Pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog, pa tudi pri preprostejših člankih, moramo pogosto citirati. Viri so nočna mora vsakega študenta, saj predstavljajo predzadnjo oviro pred oddajo diplome. Kako pa sploh pravilno citiramo? Je vsak narekovaj dober? Kratek odgovor – ne.
Napačna raba narekovaja
V slovenščini uporabljamo enojni in dvojni narekovaj. Najpogosteje je v uporabi dvojni, saj z njim označujemo dobesedni navedek, poudarjanje besede ali besedne zveze. Pri seminarskih nalogah so torej najpogosteje v uporabi dvojni narekovaji. In ti se pravilno zapišejo samo na en način. Čeprav te torej mika uporabiti znak ”, je ta napačen. Pravilna narekovaja sta » in «.
Uporaba narekovajev je v praksi videti takole:
Označevanje citatov:
J. K. Rowling je v svojih knjigah o mladem čarovniku Harryju Potterju zapisala: »Besede so naš največji neizčrpen vir čarovnije, zmožne tako škoditi kot tudi zdraviti.«
Poudarjanje pomena besed, položaja ali vrednosti besede ali besedne zveze:
Pri citiranju se hitro lahko izgubimo v množici ločil. Da pri pisanju seminarskih nalog ne boš zmeden, si zapomni dva glavna pravila:
Kadar vstavljaš navedek z drugačnim končnim ločilom kot glavni stavek, zapiši obe ločili:
Nehaj me spraševati »Kdaj bomo prišli?«!
Kadar vstavljaš navedek z istim končnim ločilom kot glavni stavek, ločila ne podvajaš zgolj v primeru, da je to pika:
Se tudi ti pogosto vprašaš »Kaj mi je tega treba?«?
Ne pridigaj mi s svojim »Saj sem ti rekla«.
Si še vedno zmeden?
Slovenska slovnica je pogosto zapletena in težko razumljiva. Na srečo ti lahko na pomoč priskoči spletna lektorica Amebis Besana. Lahko jo uporabljaš v spletni verziji, kadar preverjaš krajše tekste, za daljša besedila pa bo primeren program Amebis Besana, ki si ga naložiš na računalnik. Program ti nato kar sproti popravlja napake v Wordu. Ne muči se s slovnico in to nalogo raje prepusti Amebis Besani.
Ice on Fire so punk rock zasedba iz Novega mesta. V zdajšnji postavitvi so od leta 2018 izvedli že kar nekaj dobro obiskanih in vročih koncertov. Znani so po norenju na odru, muzikalni virtuoznosti in karizmatičnem vokalu pevca Amadeja Papeža, ki v tandemu s kitaristom Johnnyjem Janežičem pišeta pesmi o krhki človeški naravi, ljubezni, strasti, veri v boljšo prihodnost v kombinaciji njunega doživljanja sveta. Z vseh strani naenkrat prostor napolnijo zvoki basa izpod prstov Nejca Godca, gonilo lokomotive pa je bobnar Alex Zorko, ki poskrbi, da med njihovimi koncerti nihče ne more pasti iz ritma.
Z novim albumom Pleši, ki ga bodo 5. maja predstavili v Orto baru, bodo pokazali, česa je človek sposoben, kadar združi željo, voljo in trdo delo. Nedavno pa so v bendovski življenjepis dodali še en velik mejnik, in sicer nominacijo na vsebalkanskem glasbenem natečaju MAC Awards.
Pred kratkim ste bili nominirani na tekmovanju MAC Awards 2023 in zasedli odlično 3. mesto v rock kategoriji. Iz objav na socialnih omrežjih smo lahko spremljali vaše gostovanje v Beogradu. Povejte kaj o svoji izkušnji.
Amadej: Naenkrat nam je neka prijateljica povedala: »Ej, vi ste nominirani na enem največjem balkanskem tekmovanju.« To je dokaj novo tekmovanje, mislim, da so začeli leta 2019. Imajo dva večera zabave, sodelujejo pa glasbeniki s celega Balkana v več kot 20 glasbenih zvrsteh. Naš komad Po tankem ledu je bil nominiran za »rock numera«, torej najboljšo rock pesem. Najprej je bilo v kategoriji 26 umetnikov od Brkovi do Hladno pivo, Prljavo kazalište, Leteči odred, torej od zelo priznanih do nas »pokovcev«. Od Slovencev so bili še Joker out, itak logično, pa še Fat butlers. Nominirance so izbrali s pomočjo svojih skavtov, ki so iskali po radijskih poslušanjih in ogledih … Ko smo bili nominirani smo se prvo vprašali: »Amadej, s kom si spal?« (smeh) Seveda smo zagrabili to tekmovanje. V prvem krogu smo bili drugi na glasovanju, na koncu pa tretji.
Je pa zelo marketinško naravnano. Se pravi kliki in YouTube ogledi, da se oni pač marketinško širijo. Na koncu nam se je uspelo uvrstiti v top 10 in tako smo bili povabljeni tudi v Beograd kot gostje.
Dali so nam pravo izkušnjo z vsem pompom. Prišli smo v Beograd, v ogromen hotel Crown Plaza, kjer so nam takoj dali šampanjec, medtem ko smo bili mi seveda tako nervozni, da se na začetku nismo znali niti pogovarjat med sabo (smeh). Posedli so nas v Tesle in peljali v areno, tam pa rdeča preproga, vrsta novinarjev in oboževalci, ki vpijejo in ploskajo in fotkajo. Nas niso zares potegnili zraven, ker še nismo tako veliki, ampak nekaj pa so nas le vprašali. Nato smo prišli v notranjost dvorane, kjer je bil na eni strani oder za izvajalce, na drugi strani pa tak »greenroom« kot na Emi, kjer smo sedeli, ko so se delile nagrade. Skupaj z Ines Erbus, Davidom Amaro, Joker outi, Lift …
Johnny: Fajn je, ko spoznaš vse te umetnike in ugotoviš, da so tudi oni samo ljudje. Lahko se normalno pogovarjaš z njimi, vsi smo bili kolegi.
Nejc: Nobenega občutka elitizma ni bilo. Vsi prijatelji, artisti na istem nivoju. Mogoče je bil tudi kakšen nadut, ampak sicer pa ne. Če greš na koncert, si ti poslušalec pa je on tam, zdaj smo bili pa vsi na istem nivoju.
Ice on fire na odru MAC Awards v Beogradu
Kako gledate na tak način nominacij in tekmovanja? Da je tako marketinško naravnan in da se morate umetniki boriti za všečke ter oglede na družbenih omrežjih?
Johnny: Nam je to najbolj nevšečno delo. Vsaj meni. Ne vem, ne maram težiti ljudem. Ampak njih pa čisto razumem. Če bi bil jaz organizator, bi naredil enako. Zdaj ne rabijo delat reklame, ker jo mi namesto njih.
Nejc: To je ravno »catch«, ker tega ne mara nihče delat. Drago je. Če pa narediš tekmovanje, sodelujoči delajo reklamo zase in zate.
Amadej: Za nas je bila to bitka Davida proti Goljatu. Bili smo Ice on Fire s 1400 sledilci proti prvemu in drugemu bendu, ki sta imela dvajset, trideset tisoč sledilcev na Instagramu. Mi smo »težili« prijateljem, naj povedo prijateljem in tako naprej, oni so pa tri dni prej objavili story in dobili dvajset tisoč glasov. Po drugi strani pa je fora, da so vsi, ki so šli glasovat za Joker out, videli, da je na drugem mestu Ice on Fire in če bi to zbirala neka komisija, ljudje tega ne bi videli. Tako da je tudi za nas to kar velika promocija.
