijo svoj zaničevalen odnos do žensk, ampak kot povsod v življenju, gre tudi tukaj za interpretacijo.
V času, ko so ženske otroke v Arabiji žive pokopavali in so ženske veljale za prenosljivo lastnino, je islamska vera temeljila na spoštovanju žensk. Islam je ženskam dal pravico do izobraževanja, do poroke po lastni izbiri, do ohranitve identitete po poroki, do ločitve, do dela, do lastništva in prodaje premoženja, do zaščite pred zakonom, do volitev in do sodelovanja v državljanskem in političnem življenju.
Čeprav je morda temelj pravilno postavljen in so bila ta pravila upoštevana, vsaj v zgodnjih začetkih islama, danes resnica ni tako lepa.
O islamskih nevestah, predvsem v povezavi z ISIS, smo pred leti veliko poslušali. Pretresljive zgodbe mladih deklet, ki jih je internetna propaganda pripeljala do tega, da so zapustile dom in družino in se odpravile v arabske države, so pretresle mnoge starše. Njihove zgodbe so našle pot v medije, v serije in filme, kjer so poskušali predstaviti žalostno zgodbo teh deklet ter tragedijo, ki se je zgodila njihovim družinam.
Čeprav so novice o teh dekletih v zadnjih letih potihnile, je nekatere medijske naslovnice napolnila zgodba Shamime Begum, ki je leta 2015 odpotovala v Sirijo, da bi se poročila z enim od borcev teroristične skupine ISIS. Po treh letih življenja pod vladavino ISIS-a se je zatekla v begunsko taborišče, takrat visoko noseča s tretjim otrokom. Njena zgodba pa dobi še bolj tragično komponento, saj je izgubila vse tri otroke, ki jih je rodila do svojega dvajsetega leta. V Veliki Britaniji se je nato začel boj za njeno državljanstvo in po osmih letih se je končno lahko vrnila domov.
Zgodbe vseh deklet, ki so podlegle skušnjavi, se niso tako dobro končale. Prav tako pa se pogosto poroča tudi o tragedijah islamskih otroških nevest. Žal islam dovoljuje tudi, da se že šestletne deklice dajo v zakon z moškimi, starimi med 40 in 60 let. Posledice so vse od nosečih deklic, do smrtnih primerov.
Iran je skromnost, ki jo opisuje Koran, dvignil nad raven logičnih pravil. Ena najbolj odmevnih zgodb zadnjega leta iz te države je bila smrt mlade ženske, ki so pripadniki moralne policije več dni zadrževali, saj ni imela hidžaba povsem pravilno nameščenega. V Iranu namreč velja zakon, ki uvaja obvezno nošnjo hidžaba za ženske že od leta 1979. Kršenje zakona predpisuje aretacije in denarne kazni. Čeprav so v Iranu izbruhnili protesti, le tem ni uspeli zamajati oblasti, oziroma niso dosegli spremembe zakona, svet pa je nekaj mesecev po tragediji Iran potisnil med manj pomembne novice.
Iranske oblasti pa so po protestih še dodatno dvignile nadzor nad ženskami, to naj bi dosegli s pomočjo kamer, ki prepoznavajo obraze. Ženske, ki bi potencialno kršile zakon o nošnji hidžaba, pa bodo o posledicah svojega dejanja obveščene po pošti.
V Iranu so pogosti tudi javni napadi na ženske, ki ne nosijo pravilno naglavne rute. Po spletu je zaokrožil posnetek, na katerem je moški z jogurtom popackal ženski, ki sta nepravilno nosili hidžaba. Da pa je ogorčenje še večje, sta se ženski moškemu, ki ju je napadel, pridružili v zaporu. Vse tri so oblasti namreč aretirale.
Po hitrem in nepričakovanem umiku ameriških sil iz Afganistana, avgusta leta 2021, so na oblast ponovno prišli talibani. Čeprav so na začetku obljubljali, da bodo pravice žensk spoštovali in da se le tem ni treba bati, so se hitro spremenile v prah. Šeriatsko pravo, ki so ga talibani ponovno vpeljali v afganistansko družbo, je hitro izbrisal ves napredek, ki ga je družba gradila več let.