Nejc: Ja. In ko smo prišli nazaj, smo že naslednje jutro imeli intervju na Planet TV. Tudi prispevek je bil, kjer smo pokazani in omenjeni.
Ste tudi nekako zasloveli po Balkanu?
Johnny: Ja, definitivno. Vidim našo statistiko ogledov/streamov posnetkov in najbolj priljubljeni trije kraji so Ljubljana, Novo mesto in Beograd.
Bi si želeli še več uspeha v tujini?
Johnny: Mene je včasih skrbelo, da bodo mislili: »kaj zdaj nek Slovenec tukaj, saj niti govori ne po naše«, ampak smo skozi pogovore z drugimi ustvarjalci ugotovili, da to ni nič takega. Pač lahko gremo igrat po Balkanu, saj smo na nekem nivoju. Tudi oni pridejo k nam pa govorijo po svoje.
Amadej: Ja res. Kdaj si sploh nazadnje na koncertu razumel besedilo? (smeh)
Kakšna se vam pa zdi slovenska glasbena scena?
Nejc: Zdaj po koroni se je zelo odprla. Pred tem so bili pač Siddharta, Hamo & tribute to love, Big foot mama. Zdaj pa vidimo nove Joker out, MRFY, Alo!Stari … Začelo se je odpirat in zgodi se, da ko pride dan špila pa ne veš, če bo sploh kdo prišel, da jih je vedno kar nekaj. Pred tem si včasih igral tudi samo za 5 ljudi. Zadnjič smo igrali v Vnanjih Goricah, in je bilo polno.
Johnny: Zdi se mi, da so bendi bolj profesionalno pristopili k stvari. Čisto drug attitude je. Da dejansko vedo, kaj narediti, da te ljudje zaznajo. Vidimo bende kot sta MRFY in Joker Out, ki jim je uspelo zelo na hitro. Medtem pa so tu Lumberjack, ki so pametno delali karierne korake in od njih smo se tudi mi učili.
Nejc: Ključno je, da imaš ekipo. Ljudi za sabo, ki ti pomagajo, ne moreš sam. Ljudi, ki verjamejo. Rabiš človeka, ki te obleče, nališpa, uredi video, producenta …
Amadej: Predvsem pa je nujna volja. Včasih mi kdo jamra, da mu ne uspe v glasbi. In ga vprašam: »A si šel 160 %? Koliko komadov si napisal v zadnjem letu? Štiri? Zakaj ne 14?« Jokerji imajo album, kjer so himne, vržejo te na rit. MRFY imajo recimo song Prjatučki, Koala Voice Ker tu je vse tako lepo, Alo!Stari Rad bi spizdu nekam stran. Vsak od teh ima vsaj en res izjemen song. Ti bendi so črno na belem pokazali, da se v Sloveniji da imeti bend, ki redno igra, ampak je treba pljunit v roke. Ne pa, da delaš dve uri na teden za bend. Veliko glasbenikov bi se samo pogovarjalo, ko je treba stvar izvest pa nič več. Verjamem, da se da, saj se vidi, kako ljudje potrebujejo koncerte.
Johnny: Moraš pa jim tudi nekaj ponuditi, da pridejo. Včasih prideš kam pa je po tleh polito pivo, vse se lepi, tonski mojster je slab, luči so slabe … kaj boš pa delal tam. Če greš pa v Kino Šiška ali Ortobar, je pa vse na nivoju in super.
Kje bi vi najraje igrali?
Amadej: Kino Šiška, če bi odstranili tiste stopnice.
Nejc: Štuk.
Johnny: Če ne drugače pa vsaj Stožice.
Alex: Na Košenicah. (smeh)
Vidim, da ste bolj za velike odre. Tem večje tem boljše, mar ne?
Alex: Zunaj si bolj sproščen pa ni drena.
Amadej: Čisto drugače moraš pristopit k njim. Notri je neka intima, si na varnem. Na velikih si pa svoboden. Sicer moraš biti že kar atlet, ampak za naše koncerte je to super, saj se vidi, da smo kaotični na odru in to je tudi nekako naš žig. Ljudje vedo, da je na naših špilih crazy.
Johnny: Pa lahko se z basistom loviš po odru. (smeh)
Foto: Matic Gabriel
Pojete v slovenščini. Ste kdaj razmišljali o drugih jezikih za tuje trge? Angleščina ali morda hrvaško, srbsko?
Amadej: Slovenščina nam preprosto paše.
Alex: Nekaj smo se igrali po angleško, potem pa smo spoznali Mateja Pečaverja in potem smo šli samo še slovensko (smeh).
Amadej: Je prišel na vaje in »Ne, ne. To pa ne bo šlo fantje.« Slovani imamo pač čudno izgovorjavo in to lahko vzamemo za svoje kot recimo Dubioza Kolektiv ali pa pevca pošlješ za eno leto v Anglijo. Pri nas imajo mogoče le Elvis Jackson pa Happy Ol' McWeasel dobro izgovorjavo. Pa še pri McWeasel ni tako pomembno, ker igrajo folk punk. Po drugi strani pa smo želeli narediti en slovenski album, ki ga lahko daš tudi nekomu iz Amerike pa bo rekel, da je dobro. In zdaj mislimo, da smo ga. Mogoče pa kdaj spoznamo kakšne tujce pa naredimo eno izmenjavo ali skupni komad v drugem jeziku. Bomo videli.
Kako pišete novo glasbo?
Johnny: Različno. Včasih delamo en komad pa pride neka ideja od prej, ki nam takrat ni bila všeč. Tako je osnovni riff pri Pleši bridge enega prejšnjega komada. Nekatere pesmi se delajo leta in leta, da nastane nekaj, kar nam je všeč. Tudi na albumu bo kar nekaj takih.
Alex: In prideš na vaje in ne veš katero verzijo komada bomo igrali danes, ker jih je že 5. (smeh)
Johnny: Včasih prideš do točke, ko se ti zdi, da komad več nima upanja, potem pa se nekaj zgodi, dobiš idejo in dokončaš celo pesem. Besedila piševa midva z Amadejem nekje 50-50. Včasih se zgodi, da komad nima druge kitice in jo napiše drugi. Recimo Odprto je tak, da je začetek čisti Amadej, drugi del pa sem napisal jaz. Recimo Na moje rame, pa je ravno obratno. Včasih napišem kakšen demo in je že to to in potem se samo še popravi pa naredi do konca. Tudi Alexu in Godcu dajemo ful svobode.
Alex in Nejc: Midva jim bolj dajeva pike na i. Ali pa predlagava kakšno idejo, da rešimo pesem.
Vaše pesmi govorijo večinoma o ljubezni, strasti, izgubah ljubljenih. Na drugi strani pa imamo bolj motivacijske viže stila »Don't stop believing«. Človek bi rekel, da so te tematike že čisto izčrpane, ali sem kaj spregledal?
Amadej: V naših pesmih se gre bolj za naravo človeka. Ta album, ki bo izšel, vsebuje ogromno tematik, predvsem pa naše doživljanje sveta, nas kot posameznikov in celotne družbe v obdobju zadnjih 2-3 let. Delaš, delaš, plezaš in potem si za eno sekundo totalen kreten ter tako s svojo destruktivno naravo vse uničiš. In če se nič ne naučiš iz tega, boš napako ponovil. In tu je destruktivna narava posameznika in družbe. Ne znamo biti srečni, dokler nimamo dveh let kovida. (smeh) Ta destruktivna narava je recimo tematika pesmi Po tankem ledu.
Johnny: Edino pesem Zadnji ples je res čisto ljubezenska pesem. Prva, ki sem jo napisal po desetih letih.
Amadej: Komad Pleši je tudi nekaj posebnega. Izhaja iz neke, lahko bi rekli osnovne ljubezni, ampak ljubezen je zelo močno čustvo in ko pišem o neki temi, prvo potrebujem nek močan dogodek ali čustven dražljaj. Ne morem pisat recimo o tem, da mi ne deluje telefon (ravno tu mu je res zmrznil telefon). In čeprav je Pleši navdihnjen iz ljubezni do ženske, se potem sporočilo obrne v to, da kjerkoli, kadarkoli si, pleši, živi življenje. Kjerkoli si, karkoli delaš, imej željo, trudi se, »guraj«, tako boš enkrat srečen.
Foto: Matic Gabriel
Opazil sem tudi, da veliko uporabljate besedo »pleši«. Poleg naslovne pesmi albuma je tu še Zadnji ples in več pojavitev v drugih pesmih.
Amadej: To si dobro opazil. Res je. Sam plešem že od malega. Vedno mi je bil ples zelo pozitivna stvar. Ali plešeš s prijatelji ali sam, pač vidiš, kako te sprošča. Ples nas sprošča in veseli.
Nejc: Čeprav za Zadnji ples to ne drži, ker je po resničnih dogodkih. Je bolj balada ali pa kar break-up song.
Kaj nas še čaka na novem albumu?
Amadej: Nov sound, tematsko pa vse od ljubezni do dojemanja sveta, prepleteno s prijateljstvom in ljudmi na naši poti. Veliko tega, kako mi kot bend preživljamo vse skupaj, covid, vojno, draginjo … Živimo v »fucked up world, but we can still dance in it.« To je tudi moto albuma. Obstaja en komad, ki je recimo par od videospota Pleši. Neka druga plat medalje. Potem je pesem Milijone slik, ki govori o paničnem napadu, ki sem ga doživel v obdobju covida v študentski sobi.
Imel sem obdobje, ko sem se spraševal, kaj je smisel. Zakaj sem tu, zakaj študiram, zakaj me skrbi glede službe. Tako ali tako večina ljudi naredi šolo, se zaljubi, vzame kredit in pade v sistem. In tako so mi možgani razbijali tri dni zapored in sem doživljal napade panike, hodil po sobi in predvsem »dihal«. Potem imaš pa komad Samo za en dan, kjer sem sanjal, da sem kot kralj sveta naredil največjo zabavo, na katero so bili povabljeni čisto vsi. (smeh) Veliko tematik je v tem albumu in niso vse ljubezenske.
Johnny: Ja. Recimo Vse razbijem je včeraj prišel ven. Govori o iskanju nekega raja, ampak dokler ti ne boš sam zase samozadosten, ne boš našel tega. Vse razbijem, iščeš, iščeš pa ne najdeš.
Torej je prostora tudi za družbeno kritiko?
Johnny: Bolj je kritika posameznika.
Amadej: 50 let nazaj se je dalo kritizirati sistem in se je zgodila revolucija. Če to počneš danes, samo izpadeš jezen človek. No, ampak to je samo moje umetniško mnenje. Če pa vse to zapakiraš v poezijo se lahko zgodi, da nekdo, ki je dovzeten do tega, najde in razume tvoje sporočilo. Najprej bo mogoče poslušal tri ljubezenske pesmi, pri četrti pa se ga bo tisti stavek prijel, se dotaknil srca.
Naslovna slika novega albuma Pleši. Foto: Mihael Travnikar, Azram-Ramz
V enem izmed vaših prejšnjih intervjujev sem prebral, da vam album pomeni konec neke zgodbe. Kaj počnete zdaj? Že pripravljate nov material, ali si boste vzeli malo oddiha in le koncertirali?
Johnny: Nimamo še toliko izkušenj, da bi vedeli, kaj je najbolje. Po eni strani je dobro biti ves čas v tem. Ko smo se junija zavedli, da moramo napisat 20 novih pesmi za album smo res trdo delali in nekako uspešno padli v to filozofijo čistega fokusa, kjer so ideje prihajale kar same od sebe.
Amadej: Ja. Proces tega albuma je bilo kar posebno obdobje. Predprodukcija, ko smo spoznali Mateja Pečaverja in imeli še napovedane koncerte. Takrat je bilo igranje in pisanje glasbe, ampak to lahko delaš postopoma. Jeseni smo bili v studiu, snemali. Potem je prišlo obdobje, ko smo morali vse to zapakirat, sproducirat, urediti stvari na založbi, posneti videospote … Zdaj smo v drugem delu. Trenutno že od decembra nismo imeli vaj, ker se ukvarjamo s promocijo. S februarjem se začnejo priprave na predstavitev albuma in nabiranje koncertov. In po tem bomo spet imeli malo bolj umirjeno obdobje.
Nejc: Ampak to, da nismo vadili, ne pomeni, da se nismo srečevali.
Alex: Še več smo se.
Nejc: Treba je bilo urediti druge stvari. Ta mesec je bila na vrsti promocija.
Johnny: Pa snemanje in editing.
Godec: Dobili smo se pri nekom doma, prinesli svoje računalnike in skupaj urejali posnetke in slike, naredili neko filtracijo vsega uporabnega, izrezali ven 10, 15 sekundne videe, ki bodo potem za objavljanje na družbenih omrežjih. Zdaj je vse pripravljeno, da se dejansko samo še objavlja. Tako skupaj je veliko lažje, kot če bi se en sam spravil.
Amadej: 90 % bendom je to odpor delat. Nam je lažje, ker to delamo vsi skupaj in sodelujemo. Pa nekdo potegne telefon iz žepa in ima nekdo take ideje, drug druge … In smo se že zelo sprostili pred kamero. Nejc recimo se je pred enim letom kar skril, ko sem jaz začel kaj snemat.
Nejc: Umaknil sem se kameri, namesto da bi šel vanjo. Zdaj pa še jaz skačem okoli s kamero. (smeh)
Amadej: Ne skrbi nas več toliko, kako kaj izpade. Plus z novo tehnologijo je veliko lažje.
Podpisano imate pogodbo z Nika records. Koliko vam založba pomaga pri vsem tem?
Amadej: Najprej, oni nas sploh niso želeli. Pisali smo jim že preden smo izdali Odprto pa so rekli, da jim naša starejša glasba ni všeč. Potem smo pa izdali Odprto in šeenkrat pisali, da smo mi bend, ki ga oni hočejo. Pristali so pod pogojem, da jim ni treba financirat albuma Pleši, ki je izdan pod njimi. Od njih pa sedaj dobimo pomoč v glasbeni industriji, urejajo nam PR, izdaje, papirje, SAZAS in nalaganja na splet itd. Mislim, da smo jim z rezultati v enem letu pokazali, da smo zelo resen bend. »You don't take no for an answer« in pokažeš ljudem, da hočeš delat. In zdaj vidijo, da se jim finančno splača in bodo naprej pomagali.
Zadnje misli?