V roku leta in pol so ženskam izbrisali praktično vse pravice. Ne smejo hoditi v šolo ali na univerze, prepovedano jim je delo, tako v nevladnih organizacijah, njihovih butikih, ali na drugih delovnih mestih, prepovedano jim je hoditi v športne centre, ne smejo hoditi v parke, v zadnjem času pa ne smejo več same od doma. Ženske morajo biti povsem pokrite, le njihove oči so lahko vidne izpod njihovih oblačil.
Strokovnjaki ZN talibansko ravnanje z ženskami opisujejo kot možen zločin proti človeštvu, mnoge vlade in organizacije, pa pozivajo talibane naj ženskam vrnejo pravice. Vendar ne eno ne drugo v letu in pol ni izboljšalo pravic žensk, ali jim pomagalo, da bi lahko imele vsaj osnovne pravice, ki jim pritičejo.
Področji človeških matičnih celic in zgodnja stopnja razvoja organov, sta kljub velikim napredkom, ki smo jih v zadnjih letih dosegli na medicini, še vedno zavita v tančico skrivnosti. Raziskave so namreč zaradi etičnih pomislekov in pomanjkanja gradiva za preučevanje zelo otežene. Raziskovalcem pa je uspelo nekaj, za kar smo do sedaj mislili, da je nemogoče.
Kitajski raziskovalci so 6. aprila v publikaciji Cell Stem Cell, podali poročilo o raziskavi, kjer so iz opičjih matičnih celic razvili strukture, podobne zarodkom.
Zgodovinski dosežek v zdravstvu
Raziskava se je pričela z opicami roda makaki, katere matične celice, so izpostavili različnim rastnim dejavnikom. Produkt tega poizkusa je bila proizvodnja struktur matičnih celic, ki jih imenujemo blastoidi. Dosežek pa je zgodovinskega pomena, saj so raziskovalci prvič v zgodovini ustvarili matične celice z uporabo nečloveških primatnih celic.
Te blastoide, so nato prenesli v maternice opic in v treh od osmih opic, se je struktura uspešno ugnezdila. Ugnezditev je v telesu opic povzročila proizvajanje hormonov prisotnih pri nosečnosti. Kljub uspešni ugnezditvi pa se ni v nobenem primeru razvil fetus, blastoidi pa so izginil po približno enem tednu.
Raziskovalci se zavedajo etičnih zadržkov pri raziskavah te narave in hkrati poudarjajo, da je med tem strukturam in naravnim blastocistam, ki nastanejo ob človeški nosečnosti še vedno velika razlika. Predvsem je pomembno pomniti, da umetno ustvarjene strukture nimajo potenciala za razvoj v fetus.
Za uspešno nadaljevanje raziskovanja tega področja je pomembno, da imata javnost in znanstvena stroka med seboj razpravo glede tematike. Pomembno je namreč pomniti, da raziskave področja proizvajanja umetnih zarodkov pomagajo, tudi pri raziskovanju zgodnjih spontanih splavov. V prihodnosti pa se raziskovalci želijo osredotočiti predvsem na nadaljnji razvoj sistemov za razvijanje umetnih blastoidov.
Branje knjig ima veliko prednosti, ena iz med njih je tudi ta, da ti dobra knjiga lahko ponudi nov pogled na svet. Kadarkoli se naučiš nekaj novega s tem »nadgradiš« svoje možgane in drugače gledaš na preteklost. To pa lahko storiš le, če si zapomniš kar prebereš. Ni pomembno le prebrati čim več knjig, ampak iz vsake prebrane pridobiti čim več novega znanja. V nadaljevanju predstavljamo 7 načinov za boljše bralno razumevanje.
Ne preberi vseh knjig do konca
Ko začnemo brati knjigo, pogosto kar hitro ugotovimo ali je vredna našega časa. Dober stil pisanja in zanimive ideje se hitro opazi.