Amadej: Naj ljudje pridejo 5. maja v Orto bar na predstavitev albuma. Naj nam sledijo na socialnih omrežjih, spletnih glasbenih platformah. Tam pride vsak drug petek ven nov komad ter še dva nova spota. Tako da, kdor še nima karte, naj da možnost punk rock bendu Ice on Fire iz Novega mesta in pride na predstavitev plate. Igramo v veliki dvorani, kart pa je samo še pol.
5.5. nas Ice on fire čakajo v glavni dvorani Orto Bara. Foto: Matic Gabriel
Ko je Sherlock Holmes tik pred tem, da reši primer, se umakne v svoje miselno kraljestvo, da razčleni vsako najmanjšo podrobnost, ki jo je izsledil: madež trave na jakni, razpoka na zaslonu mobilnega telefona, ena dlaka valižanskega terierja.
S svojo nadnaravno dedukcijo detektiv v trenutku dobi rešitev. To je največja super moč Device (in njihova največja slabost): svet doživljajo skozi velikansko povečevalno steklo. Opazijo drobtine na tvojih tleh. Opazijo, kako se smejiš, ko si zaljubljen. In samo želijo pomagati, da bo njihova detajlna resničnost nekoliko boljša.
Zgrabi svoj detektivski plašč in izvedi več o osebnosti Device tukaj. Kakšne so značilnosti horoskopa Devica?
Kaj je Devičin element?
Zemlja. Energija Zemlje nas ozemlji v sedanjem trenutku, pretvarja mimobežne misli v konkretne načrte (in jim dejansko sledi). Bik, Devica in Kozorog poosebljajo zanesljivost, strukturo in pragmatizem zemeljskega elementa. Zato jih pokliči, če iščeš iskreno mnenje o zamenjavi poklica ali potrebuješ pomoč pri vložitvi davčne napovedi.
Katere so Devičine najboljše značilnosti?
Device vodi altruizem. Lahko si zamislijo boljši svet (ne glede na to, ali je to država z manj emisijami ogljika ali spalnica z več naravne svetlobe) in uporabijo svojo zemeljsko marljivost, da to uresničijo. Vsi predlogi Device – čeprav se morda počutijo vsiljivi – so ponujeni, ker resnično želijo najboljše za druge. Zato ne bodi presenečen, če ti skuhajo lonček kamiličnega čaja za tvoj napihnjen trebušček ali ti ponudijo, da pazijo na tvoje otroke (in brišejo prah z tvojih svetilk), medtem ko se odpravljaš na vikend izlet. Ko te ima Devica rada, bo zate premaknila goro, in ko se ji boš poskusil zahvaliti, se bo pošalila: “Oh to? To ni bilo nič.”
Devica je rdeče urednikovo pero, ki lebdi nad vesoljem, ki je v osnovi pomanjkljivo. Ideja, da Devica preprosto ne more popraviti vsega, jih bo zlahka – in pogosto – razočarala. V najslabšem primeru Device to razočaranje usmerijo proti sebi; zemeljska znamenja se držijo nemogočih standardov in lahko trpijo za sindromom prevaranta. Čeprav poskušajo ohraniti red (glej: zlikane rjuhe), se mora Devica naučiti, da je življenje neurejeno. In to je tisto, zaradi česar je zanimivo.
Katere so najboljše kariere za Devico?
Ker niso nore na soj žarometov (razen če seveda niso Beyoncé, ampak tudi ona se rada drži zase), boš ugotovil, da Deviceneutrudno delajo v zakulisju, se lotevajo novih projektov in ponujajo pomoč pri tvojem. Če Devica kar koli naredi, mora to storiti na pravi način (tudi če ji to skrajša čas spanja). Zaradi kariere z višjim namenom je vse vredno. Znanstveno raziskovanje, novinarstvo, prehrana, urednikovanje, socialno delo in poučevanje pritegnejo Devičino natančno oko in njeno željo po služenju drugim. Če v pisarni opaziš pridno Devico, ji povej, da je v redu, če prosi za pomoč. (In nato ji to ponovi, saj prvič ne bo dojela.)
V orbiti Device ne boš našel nobenih vpadljivih, površnih prijateljstev. Seveda bo Devica pustila jedrnato pripombo pod tvojim Instagram selfijem, vendar te bo poklicala in vprašala, kako je potekal tvoj intervju takoj zatem. Pomočniki po srcu, najboljši prijatelji zodiaka se ne bodo ustavili, da bi se počutil globoko cenjenenega. Devica je glavni načrtovalec zabave za tvoj rojstnodnevni soirée, tvoje naročilo burrita ima zapisano v spomin in se ne boji dati nekaj resničnih nasvetov (še posebej, če niso tisto, kar želiš slišati).
Kakšna je Devica kot partnerica?
Če bi imele Device jezik ljubezni, bi bilo to, da se spomniš, da hrepenijo po 72-odstotni temni čokoladi s slanimi mandlji, obožujejo modre hortenzije in v deževnih dneh poslušajo Alanis Morsette. Majhne podrobnosti so pot v Devičino srce. In brez težav bodo očarale svojo pot v tvoje. Ko se Device odprejo, so znane po svoji jedki duhovitosti, ki te zvabi v igrive debate in domiselne kaj če. Toda za vsemi šalami stoji premišljen partner, ki je neverjetno občutljiv na tvoje potrebe. Če si sposoben odkljukati vsa (zelo specifična) polja Device, boš pridobil zvestega spremljevalca, ki iz tebe izvabi najboljše.
Medtem ko ima Devica znane visoke standarde, so tudi (napačno) označene kot zahtevne za vzdrževanje. Namesto tega zemeljska znamenja hrepenijo po preprostosti in so globoko povezana z naravnim svetom. Device so iznajdljive. Lahko jih ujameš, kako ročno sestavljajo knjižno polico, delajo zdravila iz sivkinih izvirov in svojemu otroku spletajo zimsko kapo. Stvari, kupljene v trgovini, so tako ali tako precenjene.
Zvezdniki v znamenju Device
Čeprav je bila mati Terezija, dobesedna svetnica, v resnici Devica, obstaja tudi veliko spolnih simbolov Devic, vse nenavadne z določenim je ne sais quoi: Keanu Reeves, Cameron Diaz, Jeremy Irons, Richard Gere, Macaulay Culkin, Peter Falk, Salma Hayek in Colin Firth; tu so tudi uporniški Amy Winehouse, Freddie Mercury in princ Harry; neprimerljiva Beyoncé; neustrašni ustvarjalci, kot sta Tim Burton in Stephen King; zagonetni in prilagodljivi Bill Murray; zabavna Melissa McCarthy in John Mulaney; kot tudi ameriške ljubljenke Alexis Bledel, Blake Lively in Keke Palmer.
V zadnjih 17 letih se je izjemno povečalo število znanstvenih raziskav o kronični travmatski encefalopatiji (CTE), pri čemer so v ospredju raziskovalci centra CTE na Univerzi v Bostonu (BU). Čeprav nekatere športne organizacije, kot sta Nacionalna hokejska liga in svetovni ragbi, še vedno trdijo, da njihovi športi ne povzročajo CTE, nov pregled dokazov, ki ga je opravil vodilni svetovni strokovnjak za CTE, potrjuje, da je izpostavljenost ponavljajočim se udarcem z glavo (RHI) glavni dejavnik tveganja za nastanek te bolezni.
O CTE se več govori šele v zadnjih letih
CTE je leta 2007 v ZDA postal nacionalna novica, vendar so bila šele leta 2016 objavljena merila Nacionalnega inštituta za nevrološke motnje in Kap/Nacionalnega inštituta za biomedicinsko slikanje in bioinženiring (NINDS-NIBIB) za nevropatološko diagnozo CTE, ki so bila izpopolnjena leta 2021. Redke, osamljene študije primerov, ki poročajo o nenormalnih ugotovitvah ali uporabljajo nesprejeta diagnostična merila, so bile nesorazmerno poudarjene, da bi vzbudile dvom o povezavi med RZP in CTE.
CTE je leta 2007 v ZDA postal nacionalna novica, vendar so bila šele leta 2016 objavljena merila. Foto: thinkomatic iz iStock
Dr. Ann McKee, vodja nevropatologije v VA Boston Healthcare System in direktorica centra BU CTE, v preglednem članku v reviji Acta Neuropathologica poudarja, da je bilo zdaj v literaturi objavljenih več kot 600 primerov CTE iz več mednarodnih raziskovalnih skupin. In od teh več kot 600 primerov jih je 97 odstotkov potrdilo izpostavljenost RHI, predvsem pri kontaktnih športih in športih z udarci. CTE je bila diagnosticirana pri amaterskih in profesionalnih športnikih, vključno s športniki ameriškega, kanadskega in avstralskega nogometa, ragbi zveze, ragbi lige, nogometa, hokeja na ledu, bikoborbe, rokoborbe, mešanih borilnih veščin in boksa.
Poleg tega so avtorji študije razkrili, da v 82 odstotkih (14 od 17) domnevnih primerov CTE, ki so se zgodili v odsotnosti RHI, kjer so bila uporabljena posodobljena merila, družin nikoli niso vprašali, katere športe je pokojnik igral.
97 odstotkov primerov potrdilo izpostavljenost RHI. Foto: digicamchic iz iStock
CTE brez udeležbe v kontaktnih športih ali izpostavljenosti RHI je izjemno redka
Po mnenju raziskovalcev se kljub svetovnim prizadevanjem, da bi odkrili CTE brez udeležbe v kontaktnih športih ali izpostavljenosti RHI, zdi, da je ta izjemno redka, če sploh obstaja. »V študijah skupnostnih možganskih bank je bila CTE opažena v 0 do 3 odstotkih primerov, in kjer so informacije na voljo, so bili pozitivni primeri izpostavljeni možganskim poškodbam ali RHI. Nasprotno pa je CTE najpogostejša diagnoza nevrodegenerativne bolezni pri športnikih, ki se ukvarjajo s kontaktnimi in trkalnimi športi, po vsem svetu. Močno razmerje med odmerkom in odzivom je morda najmočnejši dokaz, da RHI povzroča CTE pri športnikih,« je dejala McKee.
CTE je najpogostejša diagnoza nevrodegenerativne bolezni pri športnikih, ki se ukvarjajo s kontaktnimi in trkalnimi športi, po vsem svetu. Foto: alphaspirit iz iStock
»V pregledu je predstavljena časovnica razvoja nevropatoloških meril za diagnozo CTE, ki jo je pred skoraj 100 leti začel patolog Harrison Martland, ki je uvedel izraz punch-drunk, da bi opisal nevrološko stanje pri tekmovalcih,« je pojasnila McKee, avtorica študije. »Pregled kronološko opisuje številne študije, ki so jih izvedle neodvisne mednarodne skupine, ki so preučevale različne populacije in pri posameznikih z anamnezo RHI iz različnih virov odkrile patologijo CTE.«
Za CTE je značilna značilna molekularna strukturna konfiguracija p-tau fibril, ki je drugačna od sprememb, opaženih pri staranju, Alzheimerjevi bolezni ali drugih boleznih, ki jih povzroča tau beljakovina.
Za CTE je značilna značilna molekularna strukturna konfiguracija p-tau fibril, ki je drugačna od sprememb, opaženih pri staranju, Alzheimerjevi bolezni ali drugih boleznih, ki jih povzroča tau beljakovina. Foto: LuckyBusiness iz iStock
DJ David Guetta, ki zaseda vrhove lestvic, je dejal, da je »prihodnost glasbe v umetni inteligenci«, potem ko je s pomočjo te tehnologije nedavni pesmi dodal vokal v slogu Eminema.
Besedilo in rap v slogu Eminema
DJ je uporabil dve spletni strani z umetno inteligenco, da je za nastop v živo ustvaril besedilo in rap v slogu ameriškega zvezdnika. Francoski producent je dejal, da skladbe ne bo izdal na trgu, meni pa, da bodo glasbeniki v prihodnosti umetno inteligenco uporabljali kot orodje za ustvarjanje novih zvokov, saj »vsak nov glasbeni slog izhaja iz nove tehnologije«.
Guetta je na podelitvi nagrad Brit Awards, kjer je prejel nagrado za najboljšega producenta, v pogovoru z glasbenim dopisnikom BBC Markom Savageom dejal: »Prepričan sem, da je prihodnost glasbe v umetni inteligenci. Zagotovo. Nobenega dvoma ni. Vendar kot orodje. Nič ne bo nadomestilo okusa. Kar določa umetnika, je, da imaš določen okus, da imaš določeno vrsto čustev, ki jih želiš izraziti, in za to boš uporabil vsa sodobna orodja.«
Umetno inteligenco je primerjal z instrumenti, ki so v preteklosti povzročili glasbene revolucije. »Verjetno ne bi bilo rokenrola, če ne bi bilo električne kitare. Ne bi bilo acid housa brez Rolanda TB-303 (basovskega sintetizatorja) ali bobnarskega stroja Roland TR-909. Hiphopa ne bi bilo brez samplerja. Mislim, da bi umetna inteligenca res lahko opredelila nove glasbene sloge. Verjamem, da vsak nov glasbeni slog izhaja iz nove tehnologije.«
Guetta je v videoposnetku, ki ga je objavil na Twitterju, dejal, da je vokal v Eminemovem slogu ustvaril »za šalo«, vendar je »deloval tako dobro, da nisem mogel verjeti«. Za BBC je povedal, da ga je objavil, »ker sem želel odpreti razpravo in ozavestiti javnost. Pravzaprav je zelo smešno, ker se je odzvalo veliko ljudi. Nekateri med njimi pravijo, da je to genialno. Nekateri pa so nadvse jezni name, vendar plošče ne bom izdal. Nemogoče je misliti, da gre za pravo kolaboracijo, vendar zveni točno tako kot on (Eminem).«
Nekateri oboževalci, ki so se odzvali na njegovo objavo na Twitterju, so bili nad eksperimentom navdušeni, drugi pa niso bili tako navdušeni, saj je, kot je dejal uporabnik Twitterja, »tu problem današnjega stanja širjenja umetne inteligence. Priklenjena ustvarjalnost«.
Variety je pisal, da je v zadnjih mesecih na TikToku vse več pesmi, ustvarjenih z umetno inteligenco, oboževalci pa so vzeli obstoječe pesmi in s pomočjo programske opreme poskrbeli, da so zvenele, kot da jih poje drug izvajalec.
Ustvarjanje v slogu Eminema pa ni novost
Tudi oboževalci Draka so začeli uporabljati generator umetne inteligence za ustvarjanje lastnih skladb v slogu kanadskega raperja.
Nick Cave je že januarja napisal hudomušno mnenje o sistemu umetne inteligence, ki je poskušal napisati pesem »v slogu Nicka Cavea«. Pevec je rezultate označil za »groteskno norčevanje« in »parodijo«.