Ljudje bi torej morali načeti več knjig kot jih sicer. Kar pa ne pomeni, da bi morali vse te knjige prebrati od prve do zadnje strani. Lahko preletiš kazalo, naslove, prebereš zanimive odstavke in tako dobiš občutek kako dobra je knjiga. Ključni korak je, da knjige v katerih ne vidiš potenciala zapreš in se tega ne sramuješ. Življenje je prekratko, da bi ga zapravili na povprečnih knjigah.
Pisatelj James Clear nam predlaga: »Načni več knjig. Večine ne preberi do konca. Dobre knjige preberi dvakrat.«
Izberi knjige, katerih vsebino lahko uporabiš takoj
Bralno razumevanje bomo izboljšali tudi tako, da izberemo knjige, ki jih lahko uporabimo takoj. Udejanjanje idej in nasvetov, ki jih preberemo, je eden od najboljših načinov, da si jih zapomnimo. Vsi dobro vemo, da sta praksa in izkušnje ena najbolj učinkovitih oblik učenja.
Prav tako, mora vsak izbrati knjigo, ki je relevantna zanj. Če npr. razmišljaš o ustanovitvi podjetja, boš med branjem knjige o podjetništvu veliko bolj motiviran, da si vsebino knjige tudi zapomniš.
Zapisuj si izvlečke tega kar prebereš. To lahko narediš na kakršenkoli način, pomembno je da ustreza tebi. Cilj je, da poudariš pomembne točke in odlomke, saj jih lahko tako večkrat preletiš in si jih lažje zapomniš.
Nekaj načinov je podčrtavanje pomembnih informacij v fizični ali e-knjigi, izpisovanje citatov, prepisovanje delčkov besedila… Ključno pa je, da zapiske shraniš v obliki, po kateri je mogoče iskati, saj se tako lažje in hitreje vrneš k posameznim idejam. Ideja je uporabna le, če jo najdeš, ko jo potrebuješ.
Knjigo si lahko predstavljamo kot drevo znanja. Temeljni koncepti tvorijo deblo, podrobnosti pa tvorijo veje. S »povezovanjem vej« in integracijo posamezne knjige z drugimi drevesi znanja se lahko naučiš več in izboljšaš bralno razumevanje. Informacije in ideje, ki si jih prebral v knjigi, lahko torej povežeš z že pridobljenim znanjem, in ga tako utrdiš. Ko prebereš nekaj, kar te spomni na drugo temo ali takoj vzpodbudi povezavo ali idejo, ne dovoli da ta misel pride in odide brez opozorila. Zapiši si, kaj si se naučil in kako je to povezano z drugimi zamislimi in idejami.
Ko knjigo prebereš do konca, si postavi izziv, da celotno besedilo povzameš v le treh stavkih. Ta naloga te prisili, da razmisliš, kaj je bilo v knjigi res pomembnega. Pomagaš si lahko z vprašanji kot so: Kaj so glavne ideje knjige? Če bi lahko zdaj uresničil eno ideje iz te knjige, katera bi bila? Kako bi knjigo opisal prijatelju?
Za pisanje povzetka si lahko pomagaš tudi z Feynmanovo tehniko. To je strategija pisanja poimenovana po Nobelovem nagrajencu Richardu Feymanu. Gre pa tako: na vrh praznega lista napiši ime knjige, nato pa kako bi knjigo razložil nekomu, ki še nikoli ni slišal zanjo.
Če prebereš le eno knjigo o neki temi in to znanje uporabiš kot osnovo za svoja prepričanja, kako trdna so ta prepričanja? Kako natančno in popolno je tvoje znanje?