Islandija je znana po osupljivi pokrajini, ki združuje sneg in led z vročim in dinamičnim podzemljem, od koder enkrat bruha lava, drugič vroča para. Država je s pestro vulkansko aktivnostjo, ledeniki, geotermalnimi jezeri, podzemnimi jamami in urejenimi narodnimi parki tako pravi biser za vse ljubitelje narave. Je tudi polna mitov in legend o trolih, škratih in velikanih ter drugih mitoloških bitjih, kar Islandijo naredi še bolj misteriozno in mamljivo. Oddaljeno otoško državo na severu Evrope vsako leto obišče več turistov.
Spodaj si preberi, kaj vse si moraš na potovanju ogledati, če tudi tebe zapelje ta fascinantna država!
Narodni park Snæfellsjökull
Na polotoku Snæfellsnes se nahaja narodni park, ki je poznan predvsem po ledeniku Snæfellsjökull. Poleg ledenika lahko v narodnem parku opazuješ tudi čudovite lavine tunele in lavina polja, park pa je bogat tudi z lokalno floro in favno. Ljubitelji narave bodo v parku našli kopico zanimivih aktivnosti, od opazovanja kitov, do opazovanja lokalnih obalnih ptičjih vrst. Čez park vodijo atraktivne pohodniške poti. Glede na letni čas je mogoče tudi splezati na ledenik oziroma se sprehajati v njegovi neposredni bližini. Morda nisi vedel, a ravno ta ledenik se je pojavil v Potovanju v središču Zemlje, Julesa Verna!
Približno 90 kilometrov oddaljeno od mesta Akureyri leži četrto največje jezero na Islandiji, jezero Myvadn. Nastalo naj bi pred komaj 200 leti ob velikem vulkanskem izbruhu. Območje je še vedno vulkansko aktivno in v okolici se nahaja še več vulkanov. Nenavadne tvorbe lave, ki sestavljajo pokrajino, se imenujejo Temna Mesta. Legenda pravi, da so nastala, kjer je Satan padel na Zemljo, ko je bil pregnan iz nebes. Iz regije naj bi ga pregnali škratje, ki so Temna Mesta obdržali kot svoje domove. V bližini jezera je kar nekaj točk, kjer je naravna toplota pod površjem zemlje segrela »bazenčke«, v katerih se lahko kopaš.
Iz glavnega pristanišča v Rejkjaviku pozimi večkrat dnevno odpelje čoln turistov, ki si želijo videti te mogočne morske sesalce v naravnem okolju. Vode okoli Islandije so dom kar 23 različnim vrstam kitov, med drugim tu najdemo kita grbavca in ščukastega kita. Na izletu lahko poleg kitov vidiš tudi delfine, njorke in veliko drugih morskih ptic.
Ni veliko krajev na Zemlji, od koder lahko opazuješ ta nenavadni naravni pojav. Islandija spada med najlepše točke na svetu, od koder lahko vidiš severni sij oziroma auroro borealis. Če imaš zares srečo, ga lahko vidiš celo iz islandske prestolnice. V tem primeru je zelo priporočljivo, da se odpraviš vsaj do kraja v neposredni bližini Rejkjavika, Seltjarnarnes, kjer je zaradi manjšega svetlobnega onesnaženja precej večja verjetnost, da je severni sij dejansko viden.
Modra laguna je ena najbolj znanih atrakcij Islandije. Ta geotermalni vrelec je unikaten zaradi svoje turkizne barve, v kateri lahko zaplavaš in se prijetno ogreješ. Že dolgo časa velja, da ima tamkajšnja voda zdravilne učinke, saj vsebuje kremenico in druge materiale. Ljudje s kožnimi težavami in drugimi tegobami tako že vrsto let prihajajo na ta kraj. Za tiste, ki iščejo predvsem zdravilne učinke, je danes tam na voljo tudi klinika. Za uživače pa luksuzno zdravilišče 😉.
Dih jemajoča plaža na polotoku Látrabjarg očara s peskom rožnatih in rdečih barvnih odtenkov. Ker vreme na Isladniji ni preveč »poletno«, sončenje ni ravno med najbolj priljubljenimi aktivnostmi na tej plaži. Lahko pa se sprehodiš ob vodi in uživaš v šumenju valov v turkizni laguni. Pri tem boš morda opazil celo tjulnje, ki prebivajo na tem območju. Sprehodiš se lahko po obalni poti, ki te popelje do slavnih klifov Látrabjarg, ki najbolj navdušijo opazovalce ptic.
Stik tektonskih plošč
Tektonske plošče med Severno Ameriko in Evropo se počasi razmikajo stran druga od druge. To skrito gibanje je vzrok razpok in špranj v pokrajini, kjer nato lahko nastanejo reke, jezera in razčlenjeni žlebovi. Vse te naravne pojave lahko opaziš na Islandiji. Med najbolj znanimi primeri tektonskih pojavov je reka Öxará, ki pada z ene izmed tektonskih plošč, in pri tem ustvarja serijo slapov. Reka ustvarja tudi prelep bazen Drekkingarhylur.
Slap Dynjandi velja za enega najlepših slapov v islandski pokrajini Westfjords. Nahaja se v zalivu Dynjandivogur. Območje sicer spada v zaščiten naravni rezervat, a je v bližini tudi kamp, kjer lahko prespiš in naravne lepote občuduješ dlje časa. Pri tem se zavedaj, da zaradi močnega bučanja slapu, ponoči še zdaleč ne boš našel tišine. Pri vzponu do glavnega slapu Dynjandi boš občudoval številne manjše vodne poti in slapove.
Le kakih 800 metrov od glavnega mesta Islandije, Rejkjavika, se nahajata otoka Akurey in Lundey, znana predvsem po kolonijah prikupnih ptic njork. Na otokih tako lahko opazuješ njorke med gnezdenjem in skrbjo za mladiče. Izmed obeh otokov je bolj znan Akurey, ki gosti tudi večjo populacijo njork. Poleg njork pestro živalstvo otoka med drugim obsega še kormorane, race, galebe in druge morske ptice. Otok ni naseljen, nanj pa te popelje čoln.
Ob obisku muzeja Vikinški svet se boš počutil, kot bi te popeljali nazaj v vikinško dobo. V muzeju boš našel repliko vikinške ladje iz 9. stoletja z imenom Islandka. Ladjo lahko dobro raziščeš in se sprehodiš pod ladijskim trupom. Več o vikinški zgodovini boš izvedel preko vrste stalnih in občasnih razstav v muzeju. Del muzeja je posvečen skrivnostni skandinavski mitologiji, del pa vikinškem igrišču. Poleti je odprt tudi majhen živalski vrt, v katerem prebivajo predvsem domače živali, kot so koze, race, zajci in ovce.
Preden sploh začneš planirati potovanje, premisli o budgetu. Izlet na Islandijo žal ne more biti poceni in četudi uspeš dobiti ugodno letalsko karto, boš na samem potovanju zapravil veliko. Islandija namreč živi od turizma, saj državo letno obišče okoli 3 milijone turistov, ki so za nepozabno doživetje pripravljeni odšteti več. Cene postelj v hostlu se tako pričnejo pri 50 evrih na noč, za obrok na potovanju pa boš odštel približno 25 evrov.
Razmisli tudi o transportu po državi. Javni prevoz sicer obstaja, a je težko dostopen in ti bo na potovanju vzel veliko časa. Bolje je, da najameš avto ali pa se odločiš za katerega izmed organiziranih turističnih izletov, kot so Golden Circle, Lovljenje polarnega sija in Po stopinjah Igre prestolov.
Za potovanje si vzemi dovolj časa. V tednu ali dveh z najetim avtomobilom lahko vidiš zares veliko. Pozimi lahko tako ujameš severni sij in se naužiješ prelepe zimske pokrajine, poleti pa spoznaš polnočno sonce, zelene vrhove in slapove.
»Instagramabilne« niso le eksotične destinacije in nedostopne lokacije. Imamo srečo, da je Slovenija kljub svoji majhnosti izjemno raznolika in ponuja veliko čudovitih destinacij. Spodaj si poglej, katerih 12 se je uvrstilo na seznam najbolj instagramabilnih krajev v Sloveniji, ki ga je pripravil inyourpocket.
Blejsko jezero
Bled s svojo uvrstitvijo na seznam nikakor ne preseneča, saj spada med najbolj priljubljene turistične točke v Sloveniji. Slikovita destinacija ponuja nekaj za vsakogar: stare, mlade, aktivne in obiskovalce, ki iščejo sprostitev. Cerkev na otočku sredi jezera poskrbi za pravljično idilo, h kateri doda še grad na vrhu vzpetine.
Tri doline – Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot – povezuje mesto Solčava. Izmed treh je daleč najbolj znana Logarska dolina, ki ponuja prelepe naravne znamenitosti na vsakem koraku. Tu v objektiv lahko ujameš konje in prašiče, stoletja stare kmetije, polja pisanih cvetlic, kapele in seveda dih jemajočo pokrajino.
Od leta 2008 po trgu ne vozijo več avtomobili, namesto njih tu najdeš zunanje kavarne. Poleg dveh stavb v neo-renesančnem slogu trg obdaja še kopica manjših zgradb različnih arhitekturnih slogov. Zanimivo je, da je sam trg mlajši od večine stavb v okolici. Na sredini stoji fotogeničen kip znamenitega skladatelja Tartinija, po katerem je trg tudi dobil ime.
Čistost, prelepa barva in spokojnost so glavni atributi tega instagramabilnega jezera na poti iz Kranjske Gore na Vršič. Za dramatično atmosfero poskrbi okolica; gozdnata pobočja, nad katerimi se dvigajo skalnati gorski vrhovi. V pogledu na jezero lahko nekoliko dlje uživaš ob pijači v bližnjem baru. Poleti lahko v jezero skočiš s 6 metrov visoke skakalnice!
Na vrhu Grajske planote južno od starega mestnega središča stoji Ljubljanski grad, ki je bil zgrajen v 2. polovici 15. stoletja. Skozi stoletja je grad služil kot kraljeva rezidenca, zapor, vojašnica in kulturno prizorišče.
Alpska dolina, Bohinj, ponuja resnično idilično pokrajino. Strma gorska pobočja se dvigajo nad privlačnimi vasicami in bujnimi pašniki. Na koncu doline, znotraj Triglavskega narodnega parka, leži Bohinjsko jezero. Čeprav med turisti manj poznano od Blejskega, ledeniško jezero s kristalno čisto vodo ponuja neskončno različnih aktivnosti. Poleg naravne dediščine omogoča tudi stik z lokalno zgodovino in kulturo – spoznaj tradicionalnega pridelovalca sira, obišči muzeje in prikupne cerkvice v okolici ter se ustavi v gostilni in si tokrat privošči katero izmed domačih dobrot.
Stara trta velja za najstarejšo na svetu. Posajena je bila pred več kot 400 leti in danes pokriva celotno pročelje hiše iz 16. stoletja. Preživela je srednjeveške požare in napade vinskih uši ter ostale tegobe, ki so jim podlegle druge trte na celini. Danes ima celo svojo himno in številne dogodke, organizirane v čast tej mestni posebnosti.
Čarobna reka, ki teče skozi Triglavski narodni park, zelene gozdove, mimo številnih mestec in vasic, te bo navdušila s kristalno čisto vodo, pod katerimi so vidni beli prodniki. Dih jemajoči pogledi na reko so nekaj, kar boš težko našel kjerkoli drugje!
Metelkova ponuja alternativo običajni plesni glasbi, ki jo sicer najdeš v večini današnjih klubov. Zato pritegne predvsem posameznike z drugačnim mišljenjem, tiste, ki niso vedno pripravljeni slediti množici, da bi bili »kul«. Zanimiva lokacija in filozofija, ki se skriva v ozadju.
V gradu Brežice najdeš eno najlepših in najbolje ohranjenih baročnih dvoran v Sloveniji. Viteška dvorana iz 17. stoletja je najbolj znana po umetelnih freskah in stenskih poslikavah, ki pokrivajo strop in zidove dvorane. Na njih so upodobljeni različni mitološki, klasični in religiozni subjekti. Nedavno so dvorano renovirali in odprli na ogled kot del Posavskega muzeja, v njej pa potekajo tudi koncerti in drugi dogodki.
Manj kot 10 kilometrov od Pirana (ki je že sam po sebi precej prikupno »instagramabilno« mestece) v Krajinskem parku Sečoveljske soline najdeš ene izmed redkih še dejavnih tradicionalnih solin v Sredozemlju. Za območje je značilna tudi unikatna mešanica flore in favne, ki uspeva v slani zemlji.
Deset kilometrov severno od postojne se nahaja grad, ki se je v Guinessovo knjigo rekordov vpisal kot največji jamski grad na svetu in je hkrati edini ohranjeni grad te vrste. Zgrajen je bil v 13. stoletju v gotskem slogu. Skozi stoletja si je grad prislužil upravičen sloves neosvojljivega gradu. Danes ima grad vlogo muzeja in je odprt javnosti.
Glede na novo raziskavo Univerze Colorado Boulder je razvidno, da bakterije v boju proti vsiljivcem delujejo na zelo podoben način kot človeške celice, saj imajo enake osnovne mehanizme, ki so potrebni za vklop in izklop imunskih poti.
Študija osvetljuje tudi delovanje tega skupnega starodavnega mehanizma – skupine encimov, znanih kot ubikvitinske transferaze.
Boljše razumevanje in morebitno reprogramiranje tega stroja bi lahko na koncu utrlo pot do novih pristopov za zdravljenje številnih človeških bolezni, od avtoimunskih bolezni, kot sta revmatoidni artritis in Crohnova bolezen, do nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen, pravijo avtorji.
»Ta študija dokazuje, da se ne razlikujemo tako zelo od bakterij,« je dejal glavni avtor Aaron Whiteley, docent na oddelku za biokemijo. »S preučevanjem teh bakterijskih procesov se lahko veliko naučimo o delovanju človeškega telesa.«
Študija ni prva, ki je pokazala, kaj lahko bakterije naučijo ljudi
Vse več dokazov kaže, da so del človeškega imunskega sistema morda nastale iz bakterij, evolucija pa je prinesla bolj zapletene iteracije bakterijskih orodij za boj proti virusom v rastlinskem in živalskem kraljestvu.
Leta 2020 je biokemičarka Jennifer Doudna s Kalifornijske univerze Berkeley prejela Nobelovo nagrado za CRISPR, orodje za urejanje genov, s katerim se ponovno uporabi drug nejasen sistem, ki ga bakterije uporabljajo za boj proti lastnim virusom, znanim kot fagi.