Ljudje prepogosto uporabljamo eno knjigo ali članek kot osnovo za celoten sistem svojih prepričanj. Morgan Housel pravi: »Tvoje osebne izkušnje predstavljajo morda 0,00000001% tega, kar se je v svetu zgodilo, a morda 80% tega, kako misliš, da svet deluje. Vsi smo pristranski do lastne osebne zgodovine.«
Eden od načinov za reševanje te težave je ta, da preberemo različne knjige na isto temo. Tako se lahko v temo poglobimo iz različnih zornih kotov, pogledamo na isto težavo skozi oči različnih avtorjev in poskušamo preseči meje lastnih izkušenj.
Dobre knjige preberi dvakrat. Prednosti tega je lepo razložil filozof Karl Popper: »Vse kar je vredno branja, ni vredno prebrati le dvakrat, ampak vedno znova in znova. Če je knjiga res vredna branja, boš lahko v njej vedno znova odkrival in našel stvari, ki jih prej nisi opazil.«
Prav tako se težave s katerimi se soočamo, sčasoma spreminjajo in je tako ponovni pregled knjige lahko za nas koristen. Bereš isto knjigo, vendar je nikoli ne bereš na enak način.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) so po treh letih premora znova organizirali dogodek Dnevi avtomatike, ki je namenjen dijaškim ekipam vseh srednjih šol ter študentskim ekipam UL FE vseh smeri in letnikov. Letošnji dogodek je postregel s tradicionalnim tekmovanjem dijakov v izdelavi in programiranju mobilnih sistemov Lego Masters, študenti pa so se prvič pomerili v načrtovanju vodenja brezpilotnih letalnikov Drone Challenge. Dnevi avtomatike so tudi odlična priložnost za mlade, da se seznanijo z dogajanjem v industriji in spoznajo predstavnike vodilnih slovenskih podjetij s področja avtomatizacije ter brezpilotnih sistemov.
Napeto tekmovanje Lego Masters
Dnevi avtomatike, ki jih že od 2013 organizira Laboratorij za avtomatiko in kibernetiko (LAK), vsako leto pritegnejo veliko število dijakov in študentov. Osrednji dogodek prestavlja dijaško tekmovanje Lego Masters, na katerem so se dijaki spopadli v izdelavi avtonomnega mobilnega sistema in kreiranju njegove inteligence. Najuspešnejša je bila tokrat ekipa Samorastniki z Elektrotehniške in računalniške šole, ŠC Nova Gorica, na drugo mesto so se uvrstili dijaki Šolskega centra Novo mesto iz ekipe SciDrom, tretje mesto pa so zasedli dijaki ekipe 6GFML9 z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Lego Masters 2023 (foto arhiv UL FE)
Letošnja novost – tekmovanje Drone Challenge
Novost letošnjega leta je bilo študentsko tekmovanje Drone Challenge, v katerem se je pomerilo 15 ekip s Fakultete za elektrotehniko UL. Pripraviti so morali algoritem vodenja, ki je omogočal avtonomno gibanje brezpilotnega letalnika Ryze Tech Tello (drona oz. kvadkopterja) po poligonu z obroči. Najbolje sta se odrezala Tomaž Terčič in David Hožič iz ekipe TopGun, drugo mesto je zasedla ekipa Kamikaze s študenti Marušo Petrovčič, Vidom Urhom in Izidorjem Založnikom, tretje mesto pa sta osvojila Emina Ferzana Uzunović in Emir Mujić iz ekipe NLO.
Tekmovanje v izdelavi in programiranju mobilnih sistemov Lego Masters (foto arhiv UL FE)
Namen dogodka je približati področje avtomatike tako študentom kot tudi dijakom in jim predstaviti možnosti za nadaljnji razvoj kariere. Sodelujoči so se tako dokazali v svojem znanju robotike, avtomatike in senzorike ter obenem skozi priprave na tekmovanje pridobili dodatne praktične izkušnje na teh področjih. Tovrstna znanja niso uporabna le na področju razvoja avtonomnih sistemov, ampak tudi pri načrtovanju, optimiranju in vodenju ostalih inteligentnih sistemov ter na številnih drugih interdisciplinarnih področjih.
Dnevi avtomatike na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko (foto arhiv UL FE)