Šum okoli CRISPR je sprožil novo znanstveno zanimanje za vlogo, ki jo imajo beljakovine in encimi pri imunskem odzivu proti fagom. »V zadnjih treh do petih letih so ljudje spoznali, da se to ne konča s CRISPR. Možnosti so veliko večje,« je dejal Whiteley.
Manjkajoči člen v evolucijski zgodovini
Whiteley in soavtorica študije Hannah Ledvina, podoktorska štipendistka Jane Coffin Childs na oddelku, sta sodelovala z biokemiki s Kalifornijske univerze v San Diegu, da bi izvedela več o beljakovini cGAS (ciklična GMP-AMP sintaza), za katero se je že prej izkazalo, da je prisotna tako pri ljudeh kot v preprostejši obliki tudi pri bakterijah.
Pri bakterijah in ljudeh je cGAS ključnega pomena za vzpostavitev nadaljnje obrambe, ko celica zazna virusnega vsiljivca. Toda kaj uravnava ta proces pri bakterijah, doslej ni bilo znano.
Whiteleyjeva ekipa je z uporabo tehnike ultra visoke ločljivosti, imenovane krioelektronska mikroskopija, skupaj z drugimi genetskimi in biokemičnimi poskusi podrobno preučila strukturo evolucijskega predhodnika cGAS v bakterijah in odkrila dodatne beljakovine, ki jih bakterije uporabljajo za pomoč cGAS pri obrambi celice pred virusnim napadom.
Natančneje, odkrili so, da bakterije spreminjajo svoj cGAS z uporabo poenostavljene različice vse v enem ubikvitin transferaze, kompleksne zbirke encimov, ki pri ljudeh nadzorujejo imunsko signalizacijo in druge kritične celične procese.
Ker je bakterije lažje gensko manipulirati in preučevati kot človeške celice, to odkritje odpira nove možnosti za raziskave, je dejala Ledvina. »Ubikvitinske transferaze v bakterijah so manjkajoči člen v našem razumevanju evolucijske zgodovine teh beljakovin.«
Urejanje beljakovin
Študija je razkrila tudi, kako ta stroj deluje, in identificirala dve ključni komponenti – beljakovini, imenovani Cap2 in Cap3 (CD-NTase-associated protein 2 in 3) – ki služita kot vklopno oziroma izklopno stikalo za odziv cGAS.
Whiteley je pojasnil, da ima ubikvitin pri ljudeh ne le ključno vlogo pri imunskem odzivu, temveč lahko služi tudi kot nekakšen označevalec celičnih odpadkov, ki odvečne ali stare beljakovine usmerja k razgradnji in uničenju. Kadar ta sistem zaradi mutacij v napravi ne deluje pravilno, se lahko beljakovine kopičijo in pojavijo se bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Avtorji poudarjajo, da je potrebnih še veliko raziskav, vendar odkritje odpira zanimiva znanstvena vrata. Tako kot so znanstveniki prilagodili starodavni bakterijski obrambni sistem CRISPR v škarjam podobno biotehnologijo, ki lahko izrezuje mutacije iz DNK, Whiteley meni, da bi lahko dele bakterijskega stroja ubikvitin transferaze – in sicer Cap3 – na koncu programirali za urejanje problematičnih beljakovin in zdravljenje bolezni pri ljudeh.
Whiteley in njegova ekipa sta s pomočjo podjetja Venture Partners na Univerzi v Koloradu Boulder že vložila vlogo za zaščito intelektualne lastnine in nadaljujeta z nadaljnjimi raziskavami.
»Bolj ko razumemo ubikvitinske transferaze in kako so se razvile, bolje je znanstvena skupnost opremljena za terapevtsko usmerjanje teh beljakovin,« je dejal Whiteley. »Ta študija je res jasen dokaz, da so stroji v našem telesu, ki so pomembni za vzdrževanje celice, začeli delovati v bakterijah in počeli res zanimive stvari.«
Misel na kino prinaša skomine po kokicah. Vonj po nekoliko zažganem je neločljiv del izkušnje obiska kinematografa tudi za tiste, ki pretihotapijo prigrizke, namesto da bi posegli po pregrešno dragih tam. Med ponudbo so ponavadi še sladkarije, a zgleda so ljubitelji kislega marsičesa prikrajšani. Na primer posamično pakiranih kislih kumaric.
Teksačani ob filmih že desetletja hrustajo kisle kumarice
Razlika med našo in ameriško ponudbo prigrizkov v kinu se ne konča pri tem, da strežejo kokice s stopljenim maslom. V zvezni državi Teksas je še posebej priljubljen presenetljivo zdrav prigrizek – kisla kumarica. Če si ob tem predstavljaš možakarja s kavbojskim klobukom, ki namesto kokic zadovoljno pestuje kozarec za vlaganje, sva že dva. Pred desetletji so stojnice s prigrizki v teksaških kinematografih res imele razstavljene prav take kozarce, iz katerih so za stranke s servirnimi kleščami jemali po eno kislo kumarico za četrt dolarja.
I just found out that one can go to a movie theater in Texas and buy a pickle at the concession stand. One Single Pickle. In a bag. They put it with the candy. This is the weirdest thing I've ever heard about Texas.
Danes kisle kumarice v kinu ostajajo teksaška posebnost. Ni več velikih kozarcev, iz katerih bi jih podajali strankam, ampak so zapakirane v posameznih vrečkah. Stranka lahko izbira med kislo kumarico, kot jih jemo običajno, ali se odloči, da jo nekoliko odcedijo. Spet drugi imajo raje, da jim dajo kumarico kar h kokicam. Gostoljubje ameriškega juga je res razred zase.
Y'ALL I JUST GOT A PICKLE AT A MOVIE THEATER. THEY ASKED IF I WANTED THE JUICE DRAINED. TEXAS IS COOL. pic.twitter.com/FhEVFL08ta
Razpis dodeljuje štipendije študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/2024. Objavljen je bil v Uradnem listu RS in na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. V prispevku najdeš vse informacije o razpisu za študente pedagogike.
Študenti pedagoških programov v letu 2023/2024
Namen Javnega razpisa za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov v študijskem letu 2023/24 je spodbujanje mladih za izobraževanje v tistih pedagoških študijskih programih za pridobitev izobrazbe, po katerih se izobražujejo za opravljanje poklicev, za katere je zaznati neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja.
Cilj javnega razpisa je dodeliti 100 štipendij. Štipendija za posameznega kandidata znaša 200 evrov mesečno.
Na javni razpis se je mogoče prijaviti do 24. 8. 2023.
Na javni razpis lahko prijavo odda kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
bo v študijskem letu 2023/24 prvič vpisan v 1. letnik enega od pedagoških študijskih programov za pridobitev izobrazbe iz 1. točke javnega razpisa,
ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje,
hkrati ne prejema kadrovske štipendije,
bo s končanim študijskim programom za pridobitev izobrazbe, za katerega kandidira za štipendijo, pridobil višjo raven izobrazbe od že pridobljene.
Če bo kandidatu dodeljena štipendija po tem javnem razpisu, bo moral celoten čas prejemanja štipendije izpolnjevati pogoje javnega razpisa, pod katerimi mu je bila štipendija dodeljena. Štipendist bo upravičen do nadaljnjega prejemanje štipendije, če bo v vsakem naslednjem študijskem letu izpolnjeval pogoje za štipendiranje, določene v javnem razpisu in ministrstvu predloži dokazilo, da ima status študenta.
